Pri nadgradnji železniške proge Maribor – Šentilj je med izvajanjem gradbenih del prišlo do večje poškodbe cestišča na Šentiljski cesti (št. 107), zato je cesta na tem odseku popolnoma zaprta.
Izvajalec del je že pristopil k opravljanju posledic poškodovanega dela ceste, ki se bo pričela takoj po opravljenih predhodnih varnostnih pregledih.
V času sanacije bo promet potekal po obvozih, ki so ustrezno urejeni in označeni.
slika je simbolična
Bralka T.G. nas je obvestila, da se je danes okrog 11. 30 zgodila prometna nesreča na križišču Ptujske ceste in Ulice Heroja Nandeta. Nastal je zastoj, zato vouite previdno.
MO Maribor je lansko pomlad pridobila državna sredstva za obnovo treh kulturnih spomenikov v mestu, in sicer Čeligijevega stolpa, Sinagoge in mariborskega gradu.
Z obnovo Čeligijevega stolpa in Sinagoge bo MO Maribor zaključila v kratkem, v tem tednu pa so se začela dela na dotrajanem vzhodnem pročelju mariborskega gradu, medtem ko je bila statična sanacija stabilnosti stropne konstrukcije nad Viteško dvorano že izvedena.
Iz državnega proračuna je MO Maribor maja 2021 na podlagi Javnega razpisa za izbor kulturnih projektov na področju nepremične kulturne dediščine, ki jih v letih 2021-2022 sofinancira RS prejela sredstva v višini 376 000 evrov za obnovo treh pomembnih kulturnih spomenikov, in sicer: Čeligijevega stolpa, sanacijo Sinagoge in statično sanacijo Viteške dvorane z obnovo vzhodnega pročelja mariborskega gradu, so zapisali v sporočilu za javnost.
Pročelje na vzhodni strani gradu bomo obnovili tako, da bomo ohranili prvobitnost spomeniško varovanega objekta
Dela bodo zajemala sanacijo temeljnih delov vkopanih zidov in vseh vidnih delov. S statično sanacijo dotrajane stropne konstrukcije nad Viteško dvorano pa smo v lanskem letu preprečili nastanek nadaljnjih poškodb na štukaturah in poslikavah na stropu. Zagotovili smo stabilnost in protipotresno varnost stropne konstrukcije, v kasnejši fazi pa bomo lahko pristopili tudi k obnovi samih poslikav in štukatur.
Izvajalec del je podjetje MATA TIM, d.o.o., ki bo sanacijo pročelja (področje podzidka do prvega venca, nad podstavkom, oboke in napušč) in sanacijo temeljnih ter vkopanih zidov izvedel v roku treh mesecev. Vrednost sanacije znaša 97 000 evrov, od tega je 43 000 evrov sofinanciranih s strani zgoraj imenovanega razpisa.
Za sanacijo vlage v spomeniku državnega pomena Sinagoga Maribor je bo občina prejela 111.555 evrov, za sanacijo Čeligijevega stolpa pa 141 000 evrov. Oba projekta bosta zaključena v mesecu aprilu.
V Mariboru se danes začenja letošnja edicija Festivala sprehodov, ki ga s ciljem odkrivanja manj znanih kotičkov mesta in okolice prireja Rajzefiber, program društva Hiša!. Do 2. aprila je predvidenih 45 različnih tematskih sprehodov, od odkrivanja rovov pod gričem Piramida in srednjeveškega Maribora do iskanja zlata v Dravi.
“Letos se nam je po dveh letih odpovedi in prestavljanja na jesenski termin končno uspelo vrniti na ta spomladanski termin, ki se nam zdi primernejši za naš festival,” je za STA povedal programski vodja festivala Vid Kmetič.
Kot je dejal, so ponovno pripravili pisano paleto sprehodov in zanimivih tem, večere pa bodo tradicionalno namenili Sprehajanju misli oziroma pogovorom o temah, ki zadevajo mesto, njegovo zgodovino in dediščino ter možnosti predstavitve njegovih danosti.
Dogajanje se bo začelo z današnjo okroglo mizo na temo griča Piramida, na katerem se je pričela pisati mestna zgodovina in za katerega se še vedno zdi, da predstavlja neizkoriščen turistični potencial mesta. Takšno razpravo so v Rajzefibru gostili že leta 2019, tokratno snidenje pa razumejo kot priložnost, da se preveri, kako daleč so načrti, predstavljeni pred tremi leti.
“Ideja je, da bi to preraslo v poseben festival sprehodov. Na šolah nastaja toliko dobrih raziskovalnih in seminarskih nalog in res bi bilo škoda, če jih šolarji ne bi predstavili tudi širše,” je pojasnil Kmetič.
Večina sprehodov, ki jih ponujajo na letošnjem festivalu, je vsebinsko novih. “Na Festivalu sprehodov se že od vsega začetka trudimo predstaviti Maribor na malo drugačen način, na način, ki ga večina Mariborčanov in Mariborčank niti ne pozna. Zato pozovemo meščane, da pripravijo svoje zgodbe in sprehode in jih predstavijo drugim. Na ta način Mariborčani izvedo od Mariborčanov dosti novih stvari o Mariboru,” je dodal.
Še vedno je obvezna predhodna prijava na posamezen sprehod, saj je število udeležencev ponekod omejeno. Ob prijavi bodo udeleženci izvedeli, kje je začetno mesto sprehoda.
To nedeljo 26. marca, ob 18.00, v Hramu Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi prirejajo predavanje na temo “Za zdravo pamet – pasti demence”. Kot so sporočili z Občine, je dogodek brezplačen.
Gre za niz dogodkov, ki jih prireja Občina Selnica ob Dravi v okviru projekta Za zdravo pamet. “Projekt izpostavlja, da je za dobro fizično počutje, motiviranost za delo, veselje in srečo nujno potrebna tudi psihična stabilnost, dobra uporaba spomina in logičnega razmišljanja ter pozitivizem,” so sporočili iz Občine.
T kemu dodajajo, da se bo zato v obdobju do konca leta 2022 odvilo niz dejavnosti za različne ciljne skupine, ki bodo naslavljale različne aspekte duševnega in fizičnega zdravja. “Začeli bomo s predavanjem z naslovom »Za zdravo pamet -pas ti demence«, na katerem bomo osvetlili probleme clemence in njenih simptomov, potek razvoja bolezni in občanom omogočili, da v sklopu delavnic krepijo svoje kognitivne sposobnosti in spomin kot znanstveno dokazano preventivo. Uvodno predavanje »Za zdravo pamet -pas ti demence« je namenjeno vsem, ki jih omenjena tematika zanima. Nadaljnje delavnice naslavljajo populacijo nad 50 let, saj dokazi pričajo, da je ze v tem času smotrno preventivno ohranjanje nevroplastičnosti in ustvarjanje kognitivne rezerve z izzivi usmerjene pozornosti, spomina in hitrega logičnega razmišljanja.
Podrobnosti najdete na povezavi.
Zaključen je 32. regijski Otroški parlament, ki se ga je udeležilo 66 delegatov iz 34 osnovnih šol iz Maribora in okolice. Vodila sta ga nekdanja parlamentarca Nomi Hrast in Anej M. Irgolič, delo v skupinah so poleg njiju moderirale še Maja Marinček Kanop, Dominika Marčič Renčelj in Monja Urbič.
Parlament je slikovito pozdravila članica Predsedstva ZPM Maribor, ga. Majda Struc, ki se je spomnila tudi, kako je potekal prvi Otroški parlament pred 32-imi leti. Na drugem plenarnem delu zasedanja se je mladim parlamentarkam in parlamentarcem pridružila podžupanja Mestne občine Maribor, ga. Alenka Iskra. Prisluhnila je njihovim zaključkom dela v skupinah in jih povabila, da predloge predstavijo na eni od sej mestnega sveta Mestne občine Maribor.
Dvanajst delegatov, ki so bili izvoljeni na regijskem Otroškem parlamentu, bo mariborsko regijo zastopalo 11. aprila 2022, v Državnem zboru v Ljubljani, na 32. NACIONALNEM OTROŠKEM PARLAMENTU®.
To so: Vera Vasić, Veronika Batagelj, Zala Silič, Ela Ekert, Aisha Blakaj, Ana Klobasa Miteva, Andraž Ovčar, Tara Mori, Ema Zorko, Rene Brodnjak, Erik Pipuš in Marja Bučar.
Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič in podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Tomaž Barada sta se s predstavniki organizacijskega odbora OFEM Maribor 2023 udeležila zimskega Olimpijskega festivala evropske mladine v kraju Vuokatti na Finskem. Zimskega festivala se udeležuje 44 slovenskih športnikov, ki tekmujejo v 8 športnih panogah in 32 članov strokovnega osebja.
V okviru programa se je mariborska delegacija udeležila otvoritvene slovesnosti in nekaj tekmovanj, na katerih so se izkazali tudi slovenski športniki. Naše biatlonke so osvojile kar dve medalji, srebrno in bronasto. Župan Saša Arsenovič in podpredsednik OKS Tomaž Barada sta se srečala tudi z vodstvom Evropskih olimpijskih komitejev.
Maribor bo namreč v letu 2023 organiziral OFEM, in sicer v času od 23. do 29. julija 2023. Tekmovanja se bo udeležilo pribl. 3 600 udeležencev iz 50 držav. Športniki bodo tekmovali v 13 disciplinah, to so: atletika, judo, cestno in gorsko kolesarstvo, športna gimnastika, tenis, plavanje, košarka 3×3, odbojka, rokomet, nogomet za dekleta, rolkanjem, kajak/kanu na mirnih vodah.
V pogovoru s predsednikom Spirosom Capralosom in generalnim sekretarjem Raffaellom Pagnozzijem sta se župan in podpredsednik OKS dotaknila predvsem izzivov pri organizaciji tega največjega večpanožnega športnega dogodka v zgodovini Slovenije, predvsem iz vidika dviga cen storitev, energentov in hrane. Predstavniki Evropskih olimpijskih komitejev so prisluhnili argumentom in izkazali finančno podporo pri dodatno nastalih stroških pri čemer bodo določene storitve prevzeli sami.
Iz Mestne občine Maribor, sporočajo, da so veseli posluha in podpore s strani Evropskih olimpijskih komitejev, ki so opozorili tudi na večjo finančno podporo države tako za organizacijo kot za športno infrastrukturo. Nedvomno gre za prireditev nacionalnega in regijskega pomena, saj bo Maribor gostili predstavnike iz kar 50 držav. Izvedba tako velikega športnega dogodka bo imela širše implikacije: “Prepričani smo, da bo Maribor, tudi zaradi njegove strateške lokacije, v času OFEMA 2023 obiskalo več tisoč obiskovalcev in veliko število predstavnikov medijev.”
Na včerajšnji javni predstavitvi študije variant in umestitve obvoznice Ruš v prostorske akte občine Civilna iniciativa proti novi trasi obvoznice ni dobila vseh odgovorov županje Urške Repolusk in ekipe.
Županja občine Ruše Repolusk je skupaj z ekipo pripravila predstavitev študije variant in umestitve obvoznice Ruš v prostorske akte občine. Občani, ki so prišli na predstavitev, in iniciatorji zbiranja podpisov proti novi trasi obvoznice večinoma niso bili zadovoljni s predstavitvijo, dosedanjo komunikacijo in načinom obveščanja.
Pojavlja se razdvojenost med tistimi, ki bi sicer imeli obvoznico, a predvsem zaradi tega, da ne bi promet več obremenjeval centra, in tistimi, ki so proti novi začrtani varianti obvoznice, ter tistimi, ki so omenjali, čemu se je sploh naredilo novo varianto obvoznice. Na javni predstavitvi so jim predstavili dve varianti.
Konkretnega odgovora, kdo je bil pobudnik izdelave študije nove variante obvoznice občani niso prejeli, saj so bili večkrat odgovori dvoumni, prav tako ne informacije, kakšni stroški so s tem nastali Občini Ruše. Je pa jasno, da stroške nosita in Občina Ruše in Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo.
V burni razpravi so mnogi na glas spraševali, ali so si strokovna ekipa, županja in drugi sploh ogledali območje, kamor naj bi umestili novo traso. Ob tem pa tudi očitali, da predstavnike krajanov nihče ni povabil, da bi si skupaj z ekipo ogledali teren. Pa ne samo v zadnjem času, ampak tudi prej, da vse od leta 2019 oziroma 2020 krajanov oziroma občanov niso vabili k ogledom in jih ni nihče vprašal za mnenje. Urška Repolusk nam je odgovorila na vprašanje, ali so bili predstavniki krajanov, sveta krajanov, povabljeni na prve oglede zemljišč tako: “Ne. seveda smo bili prisotni na nivoju občinske uprave, tako kolegica, ki se ukvarja s prostorskim planiranjem, jaz in pa seveda stroka.”
Če bi se leta 2019 in kasneje drugače komuniciralo, bi bilo mogoče sedanje stanje v Rušah v zvezi z umestitvijo obvoznice v prostor drugačno. Da so naredili zdaj civilno iniciativo, so lahko veseli, ker postavlja vprašanja in zahteva odgovore, ki bi morali biti že znani. Ljudje pa bi bili ob jasnejših odgovorih verjetno manj v dvomih in manj razdvojeni. Je pa sicer Jasmina Vrečko Rupnik iz Civilne iniciative proti novi trasi obvoznice izpostavila, da so zbrali že skoraj 400 podpisov proti obvoznice in zakaj so proti: “Zelo smo bili razočarani, ko smo pravzaprav iz zapisa gospe županje na Facebooku ugotovili, da se pripravlja nova trasa ob železnici. Naša stališča so pravzaprav jasna. Povedali smo, da se bomo nekako poslužili vseh pravnih sredstev, da preprečimo občini umestitev nove prostorske trase ob železnice v prostorske načrte.”
Je pa sicer županja Ruš še dejala, da končne odločitve še ni: “Nič še ni odločeno, se pravi, obvoznica še ni umeščena v prostorski plan. Ureja se prostorski plan, vse je odvisno od občinskega sveta, kako se bo opredelil do samega OPN-ja.” In na vprašanje, ali imajo občani oziroma krajani kaj besede, je odgovorila: “Seveda, v 30-dnevnem roku javne razprave lahko občani, krajani podajo svoje pripombe, mnenja, predloge. Do teh se mora stroka absolutno opredeliti. V vsakem primeru pa so poročila, ki jih bomo zdaj mi zbrali, tista relevantna, na podlagi katerih lahko pride do odločitve, ali obvoznica bo ali ne bo, kajti ne želimo tako velikega negativnega vpliva na zdravje in pa seveda življenje ljudi na vsaki trasi.”
A Jasmina Vrečko Rupnik iz civilne iniciative opozarja na besede županje, da ni še nič odločeno: “Veste kaj, ne smemo biti preveč naivni. Lahko je nekaj reči. Bomo pa videli, kaj bo čas pokazal.” Že pred tem pa je omenila, da bi morali občane vključiti v razpravo že leta 2019.
Občani, ki so bili na predstavitvi, so poudarili, da je nova trasa ponekod le meter in pol oddaljena od njihovih bivališč oziroma funkcionalnih zemljišč. Pa tudi, da je začrtana obvoznica umeščena tako, da ne bodo imeli dovoza in izvoza za vozila. Izpostavili so še, da je začrtana nova varianta ozka kot bob steza. Vrečko Rupnikova iz civilne iniciative je povzela očitke: “Ta trasa zagotovo ne bo primerna. Ne bo v ponos Rušam, ozka cesta, bolj spominja na bob stezo. In vplivi bodo kar precejšnji. Mislim vplive na življenje ljudi.” Izpostavila je, kot nekateri drugi, da je obvoznica začrtana tako, da teče preblizu hiš: “Tudi v našem primeru je tako, da pride cesta meter in pol do terase naše hiše. Pri sosedu, ki ima delavnico, v bistvu slab meter, tako da bo pravzaprav onemogočena dostava lesa, ne bo imel parkirišč za svoje zaposlene. Dejansko se bo kar precej zadeva spremenila.” Med razpravo pa je ena od občank dejala, da se očitno o ljudeh, ki tam živijo, nihče ne vpraša. Niti se ne vpraša njih.
Županja Urška Repolusk zavrača očitke o tem, da je obvoznica načrtovana preblizu hišam in funkcionalnim zemljiščem tako, da pravi, da “se v vsaki varianti pravzaprav zelo približamo tem stavbam oziroma zemljiščem. Tukaj govorimo tako o varianti 1 kot varianti 2.” V včerajšnji razpravi pa ni ne ona ne nihče od stroke dal odgovora na to, kako rešiti problem zaradi ceste, ki naj bi po načrtih tekla preblizu hiš in funkcionalnih zemljišč.
Očitki so bili povezani tudi s tem, da se naj bi po odločitvi ministrstva rušilo več hiš, ne samo ena, kot je sicer v projektni dokumentaciji prvotno planirano. Med razpravo so tako očitali ekipi, da nihče do zdaj ni omenil, ali in kako bi se oškodovanim občanom povrnilo to oziroma nadomestilo. Tako so spraševali, čemu ni nihče omenil nadomestnih gradenj za ljudi oziroma kakršnega koli nadomestila. Ob tem so izpostavili, da ne gre samo za hiše, ampak za ljudi, ki tam živijo že vrsto let, ki jih do zdaj ni nihče nič vprašal. Županja Urška Repolusk odgovarja na vprašanje, da so mnogi že imeli hiše tam, da gre za različno število rušitev, odvisno od variante: “Pri varianti 1 gre za rušitev več funkcionalnih stavb in seveda protizvočne ograje, isto pri varianti 2 gre za rušitev ene stavbe in seveda protizvočne ukrepe. V vsakem primeru je umeščanje obvoznice v prostor problem in v vsakem primeru tangira nekaj občanov, ki živijo vzdolž ali variante 1 ali variante 2.”
Gibanje Povežimo Slovenijo je danes vložilo liste kandidatov za državnozborske volitve v vseh osmih volilnih enotah. Pred kamerami so to storili kandidati sedme volilne enote s sedežem v Mariboru, kjer kandidira prvak NLS – ene od petih zavezniških strank gibanja – Franc Kangler. Prepričan je, da bodo po volitvah poskrbeli za prihodnost Slovenije.
Kot je Kangler dejal pred vložitvijo kandidatne liste na mariborski upravni enoti, verjame, da bodo na za Slovenijo zelo pomembnih volitvah zabeležili takšen rezultat, s katerim bodo še naprej sooblikovali prihodnost države. “Prepričan sem, da bomo odločilni glede sestave koalicije,” je dejal.
Kot je dodal, so v sedmi volilni enoti s sedežem v Mariboru sestavili zelo dobro listo kandidatov, med katerimi so kar trije državni sekretarji. Poleg njega, državnega sekretarja na notranjem ministrstvu, še državni sekretar na šolskem ministrstvu Damir Orehovec in državna sekretarka na vladni službi za kohezijo Monika Kirbiš Rojs, pa tudi donedavna državna sekretarka na šolskem ministrstvu Helena Kujundžić Lukaček.
Po Kanglerjevih besedah imajo tako volivci dobro izbiro v vsakem od volilnih okrajev, se pa zaveda, da bo predvolilna kampanja napeta. A koalicija, ki je zadnji dve leti vodila državo,lahko po njegovem mnenju marsikaj pokaže, zato je prepričan, da bodo volivci njihovo trdo delo nagradili.
“Glede na okoliščine in politične razmere tako v Sloveniji kot v Evropski uniji in glede na ukrajinsko krizo, kar povzroča tudi gospodarske težave, bo naloga naslednje koalicije predvsem zagotoviti mir na socialnem področju ter nadaljnji gospodarski razvoj,” je med osnovnimi točkami za boljši jutri Slovenije naštel Kangler.
Gibanje Povežimo Slovenijo, ki ga sestavljajo stranke Konkretno, Zeleni Slovenije, SLS, NLS in Nova socialdemokracija, je sicer liste kandidatk in kandidatov za državnozborske volitve danes vložilo tudi v ostalih sedmih volilnih enotah.
Skupaj so pripravili listo 87 kandidatov v vseh 88 volilnih okrajih, saj predsednik državnega sveta Alojz Kovšca kandidira v dveh. Kot so poudarili, so se njihovi kandidati v preteklosti že izkazali z delom na najrazličnejših področjih. Kandidatne liste so vložili s podpisi štirih poslancev stranke Konkretno.
Ključno poslanstvo njihovih kandidatov je iskati rešitve, ki bodo dobre za ljudi, gospodarstvo in kmetijstvo ter naravo, s ciljem, da bo Slovenija svoje danosti uporabila za razvoj varnega, zdravega, trajnostnega in spodbudnega okolja, so sporočili iz gibanja.
Poslanstvo in program bo gibanje podrobneje predstavilo na sobotni volilni konvenciji v Ljubljani, kjer bodo predstavili tudi vse kandidate za poslance.
Vir: STA
Vodstvo rokometnega prvoligaša Maribor Branika se je dogovorilo še za tretje podaljšanje pogodbe za sezono 2022/23. Tako bo Simon Razgor tudi v prihodnji sezoni nosil dres Mariborčanov, so potrdili na klubski spletni strani.
Najboljši strelec v zgodovini RK Maribor Branik se je pred sezono 2021/22 po sedmih letih vrnil domov. V jesenskem delu aktualne sezone je imel veliko težav s poškodbami, zato je v ligi NLB zbral vsega devet tekem in dosegel 23 golov. Z dvigom forme bo že na preostalih tekmah te sezone v veliko pomoč pri lovu na čim boljšo uvrstitev v ligi NLB, v naslednji sezoni pa bo zagotovo želel še dodatno izboljšati svoj dosežek na klubski večni lestvici strelcev – trenutno je pri 1199 golih v vseh tekmovanjih, so sporočili.
Razgor je za Maribor igral že med letoma 2007 in 2014, ko je v sedmih sezonah v vseh tekmovanjih dosegel kar 1173 golov, z Mariborom pa leta 2010 zaigral tudi v finalu pokala.
Nato je sedem let blestel v dresu beloruskega velikana Meškov Brest in z njim vselej uspešno igral v elitni ligi prvakov. Razgor je bil zelo aktiven tudi v slovenski reprezentanci, za katero je dosegel več kot 100 zadetkov. Slovenijo je med drugim zastopal na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru leta 2016, kjer je slovenska reprezentanca zasedla šesto mesto.
Vir: STA
Svet Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor bo danes imenoval novega strokovnega direktorja tega zavoda. Potem ko je od kandidature odstopil dosedanji strokovni direktor Matjaž Vogrin, ostaja kandidatka za to mesto le še pediatrinja Nataša Marčun Varda.
Na razpisano delovno mesto za strokovnega direktorja sta prispeli dve vlogi, za kateri je razpisna komisija ugotovila, da sta ustrezni. To sta bili vlogi Matjaža Vogrina in Nataše Marčun Varda, a je prvi prejšnji teden presenetil s predčasnim odstopom s položaja strokovnega direktorja in umikom kandidature za nov mandat.
Pred tem je strokovni svet kliničnega centra na tajnem glasovanju o obeh kandidatih za strokovnega direktorja po poročanju časnika Večer z enim glasom več podprl Natašo Marčun Varda.
Vogrin je ob javni predstavitvi dosežkov svojega dela v zadnjih štirih letih povedal, da njegova ponovna kandidatura v trenutnih okoliščinah ni smiselna, saj ne bi mogel doseči zastavljenih ciljev. “Glavni razlog je gotovo ta, da so bili na stroko v zadnjih mesecih, še posebej pa zadnjih tednih enormni pritiski. Govorim o pritiskih name osebno, na posamezne člane stroke, predstojnike oddelkov in člane strokovnega sveta,” je dejal.
Vodstvo UKC Maribor je navedbe o pritiskih zanikalo. “Pri postopku razpisa za strokovnega direktorja v UKC Maribor nismo zaznali notranjih ali zunanjih pritiskov tako na člane strokovnega sveta kot tudi na razpisno komisijo sveta zavoda UKC Maribor,” so sporočili iz kliničnega centra, direktor kliničnega centra Anton Crnjac osebno pa zadeve zaenkrat še ni želel javno komentirati.
Vogrin je bil na ta položaj imenovan aprila 2018, potem ko ga je k prijavi povabil takratni direktor UKC Maribor Vojko Flis. Mandat bi mu iztekel 20. aprila. V UKC Maribor zdaj ostaja kot ortoped, kot pred zasedbo položaja strokovnega direktorja.
VIR: STA
Ob svetovnem dnevu voda, so v podjetju AquaSystems, ki upravlja Centralno čistilno napravo Maribor (CČN Maribor), največjo v porečju Drave, že tradicionalno priredili dan odprtih vrat. Obiskovalcem so podrobneje predstavili delovanje CČN Maribor in pokazali, kako skrbijo za čiste in neoporečne vode. Ker letos mineva 25 let od ustanovitve podjetja AquaSystems ter 20 let od začetka obratovanja 1. faze CČN Maribor, so v tednu pred svetovnim dnem voda na poučen, a zabaven način prebivalce Maribora in okolice informirali o pomenu varovanja čistih voda in spodbujali k odgovornemu ravnanju z naravnim okoljem, še posebej z vodo.
Vode je potrebno ohranjati čiste, pitno vodo pa ob tem smotrno porabljati. Zato je prav, da vsaj en dan v letu, ob svetovnem dnevu voda, temu namenimo več pozornosti. »V Sloveniji je pravica do pitne vode zapisana v ustavi in čeprav je Slovenija na prvi pogled z vodo bogata dežela, mora vsak z njo ravnati skrbno. To počnemo tudi mi, ko odpadno vodo pred njenim izpustom v naravne vodotoke ali podtalnico očistimo v skladu z najstrožjimi standardi in tako svoje poslanstvo varovanja voda izpolnjujemo vsak dan znova,« je ob svetovnem dnevu voda ter Dnevu odprtih vrat CČN Maribor izpostavil mag. Leon Lozar, direktor podjetja AquaSystems, upravljavca CČN Maribor.
Podjetje AquaSystems ob svetovnem dnevu voda že vrsto let izvaja aktivnosti, s katerimi mariborsko javnost spodbuja k odgovornemu ravnanju z vodo in k skrbi za reko Dravo. Tako ta dan vsako leto sprejmejo vse, ki jih podrobneje zanima delovanje CČN Maribor. Predstavijo jim njeno delovanje in pokažejo, kako že od samega začetka po najvišjih kakovostnih in strokovnih standardih varujejo enega največjih evropskih vodotokov in podtalne vodne rezerve, ki so vir pitne vode za Maribor in Podravje. Letos si je delovanje čistilne naprave prišlo ogledati kar nekaj bližnjih prebivalcev, obiskovalci pa so prišli tudi s širšega mariborskega okoliša. Kako pomembne so čiste in neoporečne vode za življenje ljudi, živali in rastlin je letos izvedelo več kot 300 osnovnošolcev, ki so si ogledali delovanje čistilne naprave. Ker pa v letošnjem letu podjetje AquaSystems obeležuje 25-letnico svojega obstoja in 20-letnico obratovanja 1. faze CČN Maribor, so v tednu pred svetovnim dnem voda izvedli še dodatne osveščevalne aktivnosti, ki so na poučen, a hkrati zabaven način prebivalce Maribora in njegove okolice spodbujale k skrbi za naravno okolje in odgovornemu ravnanju z vodo.
Centralna čistilna naprava Maribor druga največja v Sloveniji
CČN Maribor je največja čistilna naprava na celotni trasi reke Drave in druga največja čistilna naprava v Sloveniji. Skrbi za upravljanje z odpadnimi vodami Mestne občine Maribor, občin Miklavž na Dravskem polju, Duplek in Hoče – Slivnica. V njenem prispevnem območju živi približno 136.000 prebivalcev. Od začetka obratovanja je CČN Maribor prečistila 190 milijonov kubičnih metrov odpadnih vod in 158.000 kubičnih metrov odpadnih vod iz greznic. V povprečju na mesec prečisti okrog 800 tisoč kubičnih metrov odpadnih vod, kar znaša 25 tisoč kubičnih metrov odpadnih vod dnevno, na uro pa zmore prečistiti do 7.000 kubičnih metrov vod. V času svojega delovanja je CČN Maribor iz odpadnih vod odstranila 237.000 ton odpadnega blata in 8.870 ton odpadkov, ki se odstranjujejo že v mehanskem predčiščenju.
CČN Maribor izpolnjuje najstrožje okoljevarstvene standarde Evropske unije že od leta 2004, ko je Maribor kot prvo mesto v Sloveniji dobil tudi terciarno stopnjo čiščenja odpadne vode. Strokovnost in odgovornost do narave in lokalne skupnosti dokazujeta tudi certifikat ISO 14001:2015 (okoljevarstvo), ki ga je podjetje prejelo leta 2012, in certifikat ISO 55001:2014 (upravljanje s sredstvi), ki so ga kot drugo podjetje v državi prejeli leta 2017.
V Mariboru je skrb za čisto vodo dobro urejena
Podjetje AquaSystems vse od začetka obratovanja CČN Maribor dosega odlične učinke čiščenja voda, ki so visoko nad zakonskimi zahtevami. Skupni povprečni učinek čiščenja v letu 2021 je namreč bil 96,4%. »Kot druga največja čistilna naprava v Sloveniji, CČN Maribor postavlja visoke standarde ostalim slovenskim mestom glede učinkovitosti čiščenja odpadnih voda in učinkovitosti obratovanja čistilnih naprav,« povzema mag. Leon Lozar, direktor podjetja AquaSystems, upravljavca CČN Maribor.
K čistejši vodi lahko prispeva vsak
Tudi sami lahko naredimo veliko pri ohranjanju voda. Pomembno je, da v odtoke oziroma v kanalizacijski sistem ne mečemo odpadkov, ki tja ne sodijo. Na primer: čajne vrečke, kavna usedlina in drugi ostanke hrane, ki sodijo v zabojnike z biološkimi odpadki ali na kompost. Prav tako v odtoke ne sodijo žvečilni gumiji, zdravila, pesek za mačja stranišča in cigaretni ogorki. Še posebej moramo biti pozorni, da v odtoke ne zlivamo ostankov barv, olj, lakov in razredčil, saj ti sodijo v zabojnike za zbiranje nevarnih snovi. Da je manj več, velja tudi pri uporabi čistil. Njihova varčna uporaba namreč v manjši meri obremenjuje naše okolje.
Na mariborskem okrožnem sodišču danes znova niso mogli izvesti predobravnavnega naroka za davčnega svetovalca Roka Snežiča, ki mu tožilstvo očita oškodovanje upnikov v sklopu osebnega stečaja, ki ga je razglasil leta 2013. Obdolženi spet ni prišel na sodišče, vabilo ni bilo izkazano, zato je sodnica Vanja Verdel Kokol preložila narok na 12. april.
Tožilstvo očita Snežiču oškodovanje upnikov v zvezi s prijavljeno terjatvijo njegove babice v postopku njegovega osebnega stečaja. Z babico naj bi namreč sklenil posojilno pogodbo v višini 400.000 evrov, nato pa je bila ta prijavljena kot terjatev v osebnem stečaju ter delno poplačana s prodajo nepremičnin v stečajnem postopku. Tožilstvo je prepričano, da je bila omenjena posojilna pogodba fiktivna, z njenim poplačilom pa je bila oškodovana Finančna uprava RS (Furs).
Za omenjeno kaznivo dejanje je po takratni zakonodaji zagrožena kazen do pet let zapora.
Predobravnavni narok je bil na mariborskem okrožnem sodišču sklican že dvakrat. Prvič je bil preložen zaradi zdravstvenih razlogov tako na strani tožilstva kot obrambe, drugič pa zaradi odsotnosti obdolženega.
Po poročanju medijev je babica prehitela finančno upravo in pred njo vpisala hipoteke na premoženje Snežiča. Prav zato je bila prva poplačana v stečaju in je dobila večino denarja, ki ga je stečajni upravitelj dobil s prodajo Snežičevega premoženja. Država je kasneje spremenila zakonodajo, zato da takšni primeri ne bi bili več možni.
Vir: STA
Nekaj večjih in tudi manjših štajerskih vinarjev ter tamkajšnje strokovne ustanove so se minuli konec tedna povezali v Združenje Vinorodna Štajerska, saj želijo v prihodnje na ta način regijo kot vrhunsko vinorodno rastišče z bogato vinsko kulturo predstavljati pod skupnim imenom Vinorodna Štajerska.
Kot so pojasnili je novinarski konferenci na univerzitetnem posestvu Meranovo povedal predsednik združenja Božidar Grabovac, jim je povezovanje uspelo formalizirati po številnih podobnih poskusih v preteklosti. Na sredini ustanovni skupščini v Jeruzalemu so tako potrdili statut, osnovna programska izhodišča ter izbrali vodstvo za zdaj v Ormožu registriranega združenja.
“Želja po skupni promociji štajerskih vin je tlela že nekaj let, zadali pa smo si tri osnovne cilje. Želimo dvigniti prepoznavnost in ugled vin našega vinorodnega okoliša tako doma kot v tujini, se s tem uvrstiti na svetovni vinski zemljevid najboljših vinorodnih regij ter izboljšati prepoznavnost okoliša kot vinske destinacije s kakovostno turistično ponudbo,” je pojasnil Grabovac.
V projekt sta se vključila tudi oba kmetijsko-gozdarska zavoda iz Maribora in Ptuja ter mariborska kmetijska fakulteta, po besedah direktorja ptujskega zavoda Andreja Reberniška pa gre za zgodovinski korak po skoraj petletnih pogovorih z vinarji. Zgodbe so se lotili na podoben način kot v nekaterih drugih vinsko razvitih državah, tudi v sosednji Avstriji.
Kot je dodal, so štajerska vina v zadnjem desetletju naredila velik napredek v kakovosti in prepoznavnosti lastnega sloga, ki se izražajo v izraziti svežini, sadnosti, prijetnosti v polnem okusu ter eleganci. “To nam priznavajo številni enologi, ne samo slovenski, tudi tisti iz tujine, nenazadnje pa narašča tudi povpraševanje po teh vinih,” je dodal Rebernišek.
Vinorodna dežela Štajerska po zadnjih podatkih iz registra pridelovalcev grozdja in vina obsega 5493 hektarjev vinogradov, kar pomeni 70 odstotkov vseh slovenskih vinogradniških površin, v register pa je vpisanih 9379 pridelovalcev, kar predstavlja dobro tretjino vseh v Sloveniji.
K povezovanju so povabili vse vinarje, ne glede na njihovo velikost, po besedah Reberniška pa je pri tem najbolj pomembno, da sledijo slogu tukajšnjih vin ter imajo izdelano celostno grafično podobo. Kot je dejal so za zdaj zaznali interes vsaj 95 vinarjev, v register takih, ki razpolagajo z več kot petimi, pa je 146 vinogradnikov. Predvsem si sodelovanja in enotnega nastopa po dosedanjih odzivih želijo mladi vinarji.
Predstavnik mariborske kmetijske fakultete Stanislav Vršič pa je vesel predvsem, da je pobuda za povezovanje prišla od pridelovalcev grozdja, ki so pripravljeni zagon združenja tudi sami financirati. Sicer pa je po njegovih besedah potrebno samozavest vinarjev v regiji dvigniti na še višjo raven.
“Zakaj bi se z našimi sauvignoni primerjali s Francijo ali Novo Zelandijo, če pa bi se lahko oni primerjali z nami. To nam mora biti cilj in kot sem razbral iz razprav vinarjev ob ustanavljanju združenja, je ta cilj postavljen,” je dejal Vršič, a dodal, da je samo od vinogradnikov odvisno, ali bo pobuda za sodelovanje trajna, pa tudi, da se morajo zavedati, da si hitrih rezultatov ni mogoče obetati.
Med ustanovnimi člani združenja je za zdaj 15 vinarjev, vsi ostali, ki so že izkazali interes, pa imajo za priključitev leto dni časa. Pristopnina znaša 50 evrov na hektar oziroma največ 500 evrov na letni ravni, za večje kleti pa je lestvica prilagojena glede na količino vina v kleti. Program po Reberniškovih besedah finančno še ni povsem ovrednoten, a računajo na vsaj 100.000 evrov letno, pri čemer bodo več kot polovico zbrali s prispevki članov.
Med tistimi, ki so pristopili k projektu, je tudi Ptujska klet, direktor Tine Kek pa je povedal, da je povezovanje zelo dobrodošlo in zaželeno tudi za njih, saj se že nekaj let soočajo s tem, da se uspeva povezovati primorskim vinarjem, ki delajo na promociji, dvigu kakovosti in cenovni politiki. To je prava smer in štajerski vinarji so si po njegovih besedah morali priznati, da zadnja leta ni vse teklo s podobno dinamiko, zato je ustanovitev združenja prvi korak k temu.
Vir: STA
Holding Slovenske elektrarne (HSE) je največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji, pri čemer je bil delež električne energije iz vodnih virov Skupine HSE lani 56-odstoten, so sporočili iz HSE. Ob tem so spomnili na načrte za povečanje pridobivanja električne energije iz slovenskih rek in na potencial sonca in vetra.
Hidroelektrarne HSE na Dravi, Soči in Savi so leta 2021 skupaj proizvedle 3980 gigavatnih ur električne energije. Največji delež so prispevale Dravske elektrarne Maribor (DEM) z 2910 gigavatnimi urami proizvedene električne energije, Soške elektrarne Nova Gorica (SENG) so proizvedle 800 gigavatnih ur, Hidroelektrarne na spodnji Savi, kjer ima HSE 49-odstotni delež, pa 269 gigavatnih ur, so v sporočilu za javnost ob današnjemu svetovnemu dnevu voda zapisali pri HSE.
“Delež električne energije iz vodnih virov v skupni bilanci skupine HSE je bil v letu 2021 56-odstoten, kar je dva odstotka več kot leto poprej, na ravni države pa več kot 85-odstoten,” so pojasnili.
Generalni direktor HSE Viktor Vračar je ob tem dejal, da imajo na področju pridobivanja električne energije iz slovenskih rek v skupini HSE velike načrte. “Svetovni dan voda za skupino družb HSE pomeni simbolično obeležitev do sedaj izvedenih in še načrtovanih energetskih projektov na hidro potencialu slovenskih rek, ki bodo Slovenijo vodili po poti do ogljične nevtralnosti,” je prepričan Vračar.
Kot pravijo v HSE, je eden najpomembnejših projektov začetek gradnje hidroelektrarn na srednji Savi, ki bodo po predvidevanjih skupaj proizvedle dodatnih 1105 gigavatnih ur električne energije, kar bo zadoščalo za oskrbo 250.000 gospodinjstev. “Skupaj prve tri hidroelektrarne na srednji Savi in sončna elektrarna na planoti Prapretno pomenijo začetek zelene transformacije zasavske regije,” poudarjajo v HSE.
Proizvodnja električne energije se bo povečala tudi v DEM, ki bodo lahko v drugi polovici tega desetletja za približno četrtino dvignile instalirano moč elektrarn ob uspešni realizaciji novih investicij ter posledično povečale proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov.
“Ohranjanje primerne stopnje energetske samozadostnosti tudi v prihodnje nas zavezuje k snovanju in postavitvi novih hidroenergetskih objektov znotraj družbe DEM in skupine HSE,” meni generalni direktor DEM Aleksander Brunčko.
Posodobitve bodo deležne tudi Soške elektrarne Nova Gorica, ki imajo v lasti 23 malih hidroelektrarn, pet velikih hidroelektrarn in črpalno hidroelektrarno skupne moči 338 megavatov. Kot so sporočili iz HSE, bodo v letošnjem letu z rekonstrukcijo 90 let stare male hidroelektrarne Hubelj moči 2,1 megavata in Podselo moči 0,135 megavata podaljšali njuno življenjsko dobo in povečali izkoristek. Direktor SENG Radovan Jereb je ob tem poudaril, da je voda ena najpomembnejših strateških surovin, zato je nujno, da z njo ravnamo skrbno in preudarno.
Skupina HSE pa se ne razvija samo pri pridobivanju energije iz vodnih virov, ampak tudi širše, so poudarili v holdingu. Aprila bodo tako na Prapretnem odprli največjo, trimegavatno sončno elektrarno v Sloveniji, pri čemer menijo, da bi v drugi fazi lahko na tem področju povečali sončno elektrarno še za dodatnih 10 megavatov. HSE prav tako zaključuje gradnjo 2,5-megavatne sončne elektrarne Zlatoličje, raziskuje pa tudi priložnosti vetrnih elektrarn, pri čemer poteka umeščanje v prostor vetrnih elektrarn na Ojstrici, Paškemu Kozjaku in Rogatcu, in geotermalne energije.
Vir: STA
Gostilna Pri treh ribnikih je na socialnih omrežjih objavila novico, da v poletnih mesecih znova odpirajo svoja vrata. “Ko pride poletje, se vrnemo tudi mi in sicer z novo osvežujočo ponudbo za vroče poletne dni,” so zapisali.
SPOMNIMO: V februarju so na socialnih omrežjih sporočili novico, da trajno zapirajo vrata gostilne Pri treh ribnikih: “Spoštovani, Obveščamo Vas, da se gostilna Pri treh ribnikih, z današnjim dnem, trajno ZAPIRA! Hvala vsem, ki ste bili vsa ta leta z nami!”
Danes se je v Dupleku odvil podpis sporazumov o izgradnji infrastrukture za institucionalno varstvo starejših/namestitvenih zmogljivosti za institucionalno varstvo starejših na območju občine Duplek. Pred tem se je podpis odvil tudi na Sveti Ani.
Minister Janez Cigler Kralj je dejal: “Bili smo presunjeni, kako zapostavljeni so bili domovi za starejše in ostali socialnovarstveni zavodi.” Zadevo so uredili na treh ravneh, ključna zaveza je bila 15 let čakajoči zakon o dolgotrajni oskrbi, drugi temelj je bil takojšen pristop k pogajanju za višje plače, tretji temelj pa so obsežna vlaganja v infrastrukturo. “Imamo skoraj nič investicij v zadnjem desetletju, danes pa odprtih 125 gradbišč po vsej Sloveniji. Gremo v vse konce.”
Na Sveti Ani bo 35 namestitev. “Tudi tam bo omogočeno medgeneracijsko srečevanje, ker si dejansko to na svojo starost želimo. Je pa projekt ocenjen na dobre štiri milijone evrov. Če zaokrožim, oba projekta, ki jih odpiramo z Domom Danice Vogrinec imamo velik investicijski ciklus, ki smo ga začeli predvsem z mislimo, da bodo naše babice in dedki imeli lepo, primerno stanovanje na svojo starost.”
Župan občine Duplek, Mitja Horvat je ob tem povedal: “Gre za praznik, ta dolgoletna želja in nameni, da do enote v občini pridemo, so obrodili tisto najvažnejše, da dobimo financerja. Vesel sem, da smo vztrajali, kar nekaj je bilo naporov, dokumentacije, ne nazadnje tudi zadnji korak, ki smo ga naredili v lanskem letu, ko smo začutili, da je pravi trenutek, da občina kupi zemljišče, pridobi gradbeno dovoljenje, to je vstopnica, da lahko kandidiraš za investicijo.”
Direktor Doma Danice Vogrinec Maribor, Marko Slavič pa je dejal: “Pomembno je, da vzpostavljamo točko, ki bo žarišče medgeneracijskih konceptov, skupnostnih oblik skrbi za starejše.”
Srbsko kulturno društvo Maribor že 22 let deluje in ustvarja v Mariboru. Mariborčanom je znano predvsem po folklori in dinamičnih plesih, ki jih člani in članice predstavijo na njihovih koncertih in tudi na drugih prireditvah, kamor jih radi vabijo, oni pa se radi odzovejo. 15 . marca se je v prostorih MČ Nova vas v organizaciji Dopolnilne šole srbskega pouka v Sloveniji odvila prireditev, kjer sta se srbski pisatelj in kantavtor družila z otroki.
Jasmina Krapše, predsednica Srbskega kulturnega društva Maribor, nam je ob tem dejala: “Seveda znotraj društva ohranjamo našo srbsko kulturo tudi s čuvanjem našega jezika in cirilice. Srbski jezik uporabljamo pri delovanju vseh sekcij, cirilico kot pisavo pa posebej uporabljamo pri literarnem delu. Pišemo časopis tudi delno v cirilici, učijo pa se je otroci pri dramsko literarni sekciji.”
“Izjemno veseli smo, da se nam je pri ohranjanju naše kulture, tradicije in pisma pred letom in pol pridružila tudi Dopolnilna šola srbskega jezika,” je dodala. Šola srbskega jezika v Sloveniji je nastala s podporo ministrstev za izobraževanje obeh držav, Slovenije in Srbije. “Sodelovanje s profesoricama Dragano in Majo, ki poučujeta v Mariboru in okolici, je že od začetka izjemno prijateljsko, pravzaprav odlično! Eni drugim se radi odzovemo in si pomagamo pri predstavitvi našega delovanja in z ljubeznijo, ki jo vsi skupaj vlagamo v to, kar počnemo, in zagotovo bogatimo naše otroke.”
“Pomagamo jim ohranjati spomin na babice in dedke ter negujemo srbski jezik, hkrati pa spoštujemo in cenimo svojo domovino Slovenijo in želimo, da otroci odraščajo v zgledne državljane Slovenije.”
“Ko pesnik doživi milijon nasmehov, dva milijona objemov in sto ton sreče, je v celoti izpolnil pesnikovo poslanstvo. Tako je svoje pevske sposobnosti upravičil. Potrdil je, da je umetnost najboljši poskus biti nesmrten. Prav to sva doživela Branimir Rosić, kantavtor in televizijski voditelj, ter moja malenkost pesnik Tode Nikoletić, ko sva gostovala v Mariboru,” je dejal Tode Nikoletić.
Na povabilo srbske dopolnilne šole, ki se že drugo leto izvaja v Sloveniji, sta se kot stara mornarja vozila na »leteči kitari« in pokazala, da kultura nima meja: “Branimo jezik in pravico otrok, da so skupaj srečni, ne glede na to, kako daleč so od svojih korenin. Srečanja so bila ganljiva, polna čustev, dobrega vzdušja in celo solz veselja. Peli smo, se smejali, nastopali, tekmovali v znanju, posnemali, recitirali pesmi in vsem pokazali lepšo stran sveta. Pokazali smo, da nič ne sme biti daleč, ko gre za otroke. Hvala gostiteljicam Dragani, Maji in Jasmini, da so nas zbrale v živem učbeniku in da smo lahko pokazali, kaj pomeni biti dober učitelj in še boljši organizator. V MČ Nova vas v Mariboru smo se počutili zelo dobrodošli. Hvala! Vrata sreče so odprta. Se vidimo spet v prelepi Sloveniji.”
Organizatorici, profesorica srbskega jezika Dragana Šoškić in magistrica Maja Anđelković Šeguljev, sta dejali, da je čudovito delati z otroki in za otroke. “Njihova energija in sijaj v očeh sta neprecenljiva. V srbski dopolnilni šoli, ki se že drugo leto izvaja v Sloveniji, poučujeva v oddelkih, ki jih imamo v Mariboru, Morski Soboti, Miklavžu, Slovenj Gradcu in na Prevaljah.” Skupaj imata preko 200 učencev. Obe sta ponosni, da so otroci predani svojemu delu, pridni in se učijo cirilice, zgodovine svojih prednikov in ohranjajo tradicijo.
“Posebej ponosni sva na otroke Slovencev, ki obiskujejo naš pouk in se želijo učiti našega pisma ter spoznati našo kulturo. Del manifestacije “Na krilih besed”, ki smo ga izpeljali danes popoldne, je posebej za otroke izjemna zadeva, ker jim zaradi situacije med epidemijo nismo imeli priložnosti predstavljati piscev v živo. Interakcija, ki sta jo imela ta dva umetnika z otroki, je bila neverjetna,” sta dejali na dogodku, ki se je odvil v MČ Nova vas.
25. marca bodo imeli “Dan odprtih vrat” društva, predstavitev sekcij, modno revijo narodnih noš in našo kulinarike. “Zadeva je pravzaprav namenjena krajanom MČ Nova vas, v kateri ustvarjamo, in tudi drugim gostom seveda,” so dodali v društvu.
V sklopu izvajanja poostrenih aktivnosti za zagotavljanje varnosti voznikov enoslednih motornih vozil »Na cesti nisi nepremagljiv. Si najbolj ranljiv.«, ki na območju vse države potekajo še do 20. 3. 2022, bomo na območju Policijske uprave Maribor, v nedeljo, 20. 3. 2022, v času med 12. in 19. uro, izvedli poostren nadzor cestnega prometa.
Poudarek bo na ugotavljanju kršitev voznikov enoslednih motornih vozil na cestnih odsekih, kjer je problematika te vrste udeležencev največja (ceste v naseljih, regionalne in glavne ceste). Prav tako bodo v poostrenem nadzoru poudarek namenili tudi ugotavljanju kršitev voznikov lahkih motornih vozil, so sporočili iz mariborske občine.
V Krajevno skupnost Pekre se je v zadnjih letih preselilo precej družin z majhnimi otroki, ti pa niso imeli primernih otroških igral, kjer bi se igrali.
Otroci v Pekrah so pred kratkim dobili nova otroška igrala, ki so jih že več let nestrpno pričakovali, te so postavili v okviru participatornega proračuna. Igrišče je predvsem v popoldanskih urah polno otroškega vrveža. Upajo, da igrala ne bodo tarča vandalov. Igrišče je predvsem v popoldanskih urah polno otroškega vrveža. Upajo, da igrala ne bodo tarča vandalov.
Več v prispevku.
V okviru 30. Mednarodne ekološke akcije Drava 2022 – Ni nam vseeno! so danes dopoldan potapljači v Mariboru, na Ptuju in v Varaždinu odstranjevali odpadke iz reke Drave. Kot so povedali je cilj projekta poleg čiščenje vodotoka, tudi informiranje ljudi o reki in možnostih rekreacije na njej.
Pobudnik akcije so tudi tokrat člani društva Potapljaško društvo Maribor. Kot so povedali, so tudi tokrat želeli z njo pregnati strah ljudi pred Dravo in posledično krepiti zavedanje o njenem pomenu. “Motilo nas je, da je reka premalo izkoriščena. Večinoma so jo ljudje imeli le za odmetavanje smeti,” je povedal vodja akcije Vojo Eraković.
Po besedah predsednika društva Jureta Šege ocenjuje, da so v 30 letih tega osveščevalnega projekta že dosegli nekatere spremembe. Povedal je, da so tokrat našli manj odpadkov v Dravi.
Na mariborskem Lentu so danes opravili 43. rez Stare trte, ki raste in rodi že več kot 450 let. Ob tem je potekala tudi simbolična predaja cepičev Stare trte.
Obrezovanje trte je najpomembnejše strokovno opravilo v vinogradu, saj sta od njega močno odvisna rast in pridelek.
Rez Stare trte pomeni tudi pomemben protokolarni dogodek, saj ob tej priložnosti mesto Maribor poklanja cepiče najstarejše trte izbranim prijateljskim mestom in občinam z vsega sveta.
Zaradi tega potomke Stare trte poganjajo korenine že po vsem svetu. Letošnji prejemniki cepičev so občini Braslovče in Gorje, lastnik gradu Lamberg Franci Zidar, Hiša Krasna, Društvo Slovencev Republike Srbske Triglav iz Banjaluke, Inštitut za kmetijstvo Univerze Cirila in Metoda v Skopju ter vladni kmetijski in vinogradniški raziskovalni inštitut z Malte. Mariborski župan Saša Arsenovič pa je ob tem izpostavil: “Zmeraj smo pozitivno presenečeni, kako velik je domač in tuj interes za cepiče najstarejše trte.”
Sicer pa je rez Stare trte uvodni dogodek prireditev v čast najstarejši trti na svetu. Na Zavodu za turizem Maribor bodo letos organizirali še 22 poletnih večerov pred Hišo Stare trte, tradicionalno postavitev klopotca pred Hišo Stare trte, večdnevni jesenski Festival Stare trte in tradicionalno Martinovanje v Mariboru.
Po tem, ko so jeseni na nadomestno lokacijo preselili Osrednjo knjižnico in Čitalnico, se z Rotovškega trga seli tudi Pionirska knjižnica.
Selitev v neposredno bližino Osrednje knjižnice v prvem nadstropju trgovsko poslovnega centra City, v prostor nekdanje trgovine Alpina, bo potekala med 6. aprilom in 2. majem 2022. V tem času bo Pionirska knjižnica Rotovž zaradi selitve zaprta.
Gradivo izposojeno v Pionirski knjižnici Rotovž naši najmlajši bralci in njihovi spremljevalci lahko do ponovne otvoritve zadržijo doma, vrnejo v knjižni nabiralnik v pritličju TPC City ali brezplačno vrnejo v katerokoli enoto Mariborske knjižnice.
Zamudnine in opomini se v času zaprtja knjižnice ne bodo obračunavali
Še neprevzeto rezervirano gradivo Pionirske knjižnice bodo uporabniki lahko prevzeli v Čitalnici osrednje knjižnice. Dostop do ostalega gradiva Pionirske knjižnice bo v času selitve onemogočen.
Na nadomestni lokaciji, ulica Vita Kraigherja 5, se bomo ponovno srečali predvidoma v torek, 3. maja 2022. Knjižnica bo odprta po enakem delovnem času, kot doslej, med ponedeljkom in petkom od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure, so sporočili iz Mariborske knjižnice.
Univerza v Mariboru je minule dni organizirala okroglo mizo z naslovom Izzivi razvoja kohezijske regije Vzhodna Slovenija, na kateri so sodelovali različni sogovorniki.
Saša Arsenovič, župan MO Maribor, je na dogodku javno potarnal, da niso dovolj vključeni o odločanje, oz. da so celo popolnoma izključeni: “Mi pa smo popolnoma izločeni iz odločanja o novem programskem obdobju. Ne upošteva se razvojnih prioritet regij, medsektorsko usklajevanje vsebin je težava.” Omenjeno izjavo smo preverili pri državni sekretarki Moniki Kirbiš Rojs. Navedbe mariborskega župana je demantirala.
Državna sekretarka celo poudari, da jih žalosti, da ne dobijo povratnih informacij o vsebinskih predlogih občin in županov, kamor bi sredstva lahko bila namenjena. Vse prevečkrat namreč lahko poslušajo samo koliko sredstev naj namenijo regiji, vsebine, ki bi bila dobra, pa ni, in to jo žalosti.
Organizatorji Dnevov Arnolda Tovornika so sporočili, da je predstava »Ženska« zaradi bolezni v ansamblu prestavljena iz sobote, 19.3.2022 na ponedeljek, 21.3.2022 ob 19. uri.
“Zaradi bolezni v ansamblu je dogodek prestavljen. Obstoječe vstopnice so veljavne tudi za nov termin. Prosimo za razumevanje,” so zapisali v sporočilu.
V aktualni zimski sezoni na Pohorju, ki so jo otvorili 10. decembra 2021, bodo to soboto zabeležili že 100. smučarski dan. Glede na še vedno dobre snežne razmere na Arehu pa računajo, da bo smuka na areških smučiščih na voljo tudi še v začetku aprila.
Pri tem bodo od ponedeljka, 21. marca, veljale nižje posezonske cene dnevnih smučarskih vozovnic: ob delavnikih za odrasle 17 EUR, za mladino/študente/seniorje 14 EUR in za otroke/invalide 10 EUR.
Za vikend (26.–27. 3.) pa bodo posezonske cene dnevnih vozovnic po navedenih kategorijah znašale 23, 20 in 14 EUR.
Aktualne podatke o obratovanju žičniških naprav in smučarskih prog spremljajte na tej povezavi. Na Marpromu vse tako vabijo na ugodno spomladansko smuko.
Javni holding Maribor je preko svojih odvisnih družb Energetika Maribor, Mariborski vodovod, Snaga in Nigrad že od 3. 2. 2022 posredni večinski lastnik Športa Maribor, ki je bil statusno preoblikovan iz javnega zavoda v družbo z omejeno odgovornostjo.
V naslednjih mesecih pa bo JHMB v skladu z načrti postal 100-odstni lastnik omenjenega podjetja, ki se bo tako pridružilo ostalim šestim povezanim družbam v Skupini JHMB, so zapisali v sporočilu za javnost.
Ustanovitev mariborskega holdinga pomeni začetek sodobnega korporativnega upravljanja, kar pod okriljem krovne holdinške družbe zagotavlja transparentno, učinkovito in odgovorno vodenje mariborskih javnih podjetij. Vstop Športa Maribor v Skupino JHMB bo predvidoma zaključen do sredine leta 2022.
Glede na to, da je JHMB že sedaj posredno večinski lastnik Športa Maribor, mora sodelovati pri sprejemanju pomembnih strateških odločitev, povezanih s to družbo. Zato tudi strokovne službe JHMB družbi Šport Maribor na njihovo zaprosilo v tem času že pomagajo pri določenih nalogah, kot so npr. priprava javnega razpisa za delovno mesto direktorja in povezanih dokumentov, pregled in uskladitev pogodb ter sodelovanje pri pripravi preostalih gradiv, zapišejo v nadaljevanju.
Ob vključevanju dodatnih objektov za izvajanje športnih aktivnosti na območju Mestne občine Maribor je za zagotovitev ustreznega upravljanja športne infrastrukture in uresničevanja letnega programa športa, ki je v preteklih desetih letih močno nazadoval, ena prvih temeljnih nalog konsolidacija poslovodstva.
Spomnimo, da so v upravljanje Športa Maribor pred dobrim letom prešli tudi mariborski Skate park, Športni park Radvanje, Športni park Malečnik, Športni park Pobrežje, Nogometno igrišče Tezno, BMX proga na Taboru in Veslaški center Bresternica, letos pa bodo ta nabor dopolnile še žičnice in športne površine na Pohorju.
Sam postopek imenovanja novega direktorja družbe Šport Maribor je v pristojnosti njenega nadzornega sveta; slednji bo na prihodnji seji izmed prijavljenih kandidatov na podlagi javnega razpisa odločal o imenovanju novega poslovodstva.
Mag. Andrej Rihter, direktor JHMB, je ob tem pojasnil: “S konverzijo terjatev povezanih podjetij do družbe Šport Maribor je JHMB posredno postal njen večinski lastnik. JHMB zato z vidika korporativnega upravljanja izpolnjuje tudi do nove odvisne družbe podobne zaveze kot do preostalih že povezanih, in sicer v obliki ustrezne strokovne podpore in pomoči vsem poslovnim procesom. Imamo torej novega naročnika, ki mu bomo z vsem svojim strokovnim znanjem in izkušnjami pomagali do izpolnitve za naše mesto ključnih strateških ciljev. Po letih degradacije panoge ter mesecih zaprtja in omejitvenih ukrepov smo namreč mnenja, da je prav dvig mariborskega javnega športa in rekreacije izjemno pomemben za vsakogar od nas.”
Se strinjate, da bo mariborska prireditev Športnik leta v hotelu Habakuk, ki je v ruski lasti?
Note: There is a poll embedded within this post, please visit the site to participate in this post's poll.Včeraj smo poročali o kadrovski rošadi, ki se dogaja na podjetju Šport Maribor d.o.o, saj kar sam predsednik nadzornega sveta podjetja Matjaž Štandeker direktorju Tadeju Mežnarju v podpis pošilja odstopno izjavo. Podrobnosti najdete na tej povezavi.
Tadej Mežnar kljub pritiskom ne pristaja na odstop, saj meni, da je njegovo delo korektno in se mu pogodba še ni iztekla. A očitno se ga želijo na vsak način znebiti, saj je na ponedeljkovi redni seji na dnevnem redu njegova razrešitev. To pa še ni vse. Glavni nadzornik podjetja Šport Maribor d.o.o. Matjaž Štandeker je le en delovni dan pred redno sejo sklical še izredno, kjer se celo obeta “Razprava o kandidatih, ki so se prijavili na razpis za delovno mesto direktorja družbe Šport Maribor d.o.o” kot edina vsebinska točka.
Torej bodo nadzorniki razpravljali o kandidatih za direktorja podjetja, medtem ko je Tadej Mežnar še vedno direktor s polnim mandatom. Več kot očitno gre za precej nenavaden potek dogodkov. Zakaj sploh potreba po sklicu izredne seje?
Za odziv o vplivanju na direktorsko mesto v podjetju Šport Maribor d.o.o smo zaprosili tudi župana MO Maribor Saša Arsenoviča, v obširnem odgovoru nam pojasnjuje, da je “odgovornost mestne občine kot ustanovitelja, da skrbi za učinkovito upravljanje Šport Maribor d.o.o. in ustvarja pogoje, za vlaganja v športno infrastrukturo in v letni program športa.”
Pojasnjuje še: “To počnemo skozi celoten mandat, saj se zavedamo pomena športa za visoko kakovost življenja v mestni občini. Prav tako pa si ne zatiskamo oči, da v Mariboru že več kot deset let spremljamo Resničnostni šov Mariborski šport po domače, kot je pred časom zapisal novinar Večera Aljoša Peršak. V trenutku, ko smo presekali z ribarjenjem v kalnem in domačnost zamenjali s transparentnostjo in zakonitostjo ter javni interes postavili pred zasebni interes, smo postali tarča številnih napadov tistih, ki bi se želeli, da ostane po starem.”
Odgovor župana MO Maribor Saša Arsenoviča je precej kontradiktoren njegovim dejanjem, saj je na sejah mestnega sveta Mestne občine Maribor večkrat delo direktorja Tadeja Mežnarja in Športnih objektov Maribor javno pohvalil, dajal za zgled dobrega poslovanja in pojasnil, da so končno iz rdečih številk, zdaj pa piše, da delajo po domače.
Namreč Saša Arsenovič še meni: “Seveda bi lahko bili tiho. Lahko bi pogledali vstran. Pristali v stari način dela in razmišljanja, da je možno z občinskim premoženjem početi kar se komu zazdi. Rezultat takšnega delovanja (po domače) je znan in žal logičen – šport in športna infrastruktura sta nazadovala. Temu smo naredili konec. Zakaj? Zaradi občanov in ker je to naša dolžnost.”
Zanj očitno ni vpliv na odločanje, da se on kot župan Maribora, Matjaž Štandeker in Tadej Mežnar dobijo na sestanku, kjer beseda teče o odstopu in je večkrat izrečena fraza, ali si del rešitve ali problema?
A v odgovoru na naše vprašanje župan zapiše: “Zato smo skladno s sodobnimi trendi korporativnega upravljanja in veljavno zakonodajo imenovali nadzorni svet, ki ima edini pristojnost imenovati in razrešiti direktorja. Namigovanja Lokalec.si, da bi naj župan posegal v imenovanje direktorja so neutemeljena in zlonamerna ter jih v celoti zavračamo.”
Iz PU Maribor so sporočili, da so Policisti PP Maribor II, v eni od enot Nove KBM obravnavali primer ponarejenega bankovca.
Gre za bankovec v višini 500 EUR, ki je bil zasežen in bo posredovan v analizo, policisti pa nadaljujejo z zbiranjem obvestil o kaznivem dejanju, so še zapisali.
