Na sinočnjem dogodku Mavs Ball, dobrodelnem plesu košarkarskega kluba Dallas Mavericks, je imela posebno vlogo tudi steklenička z vinom najstarejše trte sveta iz Maribora.

Ta je bila kot posebna nagrada dobrodelne dražbe v družbi našega košarkarskega superzvezdnika Luke Dončića prodana za 20.000 ameriških dolarjev, ob tem pa je na prestižnem dogodku pustila močno sporočilo o mariborski Guinnessovi rekorderki in njeni 450-letni življenjski zgodbi, ki je, tako kot v svetu vrhunskega športa, zgodba o vztrajnosti, izjemni življenjski energiji in uspehu.

Mavs Ball z dražbo stekleničke z vinom najstarejše trte sveta se je odvil na predvečer »I FEEL SLOVENIA night«, NBA tekme, ki bo danes, 5. marca 2022, v dvorani American Airlines Center v Dallasu in na kateri se bosta ob številnih promocijskih aktivnostih znamke I feel Slovenia pomerila kluba Dallas Mavericks in Sacramento Kings iz Kalifornije.

Predstavitev Slovenije

Predstavitev Slovenije kot turistične in gospodarske destinacije v sodelovanju s klubom Dallas Mavericks izvaja Slovenska turistična organizacija v partnerstvu s Turizmom Ljubljana in SPIRIT Slovenija. Priložnost za vključitev najvišjega protokolarnega darila Mestne občine Maribor, stekleničke z vinom najstarejše trte sveta, v omenjeno sodelovanje sta z veseljem in ponosom podprla tudi Mestna občina Maribor in Zavod za turizem Maribor.

Za kakšen dogodek gre?

Mavs Ball je dobrodelni ples, ki ga organizira košarkarski klub Dallas Mavericks in je namenjen zbiranju sredstev za fundacijo kluba. Vsako leto se ga udeleži okoli 800 gostov iz vrst sponzorjev, igralcev in drugih podpornikov kluba. Letos se je prestižni dogodek odvil kar na parketu dvorane American Airlines Arene, kjer klub Dallas Mavericks igra domače tekme.

Vino mariborske stare trte eno najredkejših na svetu

Vino, ki ga iztisnejo iz grozdja najstarejše trte, je den najbolj posebnih in redkih napitkov na svetu. Polnjeno je v posebne 0,25 l stekleničke, ki jih je oblikoval priznan umetnik Oskar Kogoj. Steklenička z vinom najstarejše trte sveta je najpomembnejše protokolarno darilo Mestne občine Maribor.

Med številnimi uglednimi prejemniki stekleničke so tudi nekdanja papeža Janez Pavel II. in Benedikt XVI., tibetanski duhovnik Dalajlama, japonski cesar Akihito, nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton, nekdanji češki predsednik Vaclav Havel, nekdanji kalifornijski guverner Arnold Schwarzeneger, dunajski župan Michael Häupl, šahovski velemojster Gari Kimovič Kasparov, filmski igralec Brad Pitt in francoski nogometaš Michel Platini.

foto: T-2 d.o.o.

Za nami je pust in očitno je med mariborskimi župani najbolj priljubljena pravljica rdeča kapica, pred leti se je tako našemil Andrej Fištravec, letos Saša Arsenovič. Andrej Fištravec je bil s Francem Kanglerjem, ki je bil našemljen v lovca, marca 2018 opažen na Ptuju.

Pustni teden predstavlja čas, ko se z našemimo in udeležimo različnih zabav in plesov v maskah, predvsem je ta tradicija v Sloveniji ohranjena med najmlajšimi ter na Ptuju, kjer mrgoli najbolj značilnih mask – kurentov.

Pustovala v Rožmarinu

A očitno je letošnje pustovanje vzel resno, no ali pa malo manj resno, tudi mariborski župan Saša Arsenovič. Našemil se je, sodeč po fotografiji, ki kroži po družbenih omrežjih, v rdečo kapico. Njegova žena je bila volk, bralci pa so nam sporočili, da so ju tako našemljena videli minulo soboto, pustovati v Rožmarinu, lokalu, ki je sicer v lasti Arsenoviča, prav tako so ju tako našemljena videli v Narodnem domu Maribor.

“Cenjene stranke obveščamo, da je lokal Čajnica Čajek, zaradi prenove začasno zaprt. Z vami bomo, ponovno v najkrajšem možnem času,” so zapisali v čajnici na Facebooku.

“Datum ponovne otvoritve, bomo objavili tukaj na naši facebook strani in na vratih lokala.”

Pred nekaj urami so objavili novo sporočilo: “Žal nam je da se širijo napačne informacije, o tem, da se Čajek zapira. To informacijo širijo tisti, ki so škodoželni in ne privoščijo novim lastnikom, da se izkažejo in naredijo to, kar je zares nujno potrebno predvsem iz higienskih pa tudi iz tehničnih razlogov in to je prenova.”

Na prvi pogled Čajek resnično izgleda, kot da ne potrebuje nikakršne spremembe-obnove, a ker smo (novi lastniki) usmerjeni k napredku, predvsem pa ljubimo higieno in čistočo, vam moram žal povedati, da Čajek v ozadju dobesedno trohni in razpada. Police in predali so plesnivi, umazani in dotrajani do te mere, da niso primerni za človeško uporabo.

“Iz odtokov smrdi po fekalijah tako zelo močno, da se nam je obračal želodec. Cevi so dotrajane in verjetno tudi zamašene. Prilagam nekaj slik, za lažjo predstavo od kod ste še pred parimi dnevi lahko pili čaj, kavo ali kaj drugega. Če koga zanima realno stanje ozadja, vas vabimo vsakega izmed vas na ogled. Sledila bo obnova, ki ne bo kratka, bo pa temeljita in takšna za katero verjamemo, da vam bo večini zelo všeč,” so še dodali.

Danes so UKC Maribor obiskali Janez Janša, predsednik Vlade RS, Janez Poklukar, minister za zdravje RS in g. Jure Dolinar, sektor za investicije in javna naročila MZ.

Zelena luč za širitev oddelka za onkologijo

Skupaj z vodstvom UKC Maribor so spregovorili o pripravah in izvedbi investicijskih vlaganj v zdravstvo v UKC Maribor.

“Danes je za našo ustanovo eden pomembnejših dogodkov v zgodovini,” je uvodoma dejal direktor UKC Maribor Anton Crnjac. Dobili so zeleno luč za širitev oddelka za onkologijo. Ocenjena vrednost investicije znaša 56,6 milijona evrov z DDV, od katerih bo ministrstvo zagotovilo večino, in sicer 56,2 milijona evrov, ostala sredstva bo zagotovila bolnišnica.

Janez Janša je ob tem dejal: “Veseli me, da smo se prvič ne ukvarjali samo s covidom, ampak predvsem investicijami, s tem, kako razvijati zdravstvo na tem delu Slovenije.”

Več podrobnosti v videoposnetku spodaj.

Danes se je v Mariboru odvila novinarska konferenca, kjer so predstavili začetek zbiranja humanitarne in materialne pomoči v MO Maribor za Ukrajino in ukrajinske begunce v drugih državah.
Na novinarski konferenci so sodelovali Samo Robič, poveljnik Civilne zaščite Maribor, Romana Rožman, po pooblastilu vodja Službe za zaščito, reševanje in obrambno načrtovanje MO Maribor in Jelka Vrečko, vodja Kabineta župana MO Maribor.

Jelka Vrečko je povedala, da so na voljo ob prihodu beguncev tudi občinske namestitvene kapacitete, preko Hostla Pekarne ter kapacitet JMMS. Romana Rožman je dodala, da bodo zbirali prehranske artikle, higienske pripomočke, komplete prve pomoč in material za prvo pomoč in gasilska reševalna oprema. Pomoč bo zbiralo pet krajevnih skupnosti in mestnih četrti: KS Kamnica, MČ Center, MČ Tezno, MČ Studenci in MČ Tabor. Z akcijo bodo pričeli 8. marca in bo trajala do 15. marca, ob torkih in četrtkih. Ura zbiranja bo med 12. in 16. uro.

Samo Robič, poveljnik Civilne zaščite Maribor: “Civilna zaščita na državnem nivoju ni aktivirana, to se mi zdi pomembno poudariti, da se ne bi ustvarilo panike. Delujemo humanitarno in zaradi tega sodelujemo pri aktivnostih, ki jih izvaja MO Maribor.” 

Več podrobnosti v posnetku spodaj.

V četrtek so v Sloveniji ob 1397 PCR-testih in 9899 hitrih antigenskih testih potrdili 1862 okužb z novim koronavirusom. Po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v državi trenutno 28.592 primerov aktivnih okužb, kar je 1932 manj kot dan prej.

V četrtek so pristojni potrdili 39 okužb z novim koronavirusom več kot dan prej.

Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov trenutno znaša 1634, kar je šest manj kot dan prej. Število potrjenih primerov v zadnjih 14 dneh na 100.000 prebivalcev še naprej upada in trenutno znaša 1355, kar je 92 manj kot dan prej.

Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih NIJZ cepljenih 1.263.985 ljudi, polno cepljenih pa je 1.218.684 oseb.

Vlada je na današnji seji v Načrt razvojnih programov za obdobje 2022-2025 uvrstila osem novih investicij na področju zdravstva. Med drugim bodo širili onkološko dejavnost v UKC Maribor in sofinancirali več energetskih sanacij, so sporočili z ministrstva za zdravje, ki bo za projekte zagotovilo skupno več kot 180 milijonov evrov.

Prva od novih investicij je ureditev izolacijskega oddelka Klinike Golnik. Investicija bo obsegala novogradnjo objekta z okoli 7000 kvadratnimi metri, nakup opreme, projektiranje in druge povezane stroške. Ocenjena vrednost investicije je 42,4 milijona evrov z DDV. Ministrstvo bo zagotovilo nekaj več kot 33 milijonov evrov, preostanek bo prispevala Klinika Golnik.

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor bodo širili oddelek za onkologijo. Ocenjena vrednost investicije znaša 56,6 milijona evrov z DDV, od katerih bo ministrstvo zagotovilo večino, in sicer 56,2 milijona evrov, ostala sredstva bo zagotovila bolnišnica.

Širitev oddelka, ki ima trenutno le deset postelj, bo obsegala rekonstrukcijo in nadzidavo obstoječih prostorov oddelka ter prizidavo novega stolpiča, dobavo in montažo splošne pohištvene opreme, splošne medicinske opreme in opreme za delitev hrane. Trenutno oddelek meri 5275 kvadratnih metrov, okoli 1000 jih bodo rekonstruirali, 7300 kvadratnih metrov pa na novo zgradili. Ocenjujejo, da bo po prenovi na oddelku mogoče zagotoviti 52 postelj.

Vlada je v načrt razvojnih programov ob tem uvrstila še šest projektov v novogoriški in postojnski bolnišnici ter obeh UKC.

Kot so navedli v sporočilu za javnost, bodo v ljubljanskem UKC potekali trije projekti, in sicer energetska sanacija Zavoda za varstvo pri delu (ZVD), CAR-T zdravljenje in dokončanje prizidka diagnostično terapevtskega servisa (DTS), torej prostorov urgence. Ocenjena vrednost investicije slednjega znaša 85,6 milijona evrov z DDV, ki jih bo v celoti zagotovilo ministrstvo, prav tako 1,8 milijona evrov za energetsko sanacijo ZVD.

Ocenjena vrednost investicije projekta CAR-T zdravljenje znaša skoraj tri milijone evrov z DDV, večino katerih je z donacijskimi sredstvi zagotovilo Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo. Ministrstvo bo prispevalo 915.000 evrov.

Slovenjgraški bolnišnici bo za energetsko sanacijo v vrednosti 7,5 milijona evrov večino, 4,6 milijona evrov, prispeval Evropski kohezijski sklad. Preostanek bo zagotovilo ministrstvo. Med cilji naložb so med drugim izpostavili zmanjšanje stroškov energetske oskrbe stavbe, zmanjšanje emisij v okolje in podaljšanje življenjske dobe stavbe.

Energetska sanacija v višini 3,7 milijona evrov čaka tudi UKC Maribor, ki je prvo fazo sanacije medicinsko funkcionalnega trakta v višini 800.000 evrov financiral sam, drugo, vredno 2,9 milijona evrov, pa bo skupaj z ministrstvom.

Postojnski bolnišnici pa bo ministrstvo prispevalo 1,2 milijona evrov za projekt ureditve razmer za program oploditve z biomedicinsko pomočjo. Bolnišnica Postojna bo za to v letošnjem letu prispevala 25.000 evrov.

Vlada je sicer na današnji seji sprejeta tudi sklep o soglasju ustanovitelja k razrešitvi Margarete Guček Zakošek z mesta direktorice celjske bolnišnice. Guček Zakoškova je namreč 21. februarja podala pisno izjavo o odstopu.

MO Maribor je skupaj s podjetjem Mestne nepremičnine d. o. o., ki je koncesijo za izvajanje tržnične dejavnosti prevzelo v začetku leta 2022, poskrbela za nadomestno lokacijo mesno mlečnega paviljona. 

Na zgornjem platoju osrednje tržnice so postavili nov začasni montažni objekt, v katerem so nameščeni vsi, ki so do sedaj prodajali svoje blago v mesno mlečnem paviljonu.

Sočasno se intenzivno izvajajo priprave na rekonstrukcijo objekta na Koroški cesti 21, ki je nekoč že bil nepogrešljiv del mestne tržnice. Otvoritev novega mesno mlečnega paviljona v stavbi na Koroški cesti 21 je načrtovana konec meseca oktobra 2022.

Več v prispevku spodaj.

V predhodnih dneh je Javno podjetje Snaga iz Skupine JHMB v sodelovanju s podjetjem Skaza iz Velenja mariborskim gospodinjstvom na pilotnem območju MO Maribor razdelila kuhinjske kompostnike, poimenovane Bokashi Organko, z namenom trajnejšega ravnanja z organskimi ostanki iz kuhinje. V pilotni projekt je vključenih blizu 500 gospodinjstev, ki živijo v hišah in blokih na predelu Tomšičevega drevoreda, Krčevine in dela Košakov.

S pomočjo Organka bodo lahko gospodinjstva na še enostavnejši in prijaznejši način ločevala in fermentirala svoje organske odpadke.

Pri projektu bo Snaga v sodelovanju z uporabniki sledila ciljem zmanjševanja bioloških odpadkov, krožnega gospodarjenja z njimi in ne nazadnje nižanja stroškov ravnanja z biološkimi odpadki. Rezultati projekta bodo Snagi podlaga za nadaljnje vključevanje novih gospodinjstev. Projekt bo zaključen septembra 2022.

Vključeni uporabniki v projekt so tako dobili priložnost, da prvi prično ravnati z biološkimi odpadki na trajnosten način.

Ključna prednost Organka je, da je primeren za postavitev v kuhinji in tako lahko v njem zbiramo biološke odpadke tam, kjer nastanejo in jih koristno uporabimo za nov življenjski krog.

Ob simbolični predaji Organkov v uporabo in tako zagonu projekta sta bila kuhinjska kompostnika predana tudi županu MO Maribor Saši Arsenoviču in direktorju Javnega holdinga Maribor Andreju Rihterju.

Na dogodku je direktor Javnega podjetja Snaga Franc Dover poudaril, da se Snaga loteva obravnavanja odpadkov na odgovoren način in se trudi vpeljevati sisteme njihove obravnave na trajnejši način. Povedal je, da med odpadki zaznavamo vse več hrane, pri čemer vidimo priložnost, da si tisti uporabniki, ki imajo vsaj delček zemljišča in radi vrtnarijo, sami pridelajo kompost na naraven način in tako sami zagospodarijo z biološkimi odpadki.

Pri tem jim stranski produkti kompostiranja v Organku omogočijo koristno uporabo za odmaševanje odtokov in dodatno gnojenje rastlin.

Snaga je med prvimi v Sloveniji, ki uvajajo to prakso, prav tako je prva, ki se je lotila sortirne analize bioloških odpadkov, skupaj z Ministrstvom za okolje; pri tem se je izkazalo, da je med biološkimi odpadki prisoten še precejšen delež še užitne hrane je še povedal direktor Snage.

»Veseli me, da smo našli skupen jezik s podjetjem Snaga, pri čemer je ključno, da pri tem prepoznamo dva kroga krožnega gospodarstva – da je Organko narejen iz reciklirane plastike in da lahko iz odpadne hrane naredimo novo življenje,« je povedal direktor Skaze Robert Agnič. Sam izdelek deluje na način, da znižuje maso bioloških odpadkov za približno 25 %, ob tem pa uporabniki prepoznavajo, koliko odpadne hrane proizvedejo, je še dodal.

Na dogodku je bila izvedena tudi predaja novega čistilnega stroja, okolju prijaznega vakuumskega sesalnika Futur-E v uporabo Snagi

Ulični sesalnik je zasnovan in izdelan za zbiranje oz. sesanje mestnih odpadkov, kot so listje, papirčki, ogorki in drugi lahki materiali, ki lahko prehajajo skozi sesalno cev. Z njim bodo zaposleni v službi javne higiene lažje dostopali in počistili tudi nekatera težje dostopna mesta. Namenjen bo za čiščenje oz. sesanje površin na območju peš cone v središču mestu.

Ob predaji je župan izrazil željo, da bi bilo takšnih naprav, ki bodo zagotavljale lažje delo zaposlenim, čim več. Tako bomo skupaj z ekipo gradili sodobno mesto, pri čemer nas čaka še veliko izzivov, da se naše mesto vsako jutro prebudi v velikem sijaju, na kar se bo Snaga s svojo zavzeto ekipo zagotovo znala vedno znova odzvati.

Vakuumski sesalnik bo po današnji predaji od jutri že na delu na mariborskih mestnih ulicah.

V Mariboru najbolj sodobni polnilnici za električne avtobuse, ki bosta v petih minutah napolnili dva električna avtobusa na avtobusi liniji 6, ki letno prepelje okoli 400.000 potnikov. 

V Mestni občini Maribor so vzpostavili hitro polnilnico za električne avtobuse na avtobusni postaji pod Vzpenjačo in na Glavni avtobusni postaji, gre za prvi tovrstni polnilnici v Sloveniji. Vrednost del po pogodbi za dobavo polnilnic znaša 289.882,17 EUR, od tega je okoli 100.000 EUR nepovratnih sredstev s strani EU projekta EfficenCE. Polnilnici bosta v petih minutah napolnili dva 100 % električna avtobusa, ki bosta po mariborskih cestah od Glavne avtobusne postaje do Vzpenjače vozila od predvidoma meseca maja.

V zamenjavo turističnega vlakca

Dobavljena bosta dva avtobusa IVECO E-WAY, dolžine 12 metrov. Nakup je sofinanciran s strani EKO SKLADA v višini 600.000 EUR, skupna vrednost nakupa znaša 1 milijon EUR. Gre za enega izmed pomembnih korakov naprej pri prehodu na trajnostno mobilnost na področju prometa v MO Maribor. Električna avtobusa bosta vozila po avtobusni liniji 6, po kateri sedaj vozijo štirje avtobusi in prepeljejo skupaj okoli 400.000 potnikov letno.

V Mestni občini Maribor načrtujejo tudi javno naročilo za dva srednje velika električna avtobusa dolžine 9 do 10 metrov, ki bosta začela obratovati v drugi polovici leta 2022, kot dopolnitev ponudbe javnega mestnega potniškega prometa. MO Maribor tudi načrtuje nabavo novega turističnega električnega vlakca, ki bo nadomestil obstoječega na dizelski pogon. V Mariboru deluje tudi 6 električnih polnilnic v lasti MO Maribor, 8 v lasti Energija Plus in 12 v lasti Petrola za osebna vozila, kjer ena polnilnica napolni dva vozila, kar pomeni, da je v mestu 52 parkirnih mest za električna vozila.

Največ potnikov na progi 1 

Javno podjetje Marprom d.o.o., ki je ponudnik javnega mestnega potniškega prometa v Mariboru, je v letu 2019 (pred Covid-19) prepeljalo 3.998.502 potnikov. Najbolj uporabljena proga je št. 1 – Tezno s 14,5% deležem uporabe. Sledi št. 6 – Vzpenjača s 13% in krožni liniji 3 in 12 s skupnim deležem 18%. Štirje avtobusi, ki prevažajo potnike na progi št. 6, na leto prevozijo 291.510 kilometrov, pri tem porabijo 116.000 litrov fosilnih goriv (dizel) oziroma za 163.000 EUR goriva in letno proizvedejo 384 ton izpustov CO2. Z bodočo popolno elektrifikacijo avtobusne proge št. 6 se bo investicija povrnila že po osmih letih delovanja, saj bo 50% manj izpustov CO2 na leto, nične emisije prašnih delcev in NOx, manjše emisije hrupa, do 25% manj stroškov goriva in do 50% manj stroškov vzdrževanja.

Več o električnih polnilnicah

Izvedbo polnilnih postaj s hitrimi pantografskimi polnilnicami je implementiralo na javnem naročilu izbrano podjetje E-PROJEKT d.o.o. iz Maribora, v sodelovanju s podjetjem ABB, ki je tudi proizvajalec polnilnic za avtobuse. Implementirani sta na progi št.6 (VZPENJAČA) in sicer na začetni in kočni postaji. Polnilnice so moči 150kW (Vzpenjača) in 300kW (AP Mlinska). Tehnologija hitrega polnjenja s pomočjo pantografa omogoča, da vozni red ostane nespremenjen. Avtobus se v petih minutah napolni z energijo (12,5 kW), ki zadostuje za nadaljnjo vožnjo do končne postaje in nazaj. Izbira moči hitre polnilnice je bila izbrana na podlagi meritev porabe energije na transformatorski postaji. Analize so pokazale, da z obratovanjem hitre polnilnice ne bo dosežen zgornji prag obremenitve transformatorske postaje pod Vzpenjačo kakor tudi na AP Mlinska.

Za začetek obratovanja polnilnic je potrebno izvesti še potrebna testiranja ter priklope v energetsko omrežje, kar je predvideno v mesecu marcu.

Več o projektu

Polnilnici sta bili vzpostavljeni v okviru evropskega projekta EfficienCE, ki ga sofinancira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru transnacionalnega programa sodelovanja Interreg Srednja Evropa v višini 85%, delež lastnih sredstev Mestne občine Maribor znaša 15%. Projekt EfficenCE – Energetska učinkovitost za javno infrastrukturo v potniškem prometu v Srednji Evropi je projekt sodelovanja, ki ga sofinancira program Interreg Srednja Evropa. Dvanajst partnerjev iz sedmih držav (Avstrija, Nemčija, Poljska, Češka, Slovenija, Italija in Madžarska), vključno s sedmimi podjetji za javni prevoz, sodelujejo v projektu s ciljem raziskati in izkoristiti potencial za zmanjšanje škodljivih izpustov z izboljšanjem infrastrukture javnega potniškega prometa. Namen projekta je tudi prispevati zastavljenim nalogam “Bele knjige” EU za zmanjšanje škodljivih emisij transporta za 60 odstotkov do 2050, kakor tudi prepoloviti uporabo vozil na konvencionalni pogon v urbanem prevozu do 2030, zato bo potrebno kombinirati današnje finančne omejitve z dolgoročno vizijo evropskih mest brez emisij.

Mariborske primestne skupnosti že dobivajo sodobno kanalizacijo. V sklopu 8 milijonov vrednega projekta »Odvajanje in čiščenje voda v porečju Drave – Mestna občina Maribor«, za katerega je Mestna občina Maribor uspešno pridobila sredstva iz Kohezijskega sklada Evropske unije in prinaša izgradnjo 24 kilometrov kanalizacijskih sistemov na območju Kamniške grabe, Limbuša, Laznice, Peker, Hrastja ter Malečnika in Trčove trenutno potekajo dela v Pekrah in Limbušu, kjer so načrtovani posegi časovno najintenzivnejši.

V Pekrah, kjer bo zgrajenih 6.800 metrov gravitacijskega in tlačnega kanala, je v lanskem leta stekla gradnja zadrževalno-razbremenilnega objekta, namenjenega ločevanju padavinskih od komunalnih voda. Izvedeni so varovanje gradbene jame z zagatnicami, armirana betonska plošča in stene zadrževalnika. Gradbena dela bodo predvidoma zaključena v marcu, sledila bo montaža opreme.

V Limbušu, kjer je načrtovana izgradnja 6.600 metrov gravitacijskega in tlačnega kanala ter enega črpališča, poteka izgradnja kanalizacije. V naselju spodnji Limbuš so že izvedeni trije kanali s hišnimi priključki, v nadaljevanju sledi izvedba preostalih kanalov in črpališča.

Hkrati so v teku pripravljalni postopki za pričetek del v Pekrah, Kamniški grabi in Malečniku- Trčovi. Na teh lokacijah trenutno poteka količenje kanalizacije, obeleževanje obstoječih podzemnih instalacij ter izdelava elaboratov cestnih zapor.

V mesecu marcu bo izvedba del potekala na več lokacijah: ob gradbenih delih in montaži opreme na zadrževalniku v Pekrah bo stekla izgradnja kanalov in hišnih priključkov v spodnjem Limbušu, izgradnja kanala v Pekrah, kanala v Kamniški grabi ter treh kanalov v Malečniku- Trčovi.

Dela izvaja podjetje Nigrad s partnerji Pomgrad, d. d., Cestno podjetje Ptuj, d. d. in Komunala Slovenske gorice, d. o. o. Po izgradnji kanalizacijskega sistema bo stopnja priključenost prebivalstva na ustrezno javno infrastrukturo odvajanja odpadne vode 98-odstotna, vsi priključeni pa bodo imeli zagotovljeno ustrezno čiščenje komunalne odpadne vode na Centralni čistilni napravi Maribor.

Projekt Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Drave – Mestna občina Maribor, se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, prednostne osi 6 »Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti«, prednostne naložbe 6.1 »Vlaganje v vodni sektor za izpolnitev zahtev pravnega reda Unije na področju okolja ter za zadovoljitev potreb po naložbah, ki jih opredelijo države članice in ki presegajo te zahteve«, specifični cilj »Zmanjšanje emisij v vode zaradi izgradnje infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda«.

Študenti, ki želijo bivati v Študentskih domovih Univerze v Mariboru, imajo čas vse do prvega julija za odločitev, ali želijo bivati v naslednjem študijskem letu v domovih v Mariboru. Takrat namreč začne teči rok za vpis. Že zdaj pa najdejo vse informacije o prijavah in bivanju na spletni strani študentskih domov. Nekaj osnovnih infromacij zanje pa smo pripravili tudi mi.

Več v videoposnetku:

Klub mariborskih študentov bo na pustni torek, 1. marca 2022, v popoldanskih urah po centru Maribora delil krofe za prostovoljne prispevke. Te bodo letos namenili humanitarni organizaciji UP-ornik.

Po dveh letih se v mesto, na pustni torek, vrača tradicionalni humanitarni projekt Krofeq, ki ga Klub mariborskih študentov letos organizira že šesto leto zapored. V torek, 1. marca, popoldne bodo aktivista društva v popoldanskih urah v centru Maribora preganjali zimo, delili krofe in zanje zbirali prostovoljne prispevke, ki jih bodo tudi letos podarili v humanitarne namene.

Prostovoljne prispevke bodo letos namenili UP-orniku, humanitarni organizaciji, ki pomaga ranljivim skupinam prebivalstva. V UP-orniku s pomočjo teh sredstev oskrbujejo ljudi s prehranskimi boni in jim pomagajo pri plačevanju položnic, ki jih uporabniki ne zmorejo poravnati sami.

Klub mariborskih študentov vas vabi, da jih v torek, 1. marca 2022, med sprehodom po mestu pozdravite, vzamete kakšen krof in namenite simboličen prispevek.

“Dela se, dela in stroji kar ne nehajo brneti,” so zapisali na Športnih objektih.

“Na fotografijah je moč videti postopek del, ki se izvajajo na famoznem mostu na, včasih Felberjev, danes pa naš, en in edini – Mariborski otok. Izvaja se sanacija mostu, ki je uvod v projekt revitalizacije Otoka. Držimo pesti, da nam vse skupaj uspe spraviti še letos pod streho,” so zapisali ob tem.

“Kar se tiče Dvorane Tabor, stroji prav tako laufajo. Želimo si le, da jo, prenovljeno, odpremo še pred poletjem. Zahvaljujoč pripravam na Olimpijske igre mladih, ki se v Mariboru odvijajo naslednje leto, zadeva teče.”

V vseh teh letih je pri prenovi v Pristanu prišlo do številnih nepravilnostih. Po osmih letih se je 11. februarja odvila svečana otvoritev.

Samo Peter Medved, podžupan MO Maribor, je na otvoritvi dejal: “Bazen ima uporabno dovoljenje, je funkcionalno popolnoma varen. Imamo pa tukaj seveda težave, gre za vlaženje oz. zamakanje, kapljanje, ki se še pojavlja in ga bo potrebno sanirati. Ni pa to takšna zadeva, ki bi povzročala kakršnokoli težavo pri samem funkcioniranju samega bazena. Kopalci tega ne bodo občutili. Te zadeve bomo reševali pravno, definitivno bo potrebno sanacijo narediti, za to bo potrebno zagotoviti vire.”

Na Facebooku je krožila fotografija pod katero so zapisi, da je to dejansko stanje pod prenovljenim bazenom. Tam naj bi imeli nastavljene posode, v katere kaplja voda iz bazena.

Gre za reklamacijo stare investicije

Obrnili smo se na Mestno občino Maribor, kjer so nam dejali: »Obnova Kopališča Pristan je bila tehnološko in strokovno zahtevna. Odzivi ob ponovnem odprtju bazena so pozitivni, saj bazen predstavlja edino delujoče notranje kopališče v Mariboru, ki ga potrebujejo tako občani kot društva, šole in drugi. V omenjenem primeru gre za reklamacijo stare investicije, ki jo je leta 2018 izvajalo podjetje Marko Mark Nival – zamaka namreč iz prostorov s tuši, dela pa so se izvajala v sklopu iste investicije kot sanacija bazenske školjke in ne z investicijo, ki je bila izvedena zdaj (energetska obnova, prezračevanje, oprema ipd.). Z omenjenim izvajalcem je bil opravljen ogled, le-ta pa je bil pozvan k odpravi reklamacije do 15. 3. 2022.«