Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024. The post 12. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (13.6.2024) appeared first on Lokalec.si.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!

Igor Jurišič je danes zvečer obvestil medije, da je izstopil iz koalicije v mestnem svetu Mestne občine Maribor.

“Obveščam vas, da sem kot podpisnik koalicijske pogodbe pred nekaj trenutki obvestil (sedaj že nekdanje) koalicijske partnerje o izstopu iz koalicije Saše Arsenoviča,” je Jurišič uvodoma pojasnil.

Spomnimo, iz koalicije so pred zadnjo redno sejo mestnega sveta Mestne občine Maribor, izstopili tudi svetniki Liste kolesarjev in pešcev.

Incident mariborskega župana z mladoletnikom in izjave po tem Saše Arsenoviča, “da si družba takšnih otrok ne želi in ne zasluži,” v izjavi za medije, na novinarski konferenci v Ljudskem vrtu sta bila razlog, da so se na župana v Stranki mladih – Zeleni Evrope obrnili z dopisom in prošnjo.

Glede na to, da do včeraj, do 3.5.2022 župan Saša Arsenovič ni sprejel pričakovane odločitve, je, kot je zapisano v prošnji omenjene stranke, je s tem dejanjem neposredno vplival na njihovo odločitev o izstopu iz koalicije.

Težko bo župan zagotavljal kakovosten mestni servis

“V obvestilu (sedaj že nekdanjim) koalicijskim partnerjem sem med drugim zapisal, da je bila rešitev, ki smo jo predlagali v prošnji »mestotvorna« in bi še naprej zagotavljala kakovosten mestni servis, ki ga bo župan v senci dogodkov z dne 17.4.2022 le stežka zagotavljal,” še pojasni Igor Jurišič.

V koalicijo so namreč v Stranki mladih – Zeleni Evrope stopili predvsem z namenom, da bi čim več prispevali k razvoju mesta in ga med drugim postavili na piedestal odličnosti tudi na področju nenasilne komunikacije, k čemur so sami venomer stremeli.

Želi si strpnega dialoga

“Nekdanjim koalicijskim partnerjem sem tudi sporočili, da projektov in predlogov, ki bodo dejansko v korist mestu ne nameravamo blokirati ter se za dosedanje sodelovanje zahvalil v upanju, da se ta mandat zaključi v kar se da strpnem dialogu,” še sporoča Igor Jurišič.

Sicer pa stranka Socialnih demokratov v Mariboru še vedno trdno podpira mariborskega župana Sašo Arsenoviča, ter v pismu, ki so ga po dogodku poslali županu celo poudarjajo, da so koalicijska stranka. Medtem, ko je za naš medij predsednica stranke Tanja Fajon, jasno povedala, da bi ona osebno na mestu župana odstopila.

Člani izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) so na seji v Mariboru govorili o spremembah pravil v delovanju slovenskega olimpijskega gibanja. Obravnavali so tudi rebalans proračuna, ki bo okrog 600.000 evrov manjši.

Za letos je bilo predvidenih 8,6 milijona evrov prihodkov, bo pa jih 8,07 milijona. Stroški bodo prav tako posledično manjši tudi v deležu prihodkov.

Pri lanskem načrtovanju namreč niso bila znana celotna sredstva države, Fundacije za šport, Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok) in iz nekaterih drugih virov, okoliščine poslovanja pa so se zaradi pandemije novega koronavirusa in vojne v Ukrajini precej spremenili.

Uvodoma so podpisali dogovor o združitvi Fundaciji Leona Štuklja in Miroslava Cerarja, ki nosita imeni dveh izjemnih slovenskih telovadcev, ki sta tudi ena izmed najboljših slovenskih športnikov nasploh. Oba sta bila tudi individualna ustanovitelja OKS. Z omenjenima fundacijama že nekaj let zbirajo denar za pomoč športnikom iz socialno šibkih okolij, z združitvijo si obetajo še večjega razmaha.

Osrednja točka je bila sprememba pravil, ki so v zadnjem dobrem letu dni dvignile precej prahu, tudi v luči “boja” za predsedniški položaj v OKS konec letošnjega leta. Ob njihovem sprejemu bi se namreč spreminjal tudi glasovalni sistem.

Po številnih posvetih in sejah v preteklosti naj bi po dodatnih usklajevanjih v naslednjih tednih “kompromisni predlog” obravnavali in potrjevali na letni skupščini 16. junija, ko bo na dnevnem redu tudi rebalans proračuna.

“Pravila se zagotovo ne spreminjajo, ker bi sam koga za predsednika OKS posebej podpiral, ampak da jih posodobimo in OKS napravimo še bolj učinkovitega,” je dogajanje pospremil predsednik OKS Bogdan Gabrovec.

Napovedal je, da ne bosta med kandidati za njegovega naslednika le dve doslej znani osebi, ampak “verjetno še vsaj dve”.

Po Janezu Kocijančiču je Gabrovec drugi predsednik OKS v zgodovini in mu bo drugi štiriletni mandat potekel decembra letos, za novega pa se ne bo potegoval.

Za predsednika sta kandidaturi doslej najavila podpredsednik OKS Tomaž Barada in Franjo Bobinac, član IO OKS ter predsednik Rokometne zveze Slovenije, ne pa tudi Janez Sodržnik, tudi podpredsednik OKS, ki je bil sicer najbolj proti novemu predlogu pravil.

Sodržnik je tudi začel sejo z izpostavljanjem poslovniških določil glede glasovanj v živo, prek video povezave in/ali dopisno, ki prinašajo tudi drugačno večino za sprejem, od navadne do dvotretjinske.

Pravila OKS so bila nazadnje posodobljena 19. junija 2018, ko so vnesli le manjše popravke in tisto, kar je zaradi uskladitve s posodobljeno olimpijsko listino zahteval Mok.

V novih predlogih med drugim načrtujejo uvedbo komisije za integriteto, nekoliko drugače so razvrščeni strokovni odbori, večja prednost je dana tekmovalnemu športu, v organih OKS bi bilo najmanj 20 odstotkov žensk.

Mandat predsednika bi bil štiri leta in bi se lahko podaljšal največ dvakrat zaporedoma, torej bi bil omejen na 12 let. Sedanjim trem podpredsednikom bi se pridružil četrti kot predstavnik komisije športnikov in kluba olimpijcev ter bi bil obenem predsednik odbora za športnike in olimpijske vrednote.

Eden izmed podpredsednikov bi bi zadolžen za strokovni svet športa za vse in športa na lokalni ravni. Drugi bi bil predstavnik nacionalnih panožnih športnih zvez in predsednik odbora za tekmovalni vrhunski šport, tretji pa bi bil pristojen za gospodarsko in finančno področje.

Že lani je najbolj razdvajala ločitev športa za vse in športa na lokalni ravni, kar sedaj skupaj kot podpredsednik OKS pokriva Janez Sodržnik. V zadnjem času pa po spremembi tega načrta še vedno razdvaja možnost zmanjšanja vpliva tega sedaj skupnega odbora ter tudi sestava izvršnega odbora OKS.

Povečala bi se vloga športnikov

“Številne bonitete in ugodnosti, ki jih imajo sedaj športniki, v naši dobi nismo imeli. Zagotovo ni primerno, da se sedanje obdobje ocenjuje kot zgolj slabo. Četrto mesto podpredsednika pa nikoli nisem videl kot nekaj, kar bi bilo določeno zame. Na njem vidim nekoga, ki ga bodo izbrali športniki,” je izpostavil Miroslav Cerar.

S 30 medaljami na velikih tekmah po tem kriteriju najuspešnejši slovenski športnik doslej je izpostavil, da se počasi umika iz funkcij v športu pri nas in na tujem, na katerih je ali je bil, ter “bo dal priložnost mlajšim”.

Seja je bila v štajerski prestolnici, ki bo julija prihodnje leto gostila 17. poletni olimpijski festival evropske mladine. Leta 2003 je prvo izvedbo tega športnega tekmovanja mladih pri nas v zimski izvedbi gostil Bled z drugimi gorenjskimi športnimi središči.

vir: sta

​​Univerza v Mariboru v okviru Razpisa za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe ter Razpisa za vpis v podiplomske študijske programe Univerze v Mariboru v študijskem letu 2022/2023 ponuja dodatna mesta za vpis razseljenih oseb z začasno zaščito iz Ukrajine.
​​Prijavni roki bodo odprti od 26. aprila do 1. septembra 2022.

Kandidati/-ke morajo prijavo za vpis oddati elektronsko, in sicer prek spletn​ega portala eVŠ (odpiranje v novem zavihku). Kandidat/-ka, ki se prijavlja na vpisna mesta, namenjena vpisu razseljenih oseb z začasno zaščito iz Ukrajine, na prvem koraku izpolnjevanja prijave za vpis odgovori DA na tretjo trditev: »Imam priznan status osebe z mednarodno zaščito oziroma sem prosilec za mednarodno zaščito.« Dokazilo o statusu visokošolski zavodi pridobijo od pristojnega organa (Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije) po uradni dolžnosti.

Kandidati/-ke k prijavi za vpis prek spletnega portala eVŠ priložijo tudi ustrezna dokazila o izpolnjevanju vpisnih pogojev. V kolikor kandidati/-ke formalne izobrazbe ne morejo dokazati z dokumenti, bo skladno s prvim odstavkom 18. člena Uredbe o načinu zagotavljanja pravic osebam z začasno zaščito o vpisu oseb z začasno zaščito odločil visokošolski zavod.

V okviru prijavnih rokov za vpis razseljenih oseb z začasno zaščito iz Ukrajine so kandidatom/-kam na voljo mesta za vpis v prvi letnik na naslednjih študijskih programih:

-dodatna vpisna mesta na dodiplomskih in enovitih magistrskih študijskih programih(odpiranje v novem zavihku)
-dodatna vpisna mesta na magistrskih študijskih programih(odpiranje v novem zavihku)​​
-dodatna vpisna mesta na doktorskih študijskih programih(odpiranje v novem zavihku)

V kolikor članice Univerze v Mariboru za posamezne študijske programe niso razpisale dodatnih mest za vpis razseljenih oseb z začasno zaščito iz Ukrajine, se lahko prosilci/-ke za začasno zaščito prijavijo na vpisna mesta, ki so razpisana za državljane/-ke RS in drugih držav članic EU za vpis v študijsko leto 2022/23.

Več TUKAJ.

Iz zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor pozivajo, da se udeležite tradicionalne akcije zazščite pred klopnim meningoencefalitisom »Zdravo v naravo«.

“V mesecu maju 2022 bo v Mariboru pod okriljem Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor in s sodelovanjem NK Maribor potekala tradicionalna akcija zaščite pred klopnim meningoencefalitisom »Zdravo v naravo«. Pobudnik akcije, ki traja že enajsto leto zapored in je kasneje postala vse slovenska, je Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor. Tudi tokrat se bodo prebivalci Maribora in okolice lahko v času akcije cepili po znižani ceni,” so zapisali v sporočilu za javnost.

Kaj je KME?
Klopni meningoencefalitis je bolezen osrednjega živčnega sistema, ki lahko na zdravju pusti resne posledice. Virus se prenaša z vbodom okuženega klopa, njihova aktivnost pa se prične z začetkom toplejšega vremena. Kljub visoki verjetnosti okužbe, se za cepljenje v Sloveniji še vedno odloča premalo ljudi, zato je nujno aktivno ozaveščanje prebivalstva in izvedba aktivnosti, ki pripomorejo k dvigu stopnje precepljenosti proti tej resni bolezni.

Minuli vikend je v Poreču na Hrvaškem potekalo ITF Evropsko prvenstvo v Taekwondoju, na katerem je sodelovalo 593 tekmovalcev in 29 držav, Slovenija pa je kot država osvojila skupno 4. mesto. Celotna reprezentanca je zabeležila 5 zlatih, 2 srebrni in 4 bronaste kolajne. Mariborski predstavniki pa so tudi tokrat k izkupičku prispevali kar zajetno število odličij. Skupno 4 zlate, 1 srebrno in 1 bronasto.

Mariborski tekmovalci so sodelovali tudi v ekipnem tekmovanju in za Slovenijo pomagali osvojiti žensko člansko ekipno sparring srebrno kolajno ter moško mladinsko bronasto kolajno.



Zlato in naslov evropskega prvaka/prvakinje so osvojili:

– URŠA TERDIN, članska evropska prvakinja v sparringu -75kg
– ŽIGA ZAGORANSKI, članski evropski prvak sparring – 62kg
– TYRA BARADA, mladinska evropska prvakinja -50kg
– BIAN NABERNIK, mladinski evropski prvak -62kg
Srebro:
– TIMOTEJ ZAVEC
Bron:
– URŠKA GAZVODA

 

Osnovna šola Draga Kobala v Mariboru je gostila nekaj učencev in spremljevalcev iz tujine, ki so prišli v Slovenijo v okviru Erasmusovega projekta.

Učiteljica na tej šoli Vesna Mrkela in učenka Hana Filipovski sta v oddaji Report povedali, da gre za Erasmusov projekt z naslovom Trajnostni razvoj povezuje Evropo. Pri temu sodeluje šest šol iz Evrope, ki prikazujejo dobre prakse in skrb za okolje. Na OŠ Draga Kobala so gostili kar 23 učencev in 12 učiteljev. Učiteljica Mrkela je dejala, da je šlo za kar veliko stvar, pri kateri se je veliko dogajalo.

Delo v šoli. FOTO: OŠ Draga Kobala Maribor

Učenka Hana Filipovski je povedala, da so si skupaj ogledali čistino napravo v Dogošah, na Pohorje, kjer so raziskovali temperaturno inverzijo, vodne vire na Pohorju in v dolini. V razredih pa so prikazali tudi onesnaženje v ekosistemih. Privoščili pa so si tudi izlete. Ogledali so si Ljubljano, Postojnsko jamo in človeško ribico, Maribor. Pohvalila je tudi druženje, saj so se družili tudi v prostem času, učenci so v svojih domovih sprejeli tuje učence, tako da so ves čas bili z njimi.

Ogled čistilne naprave v Dogošah. Foto: OŠ Draga Kobala Maribor
Ogled Ljubljane. FOTO: OŠ Draga Kobala Maribor
Ogled Postojnske jame. FOTO: OŠ Draga Kobala Maribor

Učiteljica je še poudarila, da je bilo odlično, da so bili učenci pri njih prejšnji mesec, ne pa februarja. Tako so namreč videli zeleno pokrajino, nad katero so bili navdušeni.

Andrej Šifrer je na slovensko glasbeno sceno stopil konec 70. let s singlom Zoboblues. Od takrat je nanizal številne uspešnice, ki so se vpisale med generacije poslušalcev, pa naj si bo ob kitari ali brez. Danes praznuje 70 let.

V svoji karieri je Šifrer nanizal več kot ducat plošč in uspešnice, kot so Moje miške, Stoj Marija, Ostani z nami, Lepa dekleta ljubijo barabe, Gorska roža, Martinov lulček, Uspavanka za Evo, Šum na srcu, Vse manj je dobrih gostiln ali Za prijatelje.

Začelo pa se je z Zobobluesom leta 1977. Skladbo naj bi posnel za TV Slovenija, a jo je producent pomotoma poslal na radio, kjer so razumeli, da je prišel nov komad in so ga začeli vrteti. Slišal ga je tudi takratni direktor Založbe kaset in plošč RTV Slovenija Jure Robežnik, ki je Šifrerja želel spoznati.

Med srečne okoliščine, ki so določile njegov poklic, Šifrer prišteva več stvari: prijateljstvo z Aleksandrom Mežkom, ki je bival v Angliji, lastno poznavanje glasbe takratnega časa, iz katere si je kot vzornike vzel poete s kitaro, kot so James Taylor, Jackson Brown in Joni Mitchell, ter spodbudo Staneta Sušnika, ki je bil takrat edini poznavalec tega področja.

Konec leta 1977 je na povabilo enega od Mežkovih spremljevalnih glasbenikov, Davea Cooka, v Londonu posnel prvenec Moj žulj, ki ga je koncertno predstavil januarja 1978 v Ljubljani še pred uradnim izidom. Prelomnica, ki je “sprožila požar”, pa je bila dvojna plošča Ideje izpod odeje iz leta 1981, ki mu je prinesla tudi po 40 koncertov mesečno. Bila je prva plošča slovenske zabavne glasbe, ki so jo prodali v nakladi več kot 100.000 izvodov.

“Eni pravijo, da ploveš na valovih usode, kakorkoli že to imenujemo. A zagotovo gre za to, da se je par različnih studenčkov zbralo v deročo reko,” je o tem, kako je s študija prava zašel v glasbo, za STA povedal Šifrer.

Posebnih načrtov v tem trenutku nima, ker se stvari v njegovem življenju, kot pravi, dogajajo same od sebe. Počasi sicer nabira nove pesmi, a nova plošča bo izšla, ko bo čas za to, ker “nič ne gre na silo”.

Zadnja plošča, ki jo je izdal, je bila leta 2019 Andrejalin s koncerta v Cankarjevem domu, ki ga je pripravil ob 40-letnici izida prvega singla Zoboblues oziroma prvega albuma Moj žulj.

Rojstni dan bo koncertno obeležil 17. septembra na gradu Khislstein v Kranju. Pred tem bo 25. avgusta v Prešernovi hiši razstavil svoje koncertne fotografije ter srebrne, zlate in platinaste plošče. Med koncerti, ki jih še načrtuje, sta tudi nastop 30. junija na mariborskem Lentu in 27. avgusta v Tržiču.
Vir: STA

Pihalni orkester Pošta Maribor prebuja Mariborčane s prvomajsko budnico prebuja Mariborčane.

Orkester je današnjo prvo budnico zaigral na Partizanski cesti pred Pošto, nato pa so se člani in članice orkestra odpravili še na Cankarjevo med stanovanjske bloke. Sledile so še Razlagova ulica, Gosposvetska cesta/Vrbanska cesta, Lavričeva ulica, Koroška vrata/Koroška cesta.

Pot jih pelje še v Borovo vas, naprej pa nadaljujejo pot še na Kardeljevo cesto/Cesto Proletarskih brigad, Kardeljevo cesto (pri OŠ Tabor 1), Igriško ulico/Prušnikovo ulico, Ljubljansko ulico (pri Starem mostu). Nato pa na Tezno (za Mercatorjem), v Brezje (pri cerkvi), pri Domu Danice Vogrinec. Končali bodo v Malečniku pri gasilskem domu.

Aleksander Čonč, vodja Pihalnega orkestra Pošta Maribor, je zjutraj povedal, da je godbeništvo po Sloveniji res razširjeno, prvomajska budnica pa je tradicionalna in ima z glasbo tudi svoje sporočilo. Tokrat so na vrsti koračnice, polke, valčki. V koncertni postavitvi je sicer v orkestru približno 70 članov in članic, na prvomajski koračnici pa jih je manj.

Čez praznike obratuje le peščica trgovin. Kam torej v Mariboru, če kaj nujno potrebujete?

Večina trgovin v Sloveniji je na praznik in nedeljo zaprtih, a nekaj trgovin je te dni dežurnih. Preverili smo katere so odprte v Mariboru.

Na Jurančičevi ulici na Pobrežju v Mariboru deluje dežurna trgovina Market Korenček, ki ob nedeljah in praznikih odpira svoja vrata ob 7. uri in zapira ob 21. uri.

V Mariboru pa deluje še ena trgovina in sicer Betka na Ulici borcev 1b. Odprta je od 8. do 18. ure ob nedeljah in praznikih.

v Malečniku obratuje Griček, ki pa je danes zaprt. Jutri jih lahko obiščete med 7 in 12. uro.

V galeriji artKIT se je včeraj odprla razstava z naslovom Privlačnost. Petrifikacija: Intimno – kozmični dialog elementov umetnice OR poiesis znane tudi kot Petra Kapš o človeško-kameninski hibridnosti skozi več variacij in medijev: performativni video, abstraktno zvočno kompozicijo in serijo tiskov procesualno-performativnih podob.

Razstava bo na ogled do 28. maja.

“Človeško-kameninsko hibridnost – to čudno drugost radikalno intimne bližine – raziskujem skozi performativno sodelovanje s skrajno drugačnimi entitetami od mene same (tako se vsaj zdi na prvi pogled). Nepremične kamnite entitete s svojim eonskim vztrajanjem v navidezno nespremenljivi pozi izžarevajo polje, nekakšno plimovanje, ki nežno, a vztrajno privlači veliko bolj gibke življenjske oblike,” je o temi razstave dejala umetnica, kot so sporočili iz Kulturno-izobraževalnega društva (KID) Kibla.

Inspiracija razstave Privlačnost

Petrifikacija je po besedah umetnice ustvarjalna privlačnost med kameninami in človekom. Pozornost umetnica usmerja v slutnjo, da človek ni le bližnji živalim in rastlinam, ampak se bližina spušča še veliko globlje, v anorgansko, v mineralno, in se brezčasno razteza v kozmično.

“Prijateljstvo med mojo roko in tem kamnom uprizarja starodavni in neizpodbitni eros, sorodnost materije s seboj (David Abram, Becoming Animal: An Earthly Cosmology). Performativna praksa z elementi temelji na procesualnosti, na poglabljanju in širjenju zaznavnega polja. Privlačnost. Petrifikacija ponuja proces uglaševanja z elementi, tokrat s kameninami,” je še menila umetnica.

OR poiesis znana tudi kot Petra Kapš je umetnica in raziskovalka na področju bio- in geoakustike, hidroakustike, slušne percepcije, interaktivnega zvočnega performansa v konkretnem, akustičnem prostoru ter digitalno nadgrajeni realnosti, spletne transmisije in umetniškega radia.

Svoje delo tke vmes med umetnostjo zvoka, radia, časprostor poezijo, performansom in fotografijo.

Besedo, njen primarni medij, razširja v sonornih sferah časprostor poezije. Razvija performativno prakso terenskega snemanja, raziskuje in udejanja možnosti avtorskega radijskega prostora, posveča se auralnosti uprostorjenega spomina in časovnim vrtinam.

Ob vseh digitalnih razsežnostih je središčna fizična prisotnost telesa

Njena zvočna dela beležijo samote. V zadnjih letih je pomembno prispevala k razvoju interaktivnih, zvočnih in performativnih umetniških praks. Pomembno je njeno eksperimentiranje in razvoj lokacijskih medijev v navezavi na slušno senzoriko in razvoj topografskih zvočnih arhivov, artikuliranje subtilnih intervencij v javni prostor in raziskovanje spomina in spominjanja, poudarjeno skozi zvok, zaznavo in percepcijo, v dinamiki med starodavnim in sodobno stvarnostjo, so še sporočili iz KID Kibla.

Umetnica deluje v slovenskem in mednarodnem okolju. Je ustanovna članica združenja CENSE (Central European Network for Sonic Ecologies) in članica skupine JATA C ter kolektiva radio.earth.

vir: sta

Srednja šola za oblikovanje Maribor je pripravila tradicionalni Festival oblikovanja Maribor.

Zadnji dan so se na slovesni prireditvi predstavili tudi dijaki te šole in pokazali nadarjenost na več področjih. Tokrat je bilo to v Festivalni dvorani na Lentu.

Več v videoprispevku:

Vsako leto se številni dijaki odločajo na kateri študij se bodo vpisali. Pogosto nastopi dilema predvsem pa se ob tem sprašujejo “Kateri študij naj izberem, da bom dobil službo?”. Preverili smo, kateri poklici bodo v prihodnje najbolj iskani, kako nekatere javne in zasebne univerze v Sloveniji spremljajo te kazalnike in kateri so poklici prihodnosti. Na zasebni univerzi v Mariboru Alma Mater Europaea sledijo družbenemu trendu staranja prebivalstva, informatizirana družba in cyber security. 

Pomemben dejavnik, ki vpliva na odločitev za vpis na študij je tudi možnost kasnejše zaposlitve. Dejstvo je namreč, da so nekateri kadri že zdaj lažje zaposljivi kot drugi. Katere poklice bodo najbolj iskali v prihodnje? “Gotovo se vidi – recimo pri vpisnih podatkih tudi razmere na trgu dela, ne pa vedno in absolutno ne v celoti,” pravi Tomaž Deželan, pomočnik glavnega tajnika Univerze v Ljubljani. “Na Univerzi v Ljubljani smo ponosni, da omogočamo študijske programe na vseh področjih (humanistika, naravoslovje, tehnika, družboslovje, umetnost), kar je vse bolj redkost tudi v svetovnem merilu. Poleg tega poudarjamo interdisciplinarnost, torej povezovanje različnih disciplin, tudi tistih, ki so nekoč veljale za povsem nezdružljive,” še dodajajo na ljubljanski univerzi.

“Najhitreje in najlažje službo najdejo diplomanti reguliranih programov (izobraževanje, zdravstvo). Študenti imajo že tekom študija največ direktnega stika z bodočimi delodajalci, hkrati pa je tudi pot tu zelo neposredna (npr. medicinska sestra bo delala v zdravstvenih ustanovah, učiteljica pa v šoli). Praksa in zanimanja delodajalcev na posameznih fakultetah kažejo, da so študentje naravoslovnih ved hitreje zaposljivi,” pravi Aleš Oven, pomočnik rektorice Univerze na Primorskem. Na Univerzi v Mariboru pravijo, da opažajo večje zaposlovanje diplomantov s področja naravoslovno-tehniških poklicev, “kjer v marsikaterem profilu vidimo deficite na trgu delovne sile, je seveda logično predpostavljati, da diplomanti s takih profilom dobijo prej zaposlitev, kot kader ki na trgu delovne sile ni tako iskan. Na področju naravoslovno-tehniških poklicev opažamo tudi deficit, zato bi morali najprej kot družba prepoznati pomen naravoslovno-tehniških poklicev za razvoj naše države,” je pojasnil rektor UM Zdravko Kačič.

Na zasebni univerzi Alma Mater Europaea sledijo družbenemu trendu staranja prebivalstva, informatizirana družba in cyber security

“Študenti se vse bolj zavedajo, da obstajajo družbeni trendi, ki jim je smiselno slediti. Na Alma Mater se tega zavedamo že dlje časa, zato tudi izvajamo številne zdravstvene in socialne poklice in pa tudi informatiko in podobno. Gre za družbene trende staranja prebivalstva, ki so jasni več let, gre za družbeni trend informatizirana družba, cyber security, tako, da mi tem trendom sledimo. Študenti tudi, glede na to, da nam raste vpis se vse bolj tega zavedajo,” je pojasnila glavna tajnica Alma Mater Barbara Toplak Perovič.

Na Alma Mater Europaea zaposljivost diplomantov spremljajo sistematično. Poudarjajo, da poleg vzpostavljenih sistemov njihovi diplomanti ohranjajo stik s fakulteto, zato lahko kariere njihovih diplomantov spremljajo tudi individualno. “Imamo to srečo, da vsi naši diplomanti dobijo zaposlitev takoj. Morda je to posledica todi tega, da imamo veliko študijske prakse. Naši študenti opravljajo študij v 200 učnih bazah po Sloveniji pri 600 usposobljenih mentorjih in že v času študija spoznajo svojega prvega delodajalca. Tako, da redko kdo išče službo več kot tri mesece, večinoma je ravno obratno,” je pojasnila glavna tajnica mariborse zasebne univerze. “Študije kažejo, da trenutni zdravstveni sistemi po vsem svetu niso pripravljeni na nego tako številčne populacije starostnikov, sploh tistih z enim ali več kroničnih obolenj. Vse to še bolj krepi napovedi, da skrb za ostarele postaja najhitreje rastoč zaposlitveni sektor znotraj zdravstva,” pojasnjujejo na Alma Mater Europaea. Takšen scenarij pa ponuja odlične izbire poklicev za diplomante gerontologije, saj bo kakršnemukoli ponudniku storitev ali proizvajalcu izdelkov za starostnike zelo koristilo znanje in izkušnje, ki jih ponujajo gerontologi.

Sicer pa je mariborska zasebna univerza Alma Mater Europaea po 13. letih prizadevanj letos le dočakala koncesijo za izvajanje rednega študija na prvi stopnji študijskih programov socialne gerontologije in zdravstvene nege. Ob tem izpostavljajo, da se bodo tudi v bodoče zavzemali za enakopraven položaj in da bi se v Republiki Sloveniji zagotovil zdravstven in socialni kader, ki ga močno potrebujejo.

Kako zaposljivost študentov merijo na slovenskih javnih univerzah? 

“Na UP tako letno v povprečju diplomira tisoč študentov (2020: 1.023, 2021: 1.030). Zaposlenost diplomantov UP spremlja z anketo  in s podatki, ki jih objavlja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (glej odgovor pod 3. vprašanjem),” pravijo na Univerzi na Primirskem.

Na UM sicer za pridobivanje podatkov o svojih diplomantih izvajajo anketo o zaposljivosti in zaposlenosti diplomantov, a pravijo, da je težava v direktivi GDPR. “Trenutno še nimamo tako kakovostnih baz, da bi iz tega lahko izhajali pri načrtovanju vpisa. Si pa pomagamo s podatki preko sistema eVŠ,” je dejal Kačič.

Zaposljivost diplomantk in diplomantov na ljubljanski univerzi spremljajo s pomočjo različnih metodologij že od leta 2014. “Na ravni posameznih študijskih programov se na nekaterih programih zaposljivost spremlja že od 90-ih let. Analiziramo uradne podatkovne vire, ki jih zbirajo različni državni organi, izvajamo neposredne ankete med diplomantkami in diplomanti, pridobivamo podatke s pomočjo različnih alumni klubov in sekcij,” so pojasnili na UL.

č študentov (2020: 1.023, 2021: 1.030). Zaposlenost diplomantov UP spremlja z anketo  in s podatki, ki jih objavlja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (glej odgovor pod 3. vprašanjem),” pravijo na Univerzi na Primirskem.

Na UM sicer za pridobivanje podatkov o svojih diplomantih izvajajo anketo o zaposljivosti in zaposlenosti diplomantov, a pravijo, da je težava v direktivi GDPR. “Trenutno še nimamo tako kakovostnih baz, da bi iz tega lahko izhajali pri načrtovanju vpisa. Si pomegamo s podatki preko sistema eVŠ,” je dejal Kačič.

Zaposljivost diplomantk in diplomantov na ljubljanski univerzi spremljaj s pomočjo različnih metodologij že od leta 2014. “Na ravni posameznih študijskih programov se na nekaterih programih zaposljivost spremlja že od 90-ih let. Analiziramo uradne podatkovne vire, ki jih zbirajo različni državni organi, izvajamo neposredne ankete med diplomantkami in diplomanti, pridobivamo podatke s pomočjo različnih alumni klubov in sekcij,” so pojasnili na UL.

 

 

Fotografija je simbolična. Vir: Shutterstock

 

Anonimni dobrotnik je paliativni mobilni enoti UKC Maribor prispeval kar 21 tisč evrov za vozilo, poročajo danes v Večeru.

Moški je potem, ko je izvedel, da paliativna mobilna enota UKC Maribor zbira prostovoljne prispevke za vozilo, prispeval visok znesek denarja, pri tem pa je poudaril, da želi ostati anonimen. V teh dneh se bodo tako že odpravili na prvo vožnjo z novim vozilom. To je terensko vozilo Suzuki s pogonom na štiri kolesa.

S presežkom denarja do nove opreme in uniform

Donacije za novo vozilo pa so prispevale tudi okoliške občine, so zapisali na Večeru. Gre za občine Slovenska Bistrica, Duplek, Hoče-Slivnica, Lenart, Markovci, Pesnica, Rače-Fram, Starše. Nekaj pa tudi podjetje Energija plus. Sam avto je stal 22 tisoč evrov, zbranega denarja pa je za približno 28 tisoč evrov. S presežkom bodo nabavili prenosni aparat za ultrazvok in uniforme

Na telefon so dosegljivi 24 ur na dan

Paliativna mobilna enota UKC Maribor je sicer dosegljiva 24 ur na dan na mobilnem telefonu 041 442 494.  Do pacientov praviloma pridejo v ustaljenem delovnem času, sicer pa tudi ponoči, če dobijo klic in ocenijo tako potrebo. Z roko v roki sodelujejo tudi z urgentnim centrom. Nov avtomobil pa zdaj dobijo prav ob desetletnici delovanja enote.

Županja občine Ruše Urška Repolusk je po tem, ko ni bila izvedena zadnja izredna seja občinskega sveta, dejala: “Jaz v tem občinskem svetu nimam svetnikov. Kandidirala sem brez svetnikov. V začetku se je okoli mene oblikovala neke vrste koalicija, ki je kasneje zaradi takšnih in drugačnih razlogov razpadla.”

To, da je kandidirala brez svetnikov, je bila popolnoma njena zavestna samostojna odločitev, kar je razvidno iz njene objave 2. oktobra 2018, na Facebooku, v kateri je razvidno, da se je prostovoljno odločila za samostojno kandidaturo, s podporo volivcev.  Na svoji Facebook strani je namreč takrat zapisala:  “POVEZANE BARVE / Kandidiram za županjo Občine Ruše samostojno, s podporo volivcev. Moj glavni izziv bo povezati vse barve strank in list, ki bodo sestavljale občinski svet, pri ključnih projektih občine.”

Županja Urška Repolusk neuspešno povezala barve strank in list

Kot kaže, danes županja priznava, da ji ni uspel niti njen prvi projekt, povezati svetnike in liste. Še huje, po prvem krogu si je županja poiskala zaveznike, ki so jo v drugi krog podprli in ji s svojo podporo omogočili izvolitev, saj je ta po prvem krogu močno zaostajala za Tomijem Prosnikom. Ko pa so jo svetniki in liste v drugem krogu podprli, pa je zmagala.

Podporo med županskimi volitvami izkazuje njena objava na Facebooku z dne 26. novembra 2018: “9 novoizvoljenih svetnikov in svetnic v občinskem svetu, Socialnih demokratov Ruše, Neodvisne liste Skupaj, Neodvisne liste 2×2 mi je izreklo podporo pred drugim krogom županskih volitev. Dogovorili smo se tudi za sodelovanje v občinskem svetu. Poleg občanov in občank, ki so me javno podprli, sem dobila tudi podporo Levice Ruše, Nove Slovenije Ruše in Nacionalne stranke Ruše. Za podporo se vsem iskreno zahvaljujem, za Ruše bomo povezali barve.”

Vir: Facebook

Županja Urška Repolusk je imela pred drugim krogom 9 svetnikov

Res, da županja Urška Repolusk ni kandidirala tudi s svetniško skupino, vsekakor pa je imela pred drugim krogom že podporo 9 svetnikov, takoj po volitvah pa so se še pridružili drugi. In vse, kar je morala narediti, je povezati stranke “barve”. Tako se lahko sprašujemo, kaj bi sploh bilo drugače, če bi imela Urška Repolusk svojo listo, če pa je pred izvolitvijo in po izvolitvi imela svoje svetnike znotraj koalicije, ki so podpirali le njo.

Vaška skupnost Dvorjane in Prostovoljno gasilsko društvo Dvorjane vabita občane Dupleka na postavitev majskega drevesa.

To bo v soboto, 30. 4. 2022, pri Gasilskem domu Dvorjane. Začelo pa se bo ob 17. uri.

V občini Muta že nekaj časa uspešno sodelujejo v projektu Prostofer, t. j. prostovoljni prevoz občanov, ki nimajo svojcev oziroma ti živijo oddaljeno od njih, in pa socialno šibkim občanom.

Februarja so sicer zaradi samih določil v projektu Prostofer omejili obseg relacij prostovoljnih prevozov, gre za ožje območje prevozov vključno z občino Muta v najbližje občine: Vuzenica, Radlje ob Dravi in Dravograd, so zapisali na spletni strani Občine Muta. Izjemoma se kot izredni prevoz odobri prevoze na območju širše Koroške: Slovenj Gradec in Ravne na Koroškem, je še zapisano.

Prevozov na oddaljenih relacijah (npr. Ljubljana, Maribor, Velenje, Celje itd.) ne morejo zagotoviti predvsem zaradi pravil projekta Prostofer in same kakovosti vozila, ki je med drugim namenjeno tudi za službeno uporabo občine, ter zaradi manjšega števila prostovoljnih šoferjev, še pojasnjujejo. Izpostavili pa so: “Prav tako opažamo, da nekatere prevoze koristijo tudi uporabniki, ki imajo svojce, ki bi jim lahko zagotovili prevoz. Prevozi so torej namenjeni samo in zgolj občanom, ki nimajo svojcev oziroma le-ti živijo oddaljeno od njih, in pa socialno šibkim občanom. Omejeno je tudi število mesečnih prevozov na posameznega uporabnika.” Po pravilih Prostoferja tudi velja, da ne morejo prevzemati funkcije (ne)medicinskega prevoza, za kar ima zdravstvo usposobljene ter ustrezno opremljene izvajalce, ki izvajajo nenujne prevoze.

Še vedno velja, da se za vse rezervacije občani obračajo zgolj na Zavod Zlata mreža, na brezplačno telefonsko številko 080 10 10.

Tokrat v oddaji Na glas govor o pomembnih investicijah in projektih v občini Lovrenc na Pohorju. Gosta sta bila župan Občine Marko Rakovnik in direktorica občinske uprave Simona Grobelnik. Celotna oddaja na ogled spodaj.

Mladinsko društvo Ruše v srcu skupaj z drugimi pripravlja v Rušah kresovanje. To bo letos na Smolniku. Dogajanje pa se začne že ob 16. uri.

Žan Krajnc iz Mladinskega društva Ruše v srcu je povedal, da bo prizorišče pri gasilskemu društvu Smolnik. Soorganizatorji so poleg društva še PGD Smolnik in Občina Ruše in zavod za šport. Ob 16. uri bodo postavili majsko drevo, predvsem najmlajše bo od 18.30 zabaval Dejan Dogaja, kasneje je pripravljen pohod z baklami. Ta se začne ob 20. uri, s pohodniki pa se bodo na pohod odpravili tudi ruška godba in mažoretna skupina. Ob 21. uri pa sledi še prižig kresa.

Včeraj dopoldne so v Mariboru obeležili spomin na prvo uporniško akcijo mariborskih domoljubov, ki so 29. aprila 1941 zažgali dva avtomobila nacističnega okupatorja. Spominsko prireditev so pripravili v Volkmerjevem prehodu na mestu uporniške akcije.

Maribor je bil leta 1941 prvo večje mesto v Sloveniji, ki so ga zasedli nemški okupatorji. V mesto je prišel tudi Hitler. A le nekaj dni za tem, se je 29. aprila 1941 zgodila v Volkmerjevem prehodu prava uporniška akcija. Skupina mladih je namreč v zgodnjih jutranjih urah, ko je veljala še policijska ura, zažgala dva okupatorjeva avtomobila.

Temu je sledila velika akcija Nemcev, ki so zaprli več ljudi in jih zasliševali, da bi izvedli, kdo je sodeloval pri uporniški akciji. A mladeničev takrat ni nihče izdal. Bilo jih je več, nekateri so stražili po ulicah, da so lahko drugi izvedli akcijo. Avtomobila so zažgali nekaj do pete ure zjutraj. Obe vozili sta bili popolnoma uničeni.

Maribor je že dolgo časa označen kot mesto upora. Tudi ta akcija je imela značaj tega. O pomenu dogodka sta spregovorila Samo Peter Medved, mariborski podžupan, in zgodovinar Aleš Arih.

V mariborski piceriji v centru mesta so danes med 12. in 13. uro družini, ki je bila tam na kosilu, ukradli večjo količino denarja. Družina zdaj opozarja žeparja, ki je to storil, da so ga ujele nadzorne kamere in da je policija že obveščena.

“Dragi naši VBO-jevci! Tokrat se vam oglašamo z manj prijetno novico in vas prosimo za pomoč. Danes med 12:10 in 12:50 je bila naša dr. Kalohova z družino žrtev žeparja!” sporočajo preko družbenega omrežja Facebook in nadaljujejo: “V tem času je z družino jedla v priznani MB piceriji v centru mesta. Med kosilom (!) je njenemu možu žepar izmaknil večjo količino denarja iz denarnice, ki je bila v zaprtem žepu jakne na stolu, na katerem je sedel!”

Zapisali so še: “Na srečo je vse posneto v izredno ločljivi kvaliteti in se obraz storilca vidi povsem razločno. Ravno tako njegova tatvina. Prosimo vas, da to delite v čim večjem številu, da nam bo skupaj uspelo doseči, da se bo žepar javil sam in vrnil kar je izmaknil.”

Prijava je že bila dana na policijo, a menijo, da bo za žeparja boljše, če se bo sam predal in ne bodo javno objavili njegove fotografije: “Storilcu predlagamo, da se nam čimprej javi na zasebno sporočilo in se bomo dogovorili o podrobnostih.”

Naslovna slika je simbolična.

Poročali smo že, da so krajani Smolnika zaradi nove obvoznice na nogah. Po 30 letih, odkar so začeli z načrtovanjem umestitve državne ceste, se je namreč pojavila nova trasa obvoznice. Več lahko preberete TUKAJ.

“Največje razočaranje bo, če leta 2031 v Rušah ne bo nove državne ceste in če država ne bo investirala v ta projekt”

Razočaranje domačinov na območju, kjer naj bi potekala nova trasa, je ogromno. Zato smo županjo Ruš Urško Repolusk povprašali, ali jim je pripravljena prisluhniti in stopiti naproti ter morda poiskati novo rešitev. Omenjeni domačini so namreč večkrat poudarili, da komunikacija z županjo ni mogoča in da pogosto naletijo na gluha ušesa.

Največje razočaranje bo, če leta 2031 v Rušah ne bo nove državne ceste in če država ne bo investirala v ta projekt. Razumljivo je, da tovrstni projekti pogosto naletijo na pomisleke ali nasprotovanja ter da je popolni konsenz težko doseči. Zato smo veliko napora vložili v strokovno javno predstavitev doslej izvedenih aktivnosti priprave študije variant umeščanja tras nove državne ceste in trudimo se sproti odgovarjati na vprašanja občank in občanov. Še naprej si bomo prizadevali k transparentni komunikaciji v tem projektu in trajnostnem prostorskem razvoju kraja ob upoštevanju širšega interesa občanov Ruš,” je pojasnila Urška Repolusk.

Koalicija ni bila seznanjena z uvrščanjem nove trase

Drago Bolčina – Levica, nekdanji član koalicije, je na soočenju na BK TV povedal, da se o obvoznici z županjo ni nikoli ni pogovarjal in je nad varianto razočaran: “Na koncu bodo Ruše prizadete s tem, da bo promet še vedno usmerjen preko njih.” Bojana Muršič, SD je povedala: “Tudi kot občinska svetnica o tem nisem bila seznanjena, razen, ko se je pojavilo v medijih in strani iniciative. Bila sem izjemno razočarana, kajti ob železnici delati novo traso, bob stezo bomo tako rekli, in naravno bogastvo, ki ga imamo, na Smolniku smo naredili otroško igrišče oz igrala , ki je bilo izvedeno s participatornim proračunom. Da bi to zemljišče dali za obvoznico je skrajno neodgovorno s strani občinske uprave.” Poudarila je, da se v zadnjih treh letih o tem ni pogovarjala in da na koalicijskem sestanku ni bila prisotna.

In kako županja komentira dejstvo, da koalicija ni bila seznanjena z uvrščanjem nove trase? “S prostorskim planiranjem se ukvarja stroka. Tako veliki posegi v prostor, kot je umestitev nove ceste, terjajo najprej strokovno preučitev več variant, še preden se obvešča odločevalce.” Med drugim je dejala, da bi bilo neodgovorno zanemariti predlog stroke, da se preuči še dodatno varianto umestitve trase nove državne ceste, ob zavedanju, da je ob prvotni trasi prišlo do bistveno razširjene poselitve. “Želeli bi si, da bi lahko preučili še več variant, v kolikor bi prostor to omogočal.”

“Pri prostorskem načrtovanju, ko se trenutno strokovno proučuje vse vplive umeščanja tras ceste, še ni podanih vseh relevantnih odgovorov, da bi lahko javnosti in svetnikom (tako koalicijskim kot opozicijskim) bila predstavljena celovita informacija in podani odgovori na njihova vprašanja.”

“Zato je vključevanje javnosti oz. predstavitev obeh variant javnost bilo predvideno potem, ko bi izdelovalca zaključila okoljsko poročilo ter Študijo obremenitve s hrupom in predlog protihrupne zaščite in sicer v fazi javne razgrnitve dopolnjenega osnutka sprememb občinskega prostorskega načrta Občine Ruše. Postopki prostorskega načrtovanja so jasno definirani v področni zakonodaji in jih je potrebno voditi v skladu z njo. Tako je tudi v primeru prostorskega umeščanja tras nove državne ceste v Rušah,” je zapisala v nadaljevanju.

“V trenutni sestavi občinskega sveta že nekaj časa koalicija ne obstaja”

Povprašali smo jo tudi, kako komentira izjave članov koalicije občinskega sveta občine Ruše, vezane na traso, ki ji nasprotujejo. “V trenutni sestavi občinskega sveta že nekaj časa koalicija ne obstaja. V demokratični družbi lahko vsakdo predstavi svoje mnenje in to tudi spoštujem. Pomembno pa je, da so mnenja predstavljena argumentirano, spoštljivo in ne vzbujajo nestrpnosti,” je zapisala in dodala: “Na konec koncev bodo o prostorskem umeščanju tras nove državne ceste v Rušah odločali svetniki, zato je prav, da izražajo svoja mnenja. Strokovne službe pa morajo poskrbeti, da imajo svetniki (tako koalicijski kot opozicijski) pred spreminjanjem tako pomembne odločitve celovite informacije na podlagi študijo več variant.”

Pa meni, da še ima zadostno podporo? Kot zapiše, se podpora ne pridobiva samo par mesecev pred volitvami, ampak se dolgoročno gradi z zaupanjem občank in občanov. “Veliko sem v stiku z mojimi občankami in občani, ki mi dajejo vedeti, da so zadovoljni z mojim delom, da prepoznajo moj trud za razvoj naše občine ter me podpirajo. Ponosna sem, da smo s sodelavkami in sodelavci občinske uprave uspeli v teh treh letih realizirati več vidnih projektov ko na primer: celovita ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ureditev cest, celovita prenova Ulica Ruške čete, prenova Doma kulture Ruše, izgradnja večnamenskega športnega igrišča na Smolniku. Načrtovano imamo energetsko sanacijo šestih javnih objektov, prizidavo zdravstvene postave, in še bi lahko naštevali.”

Mariborski svetniki so se na redni seji sredi tega tedna večinsko strinjali z opravljanjem igralniške dejavnosti v kompleksu Maribox, čeprav so imeli nekateri pomisleke glede vpliva novega igralnega salona na mladino.

O igralniški dejavnosti smo govorili z Marjanom Ornikom iz Mladega hazarderja. Več lahko preberete TUKAJ.

Tudi vas smo povprašali, ali podpirate odprtje novega kazinoja v Mariboru?

 Glasovalo je 766 ljudi. 353 oseb je odgovorilo, da odprtja ne podpira, 252 je glasovalo, da odprtje podpira in 161, da jim je vseeno.

V Vuzenici je po dveh letih premora danes znova zaživel Markov sejem. Občina Vuzenica je ena od tistih slovenskih krajev, kjer imajo sejmi več kot stoletje dolgo tradicijo.

Okrog 20 ponudnikov se je predstavilo mimoidočim. Od suhe robe, galanterije, tekstila in sadik, vse na enem mestu. Več glava množica je sejem obiskala po mašni daritvi in tako obudila spomin na nekoč sejmarsko dogajanje v občini. Po dveh letih premora pa so sejemsko dogajanje obiskovalci še bolj pozdravili. Pravijo, da je to tradicija, ki je ne želijo “izpustiti” iz kraja.

Slovenski motokrosist Tim Gajser je zmagovalec dirke svetovnega prvenstva razreda MXGP v latvijskem Kegumsu. Slavil je prepričljivo, saj je dobil obe vožnji. S peto zmago na šestih dirkah sezone 2022 se je še utrdil v vodstvu SP, kjer ima že 66 točk naskoka.

V seštevku obeh voženj je tako slavil Gajser s 50 točkami, Jonass je bil s 44 drugi, tretji pa Španec Ruben Fernandez z 38. Najbližji zasledovalec Gajserja v SP Španec Jorge Prado je bil tokrat le 12.

Gajser ima zdaj v seštevku sezone že 286 točk, Prado pa 220.

Dobro je nastopil tudi Jan Pancar, ki je v razredu MX2 osvojil 11. mesto. Slavil je Belgijec Jago Geerts.

Naslednja dirka bo 8. maja v italijanski Maggiori.
Vir: STA

Mestna občina Maribor se pospešeno pripravlja na organizacijo Olimpijskega festivala evropske mladine (Ofem), ki ga bo gostila julija prihodnje leto. Obnova Dvorane Tabor gre h koncu, pokrito atletsko ogrevalno stezo pa bodo po trenutnih napovedih zgradili na severni strani atletskega stadiona, kjer je sedaj tribuna za gledalce.

“Za ogrevalno atletsko stezo je v izvedbi projektiranje prve faze izgradnje in nakup zasebne parcele ob atletskem stadionu, ki je potrebna za izgradnjo steze,” so za STA povedali na občini.

Tribuna za gledalce na atletskem stadionu bo rekonstruirana, finančna konstrukcija izvedbe pa še ni dokončno sestavljena.

Za potrebe Ofema, ko v Mariboru pričakujejo več kot 3000 mladih športnikov in njihovih spremljevalcev, imajo v načrtu še obnovo teniških igrišč in izgradnjo nogometne tribune na Taboru. Langerjevo vilo pri stadionu Ljudski vrt nameravajo obnoviti za protokolarne potrebe tekmovanja.

Pri teniških igriščih nameravajo postaviti montažno dvorano. “Za postavitev montažne dvorane je bil prvi javni razpis za izbor izvajalca gradbeno-obrtniških del neuspešen, saj se na razpis ni pojavil noben ponudnik. Trenutno je v teku potrjevanje razpisne dokumentacije za izvedbo ponovnega razpisa za izbor izvajalca teh del,” so pojasnili na občini.

Že zaključeni večji investiciji sta obnovi stadiona Ljudski vrt in kopališča Pristan, ki bosta tudi del prizorišč tekmovanja Ofem. Pri obnovi Dvorane Tabor pa zaradi podaljšanja dobavnih rokov dobaviteljev materialov in opreme predvidevajo, da se bodo dela zaključila do konca maja letos.

Ofem je dogodek, namenjen mladim športnikom med 14. in 18. letom starosti. V Mariboru bo potekal od 23. do 29. julija 2023. Tekmovalci se bodo pomerili v športni gimnastiki, atletiki, košarki, kolesarstvu, rokometu, judu, plavanju, tenisu, odbojki, rolkanju in sprintu na mirnih vodah, prvič pa bo organiziran tudi nogometni turnir za dekleta.

Slovenija je Ofem gostila že leta 2003 na Bledu, a v zimski izvedbi, tokrat pa bo prvič prizorišče poletne izvedbe.
Vir: STA

Na občini Muta prisluhnejo občanom pri njihovih stiskah. Sploh v tem času, v katerem je epidemija posegla tudi v finančno in socialno stanje marsikatere družine in posameznika.

Občani, ki so v stiski, se lahko obrnejo tudi na občino in občinsko upravo, je oddaji Na glas na naši televiziji povedal župan Mute Mirko Vošner. Nimajo pa razvitih programov skupaj z drugimi deležniki zgolj za posamezne primere, ampak imajo urejen tudi Prostofer, v okviru katerega brezplačno prevažajo starostnike in pomoči potrebne. Občina pa ima tudi naziv Občina prijazna invalidom, ki prinaša tako pohvalo za realizirane projekte kot tudi obvezo za nadaljevanje projektov in urejanja pomoči za invalide.

Več v videoprispevku:

V občini Muta so opravili del velike čistilne akcije.

Župan Mirko Vošner je zapisal: “Danes smo se vsaj malo oddolžili naravi, vsak po svojih močeh smo se z občani, lovci, šolarji, idr., podali po okolici Mute in čistimo našo življenjsko okolje.”

Na Muti je bila čistilna akcija. Foto: Mirko Vošner

Pravi še, da se bodo v naslednjih dneh čiščenju pridružili še taborniki in brigadirji, obenem pa upa, da še kdo, ki bo čistil čez leto. Zahvaljuje se vsem za skrb za naravo: “Naj nam bo v ponos in veselje.”

Zbrali so nekaj odpadkov. Foto: Mirko Vošner

Sporočilo pa je tudi za druge: “Tiste, ki pa še vedno ob poteh, cestah njivah in gozdovih, mečete odpadke, pa prosim, da tega NE počnete več. Narava opazuje vas, dušo in srce!”

23. april je svetovni dan knjige in posvečen promociji branja, založništva in zaščiti avtorskih pravic ter intelektualne lastnine. Društvo Ohranimo naravo čisto iz Dupleka je v počastitev tega praznika odprlo novo izmenjevalnico knjig.

“Pisatelj Slavko Pregl je pred leti v poslanici ob slovenskih dnevih knjige zapisal, da smo Slovenci dobri bralci in da je slovenščina zelo srečen jezik, saj je v njem doma dvojina,” je ob tej priložnosti dejal predsednik društva Borut Ludvik in dodal: “Zato je prav, da namenimo del svojega prostega časa tudi knjigi. Naj to ne bo le 23. 4,. ampak čim več dni v letu. Izkoristimo priložnost, da nam knjiga pomaga razširiti nova obzorja, da nas obogati in s tem naredi svet prijaznejši tako za nas, kot tiste v našem okolju.”

Izmenjevalnica knjig pri marketu Sveti Martin pred dopolnitvijo knjig občank in občanov. Foto: Dominik Lepoglavec

“Po tem, ko smo na kulturni praznik, 8. februarja, vzpostavili izmenjevalnico knjig že v Zgornjem Dupleku in po daljšem poizvedovanju nismo našli primerne lokacije v naseljih Zimica ter Zgornja Korena, smo se v društvu odločili za postavitev izmenjevalnice knjig v Dvorjanah. S predstavnico Marketa Sveti Martin Klavdijo Meininger smo hitro dosegli dogovor o postavitvi. S tem smo šli nasproti Dvorjančanom, kot tudi Zimičanom in Korenčanom ter ostalim prebivalcem naše občine, ki redno obiskujejo to prijazno trgovino v Dvorjanah,” je razložil Ludvik.

Izmenjevalnica trenutno vsebuje 185 knjig. Foto: Dominik Lepoglavec

25 let staro govorilnico je društvo prevzelo od podjetja Telekom Slovenije. Govorilnica je izdelana iz dobrih materialov, a dolgoletna uporaba na prostem je pustila posledice na njenem videzu. “Posledično smo imeli člani društva kar precej dela, da smo jo pripravili za ponovno uporabo. Ker pa smo s tem četrt stoletja stari govorilnici dali nov namen, nam je bilo to v veliko veselje,” je še povedal.

25 let stara govorilnica pred spremembo v izmenjevalnico knjig. Foto: Dominik Lepoglavec

“Za podarjene knjige, ki bodo sedaj na tem prostoru čakale nove bralce, gre zahvala nekdanji knjižničarki Tatjani Jamnik, članicam in članom MGC Danica ter vsem ostalim, ki ste nam podarili vaše knjige. Zahvaljujem se našemu podpredsedniku Dominiku in ostalim članicam ter članom našega društva za skrbno prostovoljno delo pri spremembi telefonske govorilnice v tole lepo izmenjevalnico knjig. Zahvaljujem se tudi Klavdiji Meininger in ostalim puncam Marketa Sveti Martin, ki so nam zagotovile skrb za tole izmenjevalnico,” je še izrazil in dodal: “Sam sem izredno vesel, da nam je skupaj z občankami in občani uspelo dati stari neuporabljeni govorilnici nov namen, že prebranim knjigam pa zagotoviti nove bralke oz. bralce.” In vse povabil: “Na tem mestu vabim bralke in bralce iz naših in drugih krajev k uporabi izmenjevalnic, po sistemu prinesi, zamenjaj, preberi, ponovi, saj bodo le tako resnično zaživele.”

Mariborski svetniki so se na redni seji sredi tega tedna večinsko strinjali z opravljanjem igralniške dejavnosti v kompleksu Maribox, čeprav so imeli nekateri pomisleke glede vpliva novega igralnega salona na mladino.

Če je tematika, kot kaže pri svetnikih brez vrednega pomisleka, pa da temu ni tako, menijo strokovnjaki na tem področju. Igre na srečo vodijo v odvisnost, ki ob dostopnosti še povečuje tveganje za zasvojenost. Igralnica je načrtovana v spodnjih prostorih Mariboxa, torej na lokaciji, kjer se nahaja kinocenter, kamor zahajajo družine, mladostniki. Dajemo s tem sporočilo mladim, da je igranje na srečo sprejemljivo, celo zaželeno? Danes igra 17-letnik biljard pred ogledom filma na velikem platnu, že jutri bo denar zakockal pri igrah na srečo.

Gre za pomembno zadevo za javno zdravje

O tem smo povprašali Marjana Ornika, iz Mladega hazarderja – spletnega portala, ki je edini v Sloveniji za pomoč osebam s težavami, ki so posledica igranja iger na srečo. Glede odprtja nove igralnice v Maribor naj pojasni: “Kar se izdaje soglasja igralnemu salonu tiče, se mi zdi nedopustno, da o tako pomembni zadevi za javno zdravje, ni bilo nobene javne razprave. To je seveda naloga občine, prav tako pa tudi občasno izvajanje raziskav problematičnega igranja na srečo, kot priporoča Strategija razvoja iger na srečo.”

Eden največjih potencialov za zasvajanje – igralni avtomati

Dodatnih 200 avtomatov v centru mesta bi v socialnem in kulturnem oziru pomenilo velikansko obremenitev za prebivalstvo, okolje in javno zdravje, nam še pojasni Ornik in doda: “Igralni avtomati namreč niso nedolžna stvar, dizajnirani so z namenom, da z manipulirajo z našimi možgani. To je igra na srečo z največjim potencialom za zasvajanje med vsemi igralniškimi igrami, predvsem zaradi svoje manipulativne narave in izjemne hitrosti.”

Dostopnost bi se za mlade v Mariboru izjemno povečala

Novi igralni salon bi verjetno rekrutiral nekaj novih igralcev, večino obiska pa bi zbral s prestrezanjem obiskovalcev drugih igralniških enot, kot to običajno počnejo igralni saloni, ki se pozicionirajo v bližini Hitovih igralnic.

Zasvojenost z igrami na srečo ima izjemen potencial za destrukcijo človeških življenj

Z novim salonom bi se izjemno povečala dostopnost posebnih iger na srečo za mlade med 18 in 24 letom starosti, še sklene naš sogovornik in doda: “V tej skupini mladih so deleži problematičnega igranja in zasvojenosti nekajkrat višji, kot je povprečje v populaciji odraslih. Zasvojenost z igrami na srečo ima izjemen potencial za destrukcijo človeških življenj. Zasvojenost ene osebe ima negativen vpliv še na pet do deset drugih oseb v krogu prizadetega.”

“O tem ali bo novi salon res prišel, bo odločila vlada. Običajna razlaga vlade za nepodelitev koncesije za dodatni salon ali igralnico v Mariboru je zasičenost s ponudbo posebnih iger na srečo v mestu in njegovi širši okolici. Za natančnejšo oceno obsega vse te ponudbe je potrebno upoštevati tudi igralne salone v Celju, na Ptuju in v Radencih, igralnico v Šentilju, ter deloma tudi igralnici v Gradcu in Rogaški Slatini,” še pojasni Marjan Ornik.