Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024. The post 12. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (13.6.2024) appeared first on Lokalec.si.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!

Ponudniki na praznični tržnici na Glavnem trgu v Mariboru se morajo letos konkretno prilagajati zaradi vseh preventivnih ukrepov, ki veljajo za delovanje prazničnih tržnic. Mnogi od njih že leta prodajajo na tržnicah ne samo decembra, ampak vse leto, in pravijo, da je letos precej slabše.

Svojo ponudbo izdelkov, hrane in pijače so nekateri tudi prilagodili. Nekateri so vse od prvega dneva na tej tržnici in bodo ostali tudi v naslednjem tednu. Med njimi je Robert Majhenič, ki za podjetje Leonida Žalik s. p., ponuja mnogo sladkih dobrot. Opaža pa, da je ljudi letos na sami tržnici bistveno manj in da je na tržnici zelo okrnjena ponudba. Ponudniki, kot je že znano, ne smejo zdaj streči hrane in pijače, ki bi jo obiskovalci pri stojnicah tudi pojedli. Meni, da je manj obiskovalcev na tržnici, ker je za obisk tržnice potrebno izpolnjevanje pogoja PCT.

Žiga Legnar, Napoj, se je odločil, da bo na praznični tržnici še danes in jutri. Lani je že bil na tej tržnici in ponujal izdelke iz doma pridelanih čilijev, sadja in zelenjave. Letos je ponudbo nekoliko razširil. Tudi sam pa opaža, da je bilo lani boljše, ni bilo ograje, ljudje so prihajali bližje, si ogledali ponudbo in poklepetali. Pravi, da se letos ponudniki trudijo in da ljudje tudi pridejo do njih, a precej manj kot lani. Zadovoljen je, da jih obiskovalci podprejo.

Podobno meni tudi Ivo Petrič iz Kmetije Frangež, ki bo prav tako še v naslednjem tednu na praznični tržnici. Na njihovi tržnici se najde živilske izdelke z njihove kmetije. Njemu se zdi center Maribora letošnjega decembra v primerjavi z lanskim precej bolj prazen. Ob tem razmišlja, da je na tržnici manj ljudi, po njegovem nekaj zaradi tega, ker morajo ljudje izpolnjevati pogoj PCT, nekaj zaradi tega, ker so letos vse trgovine odprte, lani v tem času pa niso bile. In zaradi tega mogoče ljudje manj iščejo darila na tržnici. Pravi še, da se ljudem zdi čudno, da na tržnici ne smejo streči hrane in pijače.

Dušan Pšajd iz Črnega dragulja pravi, da pri njih že vrsto let pridelujejo aronijo, iz nje pa izdelujejo razne pijače. Na raznih tržnicah prodajajo že 20 let in ne pomni, da bi bilo kdaj slabše urejeno, kot zdaj, ko so za ograjo in jih ljudje gledajo na daleč, namesto da bi prišli do njih, v bližino stojnic. Pravi, da bi bilo boljše brez ograje, tako da bi ljudje lahko šli mimo, prodajalci pa bi jih lažje tudi nagovorili.

Da Praznična tržnica ni deležna veliko obiskovalcev in da je skorajda prazna, se je izkazalo tudi na našem obisku te tržnice, saj so le redki sprehajalci po trgu zavili v ograjen prostor. Prav tako so nekatere hišice, kjer bi morali biti ponudniki, zaprte in prazne.

Pri vhodu v ograjen prostor je treba izkazati izpolnjevanja pogoja PCT

Božiček in njegovi malce nagajivi škratje so se popeljali po Vuzenici in razveselili otroke. Marsikdo od njih je Božička z nestrpnostjo pričakoval, za nekatere pa je bil njegov obisk veliko presenečenje.

Tik preden je Božiček krenil na pot po Vuzenici, so ga otroci že nestrpno čakali. Pa ne samo to, eden od očetov je svoja otroka pripeljal na srečanje z Božičkom tako, da jima je rekel: “Bila sta malo poredna in zdaj gremo do Maribora peš.” Potem pa presenečenje, saj ju je peljal naravnost na prvo postajo Božička, ki se je pripeljal s svojimi škrati in pozdravil zbrane otroke.

Božiček nam je povedal, da je prinesel poleg sladkarij tudi nekaj veselja otrokom. Nagajivi škrat pa je sprva trdil, da sploh ni nagajivi, nato pa, da bodo otroci dobili tudi zobne ščetke. In njegovo navihanost, ki jo je pokazal otrokom in njihovim staršem, je kaj kmalu občutil tudi na svoji koži.

Poglejte utrinke s srečanja Božička, škratov in otrok

Letošnji december se bliža koncu in v uredništvu BK TV smo ga tokrat praznovali nekoliko drugače.

Obiskali smo več občin v naši regiji, rdeča nit obiskov občin pa je bil slogan “Delajmo dobra dela”. Naj bo letošnjega decembra poudarek na dobrih delih in empatiji do sočloveka. Tokrat se oglašamo z županom občine Muta Poglejte si, kako je bilo.

Lani je bila na Muti v Prevolovem jarku poplava. Takrat je bil uničen skoraj kilometer ceste. Cesta je bila nekaj časa zaprta. Pred kratkim so ta del cestišča sanirali. Sicer pa na Muti postopoma sanirajo tudi druge občinske in gozdne ceste.

Več v videprispevku:

Adventni čas povezujemo s preživljanjem trenutkov z najbližjimi, z zimskimi radostmi in obdarovanjem, obenem pa so v ospredje postavljene vrednote sočutja, bližine in nesebične pomoči sočloveku. V Europarku Maribor so se v teh dneh, ko marsikdo potrebuje pomoč in podporo, povezali z društvoma Humanitarček in UP-ornik. Europark je obema humanitarnima društvoma podaril donacijo v višini tisoč evrov, v skupni vrednosti torej dva tisoč evrov.

Najlepše darilo je pomoč in podpora sočloveku

V mariborskem Europarku podpirajo dobrodelne akcije in navdihujoče pobude, ki so pomembne za lokalno okolje. V svojem sporočilu so poudarili: “V današnjem času sta medsebojna pomoč in skrb za skupnost bolj pomembni kot kadarkoli doslej.” Ker je zaradi nepredvidljivih razmer nekaj dogodkov, načrtovanih za mesec december, odpadlo, so se v Europarku odločili sredstva donirati društvoma Humanitarček in UP-ornik. Vsako ob obeh humanitarnih društev je prejelo donacijo v višini tisoč evrov. V nakupovalnem središču si želijo, da bi mariborski društvi s svojim pomembnim poslanstvom še naprej uspešno delovali v smeri, da bi čim več ljudem omogočili dostojno življenje ter jim polepšali vsakdan.

Pomembnost sodelovanja in fleksibilnosti

Predsednica društva Humanitarček Ninna Kozorog je takole strnila svoje misli ob prejemu donacije: “Za Europark Maribor pogosto rečemo, da nam je kot malce starejši brat. Skupaj sodelujemo že zadnje desetletje in predvsem v času epidemije se je pokazalo, kako zelo pomembna je fleksibilnost njihovega osebja. Čez vse leto nam omogočajo, da se naši starostniki najedo v toplem, varnem okolju. Decembra pa so nam podali roko in bomo skupaj omogočili, da bo 50 starostnikov lahko opravilo nakupe osnovnih potrebščin in tudi kakšne božično novoletne malenkosti.” Boris Krabonja, predsednik društva UP-ornik, pa dodaja: “Ker se UP-ornik vsak teden srečuje z ljudmi, ki živijo pod pragom revščine, je vsaka takšna donacija več kot dobrodošla in seveda se Europarku zahvaljujemo, ne le za to donacijo, ampak za vso podporo, ki smo jo UPorniki deležni.”

V Europarku Maribor si želijo, da bi s pomočjo podarjenih sredstev ljudem v stiski povrnili voljo do življenja ter jim pomagali prebroditi najhujše življenjske okoliščine. Zato zaključujejo: “Stopimo skupaj in v decembrskem času pričarajmo nasmeh na obraze tistim najbolj pomoči potrebnim. Prav vsak lahko pomaga!”

Hospitalizacij covidnih bolnikov v UKC Maribor je k sreči vse manj.Želja je, da bi se stanje čimprej toliko stabiliziralo, da bi se lahko posvetili necovidnim bolnikom in skrajšali čakalne
dobe.

Presenečeni so nad odzivom tistih, ki so se v okviru cepilnih dnevov cepili v nočnih urah. V torek je bilo sicer število hospitaliziranih pacientov bistveno manjše kot zadnje mesece.

Želijo si skrajšati čakalne dobe

Kot pove strokovni direktor UKC Maribor Matjaž Vogrin, je želja vseh, da bi se lahko posvetili bolnikom in skrajšali čakalne dobe. Danes je situacija boljša, a še vedno so pod 50 procenti izvedenih operacij. Dnevno je odpadlo tudi po 40 operacij.

Pred vrati so prazniki, ko bo večina trgovin zaprtih. Obratovala jih bo le peščica. Kam torej v Mariboru, če kaj nujno potrebujete na božični dan?

Večina trgovin v Sloveniji je na praznik in nedeljo zaprtih, a nekaj trgovin je te dni dežurnih. Preverili smo katere so odprte v Mariboru. Na Jurančičevi ulici na Pobrežju v Mariboru deluje dežurna trgovina Market Korenček, ki ob nedeljah in praznikih odpira svoja vrata ob 7. uri in zapira ob 21. uri.

V Mariboru dve dežurni trgovini

V Mariboru pa deluje še ena trgovina in sicer Betka na Ulici borcev 1b. Odprta je od 8. do 18. ure ob nedeljah in praznikih. Na glavni avtobusni postaji na Mlinski ulici v Mariboru je odprt Mercator, in sicer 24.12, od 06:00 – 18:00 ure. Na Božič je ta Mercator zaprt, prav tako 26. decembra. Na zadnji dan starega leta pa imajo obratovalni čas od 06:00 – 18:00 ure.

 

 

V Sparu Slovenija so na podlagi nedavnih medijskih objav o dogajanju v mariborski klavnici Košaki TMI in uvedenega inšpekcijskega pregleda s strani uprave za varno hrano začasno umaknili izdelke tega dobavitelja iz svoje ponudbe. Dobavo izdelkov Košakov so začasno prekinili tudi v Hoferju.

Kot so danes za STA povedali v Sparu Slovenija, pri izbiri dobaviteljev mesa in mesnih izdelkov namenjajo posebno pozornost trajnostnemu razvoju. “Stremimo k temu, da so živali deležne humane vzreje (optimalna oskrba, bivanjski prostor, kakovostna krma). Na to vseskozi opozarjamo tudi naše dobavitelje in jih pozivamo k rednem podajanju poročil o zagotavljanju ustreznega poteka delovnih procesov,” so zapisali.

Spar Slovenija ima od Košakov stalno v ponudbi dva izdelka svežega pakiranega mesa in nekaj mesnin. V trgovskem podjetju poudarjajo, da bodo dogajanje še naprej natančno spremljali in se bodo po prejemu odločbe s strani inšpekcije odločili o nadaljnjem sodelovanju s podjetjem Košaki TMI.

Vse ostale dobavitelje so medtem v Sparu pozvali k predložitvi poročil o delu v klavnicah, certifikatov in standardov.

V Hoferju, ki ima iz klavnice Košakov v prodaji meso v zelo omejenem obsegu, so dobavo izdelkov Košakov prekinili, dokler jim dobavitelj ne dokaže, da izpolnjuje vse njihove pogoje politike dobrobiti živali, so danes za STA povedali v trgovski družbi in dodali, da aktivno spremljajo razvoj dogodkov.

Hofer je vzpostavil tudi stik z izbranimi dobavitelji svežega mesa in jih seznanil z resnostjo tovrstnih ravnanj. Dobavitelje mesa so z uradnim dopisom tudi pozvali k preverbi stanja v lastnih proizvodnjah in spoštovanju pogodbenih določil, ki urejajo dotično področje, nadaljujejo pa tudi z rednim opravljanjem napovedanih in nenapovedanih obiskov proizvodnih obratov njihovih dobaviteljev.

V Hoferju so tudi izpostavili, da je umik in uničenje tovrstnih že proizvedenih izdelkov z vidika odgovornega ravnanja s hrano izredno problematično, saj so izdelki kakovostno povsem neoporečni.

“Že proizvedenih izdelkov tako ne bomo uničili, s čimer izkazujemo etično in odgovorno ravnanje s proizvedeno hrano, saj na tem področju aktivno delujemo in osveščamo tudi naše kupce,” so še navedli.

Mercator in Lidl izdelkov Košakov ne prodajata, je danes pisal časnik Delo. STA medtem še čaka na informacijo iz Tuša.

Uprava za varno hrano je sicer inšpekcijski postopek uvedla po pregledu posnetka neustreznega ravnanja v mariborski klavnici podjetja Košaki TMI. Posnetke slabega ravnanja s prašiči in govedom iz mariborske klavnice Košaki TMI so 16. decembra objavili v društvu AETP (Animal Enterprise Transparency Project). Kot so pojasnili, mesarji na klavni liniji domače živali tepejo, nanje kričijo in jih zbadajo z električnimi palicami.

V mariborski tovarni mesnih izdelkov Košaki so po tem poudarili, da so predani kakovosti in skrbi za potrošnika ter da se del te predanosti nanaša tudi na spoštovanje in ustrezno ravnanje z živalmi. Ob objavi posnetkov so obžalovali, da pri tem niso “vedno v celoti uspešni”.

vir: STA

Na naš portal se je obrnil bralec in nam posredoval fotografijo, ki jo je posnel čez vikend na pokopališču Pobrežje. “Sveče ležijo vse naokoli, zabojnik je do vrha poln. In tudi v drugih zabojnikih stanje ni nič kaj rožnato. Se sveče odvažajo samo enkrat mesečno? Nimajo nikogar, ki bi skrbel za red na pokopališču?”

Obrnili smo se na Pogrebno podjetje Maribor in jih povprašali, kako je urejen odvoz odpadkov s pokopališč ter ali je zaposlen kdo, ki v tem času skrbi za stanje pokopališča, tudi za morebitne smeti, ki ležijo v okolici zabojnikov? Prosili smo za pojasnilo, kako je lahko prišlo do takšnega stanja.

Iz Javnega holdinga Maribor so nam odgovorili, da je na pokopališčih skozi vse leto zagotovljen redni odvoz odpadkov: “praznjenje zabojnikov za ločeno zbiranje različnih vrst odpadkov na pokopališčih poteka najmanj dvakrat tedensko, ob tem pa po potrebi še ob sobotah, nedeljah in praznikih.” Na pokopališču Pobrežje imajo skupno 48 zabojnikov, s čimer, kot zapišejo v nadaljevanju, močno presegajo omenjeni standard iz uredbe.

Pojasnili so, kakšni so pogoji ravnanja z odpadnimi svečami. Ti so določeni s posebno uredbo: “Skladno s to mora upravljavec pokopališča zagotavljati zmogljivosti za začasno skladiščenje zbranih odpadnih nagrobnih sveč v zabojnikih za najmanj 3 m³ na vsak hektar površine pokopališča.”

Organizirana je dežurna služba

“Ker se zavedamo, da je določen del pokopališča občasno še posebej obremenjen z odpadnimi svečami, imamo organizirano posebno dežurno službo, ki je strankam na voljo v pokopališki pisarni na Pobrežju ali preko dežurnega telefona. Pri tem stranke pozivamo, naj nas o svojih opažanjih takoj obvestijo, saj takšne zadeve rešujemo hitro – tudi v konkretnem primeru smo za odvoz odpadnih sveč poskrbeli že v ponedeljek zjutraj,” zapišejo.

“Kljub vsemu zapisanemu se občasno lahko zgodi, da so zabojniki prepolni, kar kaže na problematiko odpadnih sveč na slovenskih pokopališčih. Ta je posledica dejstva, da smo Slovenci po številu prižganih sveč v samem evropskem vrhu, s tem pa žal tudi po obremenjevanju okolja z odpadno plastiko sveč,” zaključijo na holdingu.

V kolikor v Mestni občini Maribor naletite na kaj, kar menite, da si zasluži pozornost,
nam to lahko posredujete na info.bktv@gmail.com.

Okužbe z novo koronavirusno različico omikron, skupno 51, so do danes zjutraj potrdili v vseh slovenskih regijah, razen v goriški.

Epidemiologi ob tem zaznavajo lokalne prenosa, kar pomeni, da so z omikronom okužene osebe, ki niso potovale in niso bile v stiku z osebo, ki bi pripotovala iz tujine, je povedal Mario Fafangel z NIJZ.

Prve okužbe z bolj nalezljivo koronavirusno različico so v Sloveniji potrdili minuli teden, okužene osebe so prihajale iz osrednjeslovenske regije. Današnji podatki pa po besedah v. d. predstojnika centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Fafangla kažejo, da se nova različica širi po državi, saj so jo zaznali v vseh regijah, razen v goriški. A tudi tam zaznavajo porast števila novih okužb, zato sklepajo, da je omikron po vsej verjetnosti prisoten tudi tam.

Omikron bolj nalezljiv, a sledi blažji potek bolezni

Kot je izpostavil v današnji izjavi za medije, je omikron bolj nalezljiv, za zdaj se nakazuje, da po okužbi sledi blažji potek bolezni. A je, kot je poudaril, brez dobrih podatkih staviti na to, kockanje. “Najbolj pomembno je pravočasno ukrepanje. To je bolj pomembno, kot da pred tem čakamo na stoodstotne podatke,” je dodal.

Poudaril je, da je ukrepe treba prilagajati številu okužb, saj epidemiološka služba ne more več ločiti, ali gre za sum okužbe z omikronom ali ne. Rezultati sekvenciranja in s tem tudi informacija o posamezni različici do epidemiologov namreč pridejo skoraj vedno prepozno.

Izjema za cepljene s poživitvenim obmerkom

Epidemiološka stroka odločevalcem zato predlaga, da bi bila odslej edina izjema od karantene v primeru visoko tveganega stika cepljenost s poživitvenim odmerkom.

Prav tako si želijo, da bi časovna omejitev digitalnega potrdila za cepljene z osnovno shemo čim prej stopila v veljavo. Vlada je sicer konec minulega tedna odločila, da se omenjeno potrdilo na 270 dni omeji s 1. februarjem.
VIR: STA

Iz Javnega holdinga Maribor denar odteka za svetovalne in druge storitve, za katere bi pričakovali, da najdejo kader v lastnih, tako imenovanih, usposobljenih kadrih skupnih služb.

Minule dni smo poročali, da je nekdanja direktorica Javnega holdinga Maribor ob nastopu novega direktorja dobila pogodbo, po kateri mesečno dobi kar tri tisočake za svetovalne storitve. Ustanovitev holdinga so razlagali z besedami “boljši servis občanom”, “sinergijski učinki”, “skupen usposobljen kader”, poraja se vprašanje, kaj se je s temi lepimi besedami v enem letu zgodilo? Zdaj župan hiti pojasnjevati, da je holding še dojenček, ki se uči hoditi, ter potrebuje pomoč.

Zakaj se o tem ni razmišljalo pred ustanovitvijo holdinga? Zdaj pa gre po tisoč evrov na mesec za svetovalne in druge pogodbe. Je to res najbolj gospodarno ravnanje? Pa poglejmo, kam vse odteka javni denar mariborskega holdniga.

Podjetje “Pravno svetovanje in zastopanje Mešić Danijela, s. p.”, je sklenilo pogodbo s holdingom 2. septembra lani, do konca leta 2020, za 3 tisočake na mesec. Po izteku pogodbe je dobila Aneks k pogodbi o pravnem svetovanju in zastopanju, tokrat za nedoločen čas in za 40,00 EUR/h, kjer zapišejo, da gre za predvidoma 100 ur na mesec. Ko preverimo nakazila v Erarju, pa je, kot kaže, podjetje delalo precej več kot 100 ur, saj je dobilo naprimer v juliju 21.480,17 evra, v septembru 29.653,87 evrov, v oktobru 13.664,00 evrov… Vse skupaj je Javni holding Maribor po podatkih Erarja podjetju Pravno svetovanje in zastopanje Mešić Danijela, s. p nakazal že 73.290,81 evrov.

Pogodba o izvajanju pravnega svetovanja – Aneks so podpisali tudi z “Intelektum, zavod za izobraževanje, raziskovanje in svetovanje Maribor,” ki mesečno dobi 1.650,00 evrov, pogodbo so podpisali 15. 1. 2021, za nedoločen čas. A že meseca marca so z istim podjetjem podpisali aneks, za 60,00 EUR/h; okvirno 70 ur/mesec, tudi ta aneks velja za nedoločen čas.

Podatki za omenjeno podjetje v Erarju nakazujejo na visoka nakazila. V septembru, oktobru, novembru in decembru so dobili mesečno enak znesek v višini  7.137,00 evrov. Vse skupaj je Javni holding Maribor po podatkih Erarja podjetju Intelektum nakazal že 62.399,34 evrov.

Podpisali so tudi pogodbo vredno 14.480,00 evrov, s “BDO revizija d. o. o.”, in sicer “pogodbo o izvedbi svetovanja pri izdelavi konsolidiranih računovodskih izkazov in prehodu na uporabo MSRP”.

Pogodba s podjetjem AT Kearney, o čemer smo že poročali, je vredna 68.571,43 evrov, za “poslovno svetovanje podpore pri implementaciji modela holdinga JHMB”. Pogodba z njimi je sklenjena z 9. 6. 2021 in velja do 14. 6. 2022.

Enkratno naročilo letos junija, za dobre štiri tisočake, je šlo podjetju “Nevromedia, oglaševanje in raziskovanje trga, Jure Mlakar s. p.”, in sicer za svetovanje in raziskava izvedbenih možnosti promocije ter razvoj komunikacijskih rešitev.

Očitno so potrebovali zunanjega svetovalca tudi za usposabljanje kadrov. Za 17.820,00 evrov na leto jim namreč podjetje “Poslovno svetovanje Simona Šarotar Žižek s. p.“, svetuje o opravljanju storitev usposabljanja kadrov. Od letošnjega avgusta do zdaj so sodeč po Erarju dobili že 15.371,10 evrov.

Sklenjeno imajo tudi pogodbo o pregledu medijskega poročanja s Press clipping d. o. o. za 18.000,00 evrov, velja pa od 6. 7. 2021 do 5. 7. 2022. Pogodba za popis in optimizacijo procesov v komerciali pa je sklenjena s podjetjem “Poslovno svetovanje, Matej Drašček s. p.” za 8.500,00 evrov, od 18. 10. 2021 do 20. 12. 2021.

O tem, da ima nekdanja direktorica Lidija Pliberšek dobro svetovalno pogodbo, pa smo izčrpno že poročali, nanese ji dobre tri tisočake mesečno.

V nepremičninski agenciji Galea nepremičnine so tudi letos organizirali zbiranje božično novoletnih daril za otroke Mladinskega doma Maribor. Namen dobrodelne akcije je bil, da se s pomočjo prijaznih podjetij in posameznikov zberejo darila, ki so si jih zaželeli mladostniki mariborskega Mladinskega doma.

V akciji, ki so jo organizirali že tretjič, je sodelovalo 70 posameznikov in podjetij, darila pa dobi vseh 94 mladostnikov omenjenega doma. Pobudnica akcije je direktorica Galea nepremičnin, Mojca Žižek Mesarec, ki je v mladosti tudi sama bivala v Mladinskem domu Maribor.

Ob predaji daril vodstvu doma je Mojca Žižek Mesarec dejala: »Vesela sem, da so se podjetja in posamezniki tako množično odzvali na prošnjo za darila za mladostnike Mladinskega doma Maribor. Mladi so napisali svoje želje, mi pa smo ob pomoči prej omenjenih dobrotnikov, poskušali te želje izpolniti v čim večji meri. Darila dobijo tudi tisti otroci, ki so prišli v dom čisto na novo in tudi tisti, ki so v tem času zaradi covid situacije pri rejnikih ali doma. V akciji je ves čas sodelovala vzgojiteljica Bojana Krepek, ki je bila tudi moja vzgojiteljica v domu. Brez nje, te akcije ne bi bilo.«

»Sama sem bivala v domu in vem, da darila mladim pomenijo veliko, zato bomo z akcijo božično novoletnega obdarovanja nadaljevali tudi prihodnje leto. Še enkrat zahvala vsem, ki so prispevali darila tako ali drugače, otrokom v domu pa želim čimbolj lepe praznike. Skupaj smo tako poskrbeli, da otroci Mladinskega doma Maribor niso bili pozabljeni in bodo tudi zaradi vas dobrotnikov imeli čudovit božič in novoletne praznike. Zavedam se, da otrokom to veliko pomeni, saj jim tako povemo, da niso sami,« zaključi Mojca.

Zbrali so tudi nekaj bonov mariborskega Europarka, s katerimi bodo vzgojitelji peljali otroke na pico ali pa jim kupili kakšno oblačilo, ki ga potrebujejo. Vodstvu Mladinskega doma Maribor so vsa darila že predali včeraj, otrokom pa jih bodo zaposleni v domu vročili v prihodnjih dneh.

Iz Stražunskega gozda smo odstranili 10 ton različnih, predvsem kosovnih odpadkov in za pol tone salonitnih plošč, so zapisali na Mestni občini Maribor.

Na območju vrtičkov v zahodnem delu Stražuna sta se skozi leta v razdalji 100 metrov ob vrtni hiški in manjši lopi naredili dve divji odlagališči. Skupaj z odpadki smo odstranili tudi oba objekta in res upamo, da se odpadki zdaj tam več ne bodo kopičili, zapišejo v nadaljevanju.

V zadnjih dveh letih so iz Stražunskega gozda odstranili tudi okoli 20 ton zelenega obreza ter na mesta, kjer so ljudje odlagali te odpadke, postavili začasne opozorilne table o prepovedanem odlaganju smeti.

“Kosovne odpadke in zeleni obrez lahko brezplačno oddamo v zbirnem centru Snaga Maribor v Plinarniški ali Lahovi ulici.”

V Stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika v Mariboru bo danes in v sredo Božični koncert Zbora Opere Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor pod vodstvom Zsuzse Budavari Novak. Na večeru z božično kantato Sveta noč bodo nastopili solisti Valentina Čuden, Lucija Krašovec, Bogdan Stopar, Stefan Pajanović in Domen Marn.

Kot so zapisali v SNG Maribor, je leta 2018 minilo dvesto let od prve izvedbe pesmi Stille Nacht, heilige Nacht (Sveta noč, blažena noč), za katero so svojčas domnevali, da naj bi si avstrijski učitelj, organist in skladatelj Franz Xaver Gruber (1787-1863) motiv izposodil pri katerem od dunajskih klasikov – Mozartu, Haydnu ali celo Beethovnu.

Šele najdba rokopisa avtorja besedila napeva, rimskokatoliškega duhovnika Josepha Mohra (1792-1848), na katerem je navedena letnica 1820, je z veliko gotovostjo potrdila njuno avtentično avtorstvo. Iz Mohrovega rokopisa, ki je bil najden leta 1995, lahko razberemo, da je Mohr besedilo ustvaril leta 1816, ko je bil nastavljen za župnika romarske cerkve v avstrijskem Mariapfarru, dve leti zatem (1818) pa je Gruber na Mohrovo besedilo pristavil še melodijo. Tako je bila “spočeta” pesem, ki jo je Unesco leta 2011 razglasil za nesnovno svetovno kulturno dediščino, kar dokazujejo neštete izvedbe po vsem svetu ter več kot 300 prevodov njenega besedila, ki je v slovenskem jeziku dostopno v prepesnitvi duhovnika in skladatelja Jakoba Aljaža (1845-1927).

Eno izmed parafraz pesmi in obenem tudi njenih razširitev v večje glasbeno delo je ustvaril slovenski skladatelj mlajše generacije Andrej Makor, ki se posveča predvsem ustvarjanju za različne vokalne zasedbe. Makorjeva kantata z istim naslovom (Sveta noč) za sopran solo, mešani zbor, klarinet in klavir je nastala na pobudo Zbora sv. Nikolaja iz Litije, ki že več kot dve desetletji goji tradicijo božičnih koncertov v Litiji in širšem okraju.

Kantata je svojo praizvedbo v zasedbi sopranistke Monike Fele, klarinetista Dušana Sodje in pianistke Tatjane Kaučič (kot Dua Claripiano) ter Zbora sv. Nikolaja pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič doživela na božični dan leta 2018 v litijski cerkvi, nato pa je bila izvedena še v uršulinski cerkvi v Ljubljani ter v stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja v Kopru.

Kot v spremnem besedilu k nocojšnjemu koncertu Zbora Opere SNG Maribor pojasnjuje Benjamin Virc, se Božična kantata Sveta noč Andreja Makorja kot obsežnejše vokalno-instrumentalno delo razgrinja v treh “stavkih”, od katerih je vsak sestavljen iz instrumentalnega uvoda ali mediger (poimenovanih kot Variacij), ki povezujejo posamezne glasbene točke.

Variaciji sledi Koral za sopran in vsakokrat po štirje zbori na besedila slovenskih pesnikov 19. in 20. stoletja, med drugimi Ivana Preglja, Antona Aškerca, Alojza Gradnika, Lojzeta Krakarja, Srečka Kosovela pa tudi Stanka Janežiča, Andreje Godnič, Franca Sodje, Filipa Terčelja in Jožeta Aleksija Markuže.

vir: STA

Mestna uprava MO Maribor ta petek, 24. decembra 2021, in naslednji petek, 31. decembra 2021, ne bo poslovala. Upravna enota Maribor, ki posluje v isti stavbi kot MO Maribor, bo te dni poslovala po svojem urniku.

v skladu s sklepom župana na podlagi 35. člena Statuta Mestne občine Maribor, 163. člena Zakona o delovnih razmerjih in ob uporabi Odredbe o delovnem času mestne uprave Mestne občine Maribor ta in naslednji petek, 24. decembra in 31. decembra 2021, zaradi kolektivnega dopusta mariborska mestna uprava ne bo poslovala. Medobčinska inšpekcija in Medobčinsko redarstvo v Skupni občinski upravi bosta poslovala nemoteno.

Uradnih ur za stranke 24. in 31. decembra 2021 ne bo. Mestni občini Maribor lahko občani tudi na ta dneva pošljejo pošto na elektronski naslov mestna.obcina@maribor.si ali po pošti na naslov Mestna občina Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor.

V največjem nakupovalnem središču severovzhodne Slovenije se pripravljajo na obisk prav posebnega gosta.

Jutri, tj. v torek, 21. decembra, popoldne, bo Europark Maribor s svojim obiskom počastil Božiček v spremstvu jelenčkov Hudka in Rudolfa. Dobri mož s severa se bo sprehodil po nakupovalnih ulicah ter med obiskovalce delil sladka presenečenja, jelenčka pa bosta medtem uganjala nepozabne cirkuške vragolije. Božiček bo pozorno prisluhnil željam obiskovalcev, srečanje z njim pa bodo lahko ovekovečili s fotografijo in ga tako ohranili v lepem spominu.

Sprehod Božička in jelenčkov skozi Europark Maribor

V Europarku Maribor je praznično vzdušje te dni resnično čarobno. Nakupovalne ulice žarijo v lični praznični dekoraciji, pročelje osvetljujejo tisoči lučk, v pritličju pa se lahko obiskovalci sprehodijo skozi edinstveno jelko s prehodom.

Jutri, 21. decembra, v popoldanskih urah, bo za posebno doživetje poskrbel Božiček, ki se bo skupaj z jelenčkoma Hudkom in Rudolfom sprehodil po nakupovalnem središču in prisotnim delil drobne pozornosti.

Z dobrim možem se boste lahko tudi fotografirali in tako ohranili spomin na to pravljično adventno doživetje. Pocukajte ga za rokav in mu zaupajte svoje najbolj skrite želje!

 

Iz Javnega holdinga Maribor denar odteka za svetovalne in druge storitve, za katere bi pričakovali, da najdejo kader v lastnih, tako imenovanih, usposobljenih kadrih skupnih služb.

Konec septembra 2021 smo na našem portalu prvi razkrili, da Lidija Pliberšek ne bo več direktorica Javnega holdinga Maribor. Po objavljenem razpisu je nov direktor postal Andrej Rihter, kar smo nekaj dni pred uradnim nastopom funkcije tudi prvi poročali.

Na dan nastopa novega direktorja Pliberškova prejela nagrado – svetovalno pogodbo za več tisočakov 

Novi direktor je nastopil s funkcijo 8. novembra, točno ta dan, pa je takrat že nekdanja direktorica Javnega holdinga Maribor, Lidija Pliberšek, podpisala svetovalno pogodbo s holdingom, ki ji prinese dobre tri tisočake mesečno, kot razvidno na spodnjem dokumentu.

Pogodbo je dobila kar takoj za obdobje šestih mesecev, kot je razvidno iz dokumentov. Skupaj bo podjetju Pliberškove šlo torej skoraj 20.000 evrov s strani JHMB. Spomnimo, Lidija Pliberšek je sicer tudi direktorica enega izmed podjetjih, ki je del Javnega holdinga Maribor – Pogrebnega podjetja Maribor. Tudi tam na mesečno zasluži več tisočakov. Tako je Pliberškova, tudi po preteku direktorske službe na holdingu dobro poskrbela za dodatno finančno injekcijo, vsaj za pol leta.

Inšpekcijski postopek veterinarjev območnega urada Maribor zaradi neustreznega ravnanja v mariborski klavnici Košaki TMI po navedbah Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin še ni končan. Ugotovitve morajo predstaviti izvajalcu dejavnosti, da se lahko o njih izreče, zato jih še ne morejo komentirati.

Kot so dodali v Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, so pri ogledu prejetega posnetka uradni veterinarji območnega urada zaznali prepovedana ravnanja, zato so 16. decembra uvedli inšpekcijski postopek.

Posnetke slabega ravnanja s prašiči in govedom iz mariborske klavnice Košaki TMI so 16. decembra objavili v društvu AETP (Animal Enterprise Transparency Project). Kot so pojasnili, mesarji na klavni liniji domače živali tepejo, nanje kričijo in jih zbadajo z električnimi palicami.

V mariborski tovarni mesnih izdelkov Košaki so po tem poudarili, da so predani kakovosti in skrbi za potrošnika ter da se del te predanosti nanaša tudi na spoštovanje in ustrezno ravnanje z živalmi. Ob objavi posnetkov so obžalovali, da pri tem niso “vedno v celoti uspešni”.

vir: STA

 

Poročali smo že, da je pred dnevi, po tem, ko so razrešili direktorja Alana Perca, svoj del odgovornosti prevzela tudi Mateja Cekić, predsednica nadzornega sveta Energetika, ki je sicer tudi vodja Urada za finance Mestne občine Maribor, in ponudila svoj odstop.

Na njeno mesto je Javni holding Maribor imenoval novega predsednika nadzornega sveta. To je postal Janez Zupanc. Poslali smo mu nekaj vprašanj, na njih so odgovorili iz Javnega holdinga Maribor. Povedali so, da ima Zupanc približno 10 let izkušenj v energetiki na nacionalnem nivoju.

Ob tem pojasnijo: “Deloval je v Dravskih elektrarnah Maribor, Gen-I in Agenciji za energijo. Trenutno je zaposlen na HSE invest, kjer pokriva področje priprave investicijske dokumentacije pri najzahtevnejših energetskih objektih in deluje tudi na področju nabave.”

In kakšni so njegovi cilji? S svojim znanjem in izkušnjami želi prispevati k uspešnemu delovanju Energetike Maribor, zaključijo na holdingu.

Spomnimo, poročali smo, da bo prišlo do večmilijonske škode zaradi poznega zakupa elektrike s strani mariborskih javnih podjetij, ki so združena v Javni holding Maribor.

Javni holding se je v svojem pojasnilu izgovarjal, da ni mogel narediti skupnega naročila za elektriko v času, ko je bila elektrika poceni, saj se pogodbe posameznih članic, torej javnih podjetij, še niso iztekle. Da je tak izgovor za lase privlečen, najprej kaže že dejstvo, da v skupnih službah holdinga ne sedijo pripravniki, ampak zaposleni, ki poznajo ali bi vsaj morali poznate področje javnega naročanje.

Svoj obstoj utemeljeval z oblikovanjem skupnih služb

Ne pozabimo, da je holding utemeljeval svoj obstoj z oblikovanjem skupnih služb, kjer bodo oz so, ali bi naj bili, zaposleni visoko usposobljeni strokovnjaki iz vseh podjetij. Drugič je dokaz, da je njihova trditev neresna v tem, da je holding do sedaj zmogel objaviti vsaj eno skupno naročilo v avgustu 2021, in sicer za dobavo goriv za vozila za vseh šest povezanih podjetij, kjer ni bilo prav nobenega problema, da so se obdobja naročanja za posamezna podjetja pričela na različne datume. Torej očitno je v praksi zadeva izvedljiva.

Nič nenavadnega pri naročanju skupnih naročil

Tudi v primeru elektrike, sta se dve pogodbi iztekli v decembru 2021, kar pomeni, da bi za ti dve podjetji lahko imeli nova obdobja od januarja 2022 dalje, za ostala podjetja pa bi pogodbe veljale od dneva izteka njihovih sedanjih pogodb. Nič posebnega in nevsakdanjega pri naročanju v skupnih naročilih tako na državni ravni kot na ravni občin ali javnih zavodov. Zakaj bi to torej bil problem pri elektriki? Mogoče zato, ker v tem možganskem trustu nihče ne razmišlja? Ali ker so za to plačali zunanje svetovalno podjetje ali ker nikomur ni mar, kako se bo to poznalo na položnicah Mariborčanov?

S temi vprašanji smo soočili tudi mariborskega župana Sašo Arsenoviča, kako se je nanje odzval pa v spodnjem prispevku. Jasno je le, da odgovorov na naše novinarsko raziskovanje še vedno nimamo.

Prva zmaga v svetovnem pokalu in to kar na smukaški klasiki na progi Saslong v Val Gardeni je šla Američanu Brycu Bennettu.

Na stopničke sta kot drugi in tretji stopila še Avstrijec Otmar Striedinger in Švicar Nils Hintermann. Favoriti na čelu z Norvežanom Kildejem so danes negativno presenetili. Od naših je najbolje nastopil Mariborčan Boštjan Kline, ki je s startno številko 26 prismučal v prvo deseterico, a so ga kasneje prehiteli 3 smučarji. Tekmo je tako končal na 11. mestu, ki si ga deli s Sandrom iz Nemčije. Malce slabše, a še vedno solidno je odpeljal tudi Martin Čater, ki je končal med v točkah, na 22. mestu.

Tretji Slovenec, Miha Hrobat je bil tokrat prepočasen za točke. Se pa očitno se Mariborčan Kline prebuja, upajmo da je formo tempiral na čas letošnjih zimskih olimpijskih iger. Na Saslongu v Val Gardeni ni bil še nikoli tako dober, kot danes.

Val Gardena, smuk moški:

1. Bryace Bennett (ZDA) 2:02,42
2. Otmar Striedinger (Avt) +0,14
3. Niels Hintermann (Švi) +0,32

11. Boštjan Kline (Slo) +0,85
11. Andreas Sander (Nem) +0,85

22. Martin Čater (Slo) +1,53

Sofia Goggia je zmagovalka smuka za svetovni pokal alpskih smučark v Val d’Iseru.

Italijanka je osvojila še tretji smuk po vrsti. Del najboljše smukaške peterice je po natanko enem letu znova Slovenka Ilka Štuhec, ki je z zaostankom 1,37 sekunde osvojila peto mesto. Svoje prve stopničke po 35 mesecih je zgrešila za 46 stotink sekunde.

Goggia je bila tudi na tretjem smuku sezone razred zase. Po Lake Louisu, kjer ji je uspel trojček zmag, smukaškima zmagama je v Kanadi dodala še superveleslalomsko, je smukaško konkurenco premagala tudi na progi Oreiller-Killy v Savojskih Alpah.

Najbolj se ji je približala Američanka Breezy Johnson, ki je prvo pozicijo zgrešila za 27 stotink sekunde. Johnsonova je delno povezana tudi s Slovenijo, njen serviser smuči je Slovenec Aleš Sopotnik, ki je pred tem smuči pripravljal Štuhčevi.

Prvo mesto hitro oddano

Medtem ko sta bili prvi dve mesti že oddani, se je odvil srdit boj za tretje mesto. Tega je dobila Avstrijka Mirjam Puchner, ki je za skok na stopničke za Goggio zaostala 91 stotink sekunde.

V plesu stotink je krajšo potegnila prav naša najboljša smukačica. Zaostanek Avstrijke Ramone Siebenhofer na četrtem mestu je znašal 1,33 sekunde. Štuhčeva je bila na petem mestu počasnejša pičlih štiri stotinke sekunde.

V Val d’Iseru je bila na lanskem smuku pred natanko enim letom četrta, pred petimi leti pa je na tem prizorišču zmagala na alpski kombinaciji in nato še na smuku.

Točko je s 30. mestom osvojila tudi druga slovenska predstavnica Maruša Ferk Saoioni (+2,62), ki je startala kot 38.

Goggia je prevzela vodstvo s številko sedem na startu. Tedaj vodilno rojakinjo Eleno Curtoni je v cilju premagala s prednostjo kar 1,52 sekunde.

Takoj za Goggio se je na progo pognala Štuhčeva, ki je bila v zgornjem delu celo hitrejša od Italijanke na vrhu (-0,21; -0,40; -0,02). Nato je začela izgubljati prednost pred Goggio, a je še vedno držala stik z najhitrejšo (+,0,69; +1,14).

Zaostanek Mariborčanke ob prihodu v cilj je bil večji od sekunde. V boju za takrat drugi čas je za 15 stotink sekunde prehitela Curtonijevo.

Če bi se tekma v tistem hipu končala, bi bila Štuhčeva na odru za zmagovalke po natanko 35 mesecih oziroma dveh letih in 11 mesecih. Na startu so bile še tri tekmovalke, ki so imele drugačne načrte in so prehitele Slovenko, nosile so številke 13, 19 in 17.

V Val d’Iseru bo v nedeljo na sporedu še superveleslalom, četrti v sezoni.

Goggia je s 15. zmago v svetovnem pokalu, 11. smukaško, prevzela mesto vodilne v seštevku pokala. Devetindvajsetletnica iz Bergama je zbrala že 535 točk, Mikaela Shiffrin iz ZDA, ki je smuk izpustila, ima na drugem mestu deset točk manj.

Italijanka je z največjim možnim seštevkom smukaških točk na treh smukih (300) vodilna smukačica v posebnem seštevku discipline. Johnsonova na drugem mestu zaostaja 60 točk. Štuhčeva (71) je deveta.

To je bil zadnji ženski smuk v letu 2021. Pred februarskim smukom v Pekingu za naslov olimpijske prvakinje se bodo smukačice udarile še trikrat januarja, in sicer v Zauchenseeju (15. 1.), Cortini d’Ampezzo (22. 1.) in Garmisch-Pertenkirchnu (29. 1.).
VIR: STA

Elektro Maribor obvešča uporabnike električne energije, da bodo brez električne napetosti na območju naslednjih transformatorskih postaj:

Nedelja, 19.12.2021:

ADK 1; ADK 2: med 8:00 in 12:00 uro.
T-108 METALNA TEZNO, RAZDELILEC 1: med 8:00 in 10:00 uro.

Podrobnejše informacije in morebitni preklici napovedanih izklopov so na spletni strani www.elektro-maribor.si.

V Fotografskem muzeju Maribor je od danes naprej na ogled nova fotografska razstava Ulice so naše!, avtorja Janeza Zalaznika. Razstava bo na ogled do 20. januarja. Vstop je prost, potrebno je upoštevanje PCT pogoja.

Zalaznikove fotografije demonstracij so pretresljive in hkrati fascinantne zaradi svojega estetskega učinka. Imajo močno zgodbo in skladno kompozicijo. Posnel je nešteto fotografij in tukaj pred vami je le stotinka tega materiala.

Vesna Teržan, univ.dipl.umetnostna zgodovinarka, je dejala: “Izbor ni naključen, pa vendar bi lahko izbral druge fotografije, ki bi z enako pripovedno močjo in osredotočenostjo prikazovale dogodke preteklega leta. Zalaznikove fotografije pričajo o stopnji svobode v državi, so lakmusov papir, in morale bi nas napotiti k reakciji. Osredotočenost in spontanost hkrati: pogled fotografa, klik, rodi se podoba, rodi se čustvo, travmatične fotografije hromijo govorico, to, kar vidite, vas šokira, obmolknete.”

V sebi zatajite krik. Kaj je s svobodo? Kam je poniknila? Morda tiči svoboda le še v tistem drobnem hipu, ko fotograf pritisne na sprožilec in v drobovje digitalnih podob skrije dragoceni dokument iz protivladnih demonstracij.

Janez Zalaznik je diplomiral iz slikarstva na ALUO v Ljubljani leta 1987 pri prof. Janezu Berniku. Prvenstveno je slikar, ukvarja pa se tudi z grafičnim oblikovanjem (naredil je več kot sto knjižnih oprem za različne knjižne založbe, plakate, logotipe, celostne grafične podobe…), piše strokovna besedila in šolske priročnike o likovni umetnosti, za Razglede in Ampak pa je pisal članke o razstavah doma in v tujini.

Zalaznik se že vrsto let ukvarja s fotografijo in je zanjo prejel številne nagrade in priznanja na domačih in mednarodnih natečajih. Njegove fotografije so bile objavljene v Mladini in tujih revijah Digital Photographer, N Photo, Digital Photographer Magazine. Od leta 1987 je član ZDSLU. Imel je niz samostojnih slikarskih razstav doma in v tujini.

Pred dnevi se je začela ena izmed največjih investicij v osnovne šole v zadnjih letih v MO Maribor, izgradnja telovadnice z večnamenskim prostorom in zunanjih površin v OŠ Franceta Prešerna.

Odločitev za investicijo je bila sprejeta, saj je obstoječ objekt telovadnice dotrajan. Objekt stare telovadnice je sicer bil tekoče vzdrževan, vendar je potreben celovite prenove in posodobitve. Na podlagi analize obstoječega stanja je bila sprejeta odločitev, da se pristopi k izgradnji nove telovadnice, večnamenskega prostora ter spremljajočih prostorov ob telovadnici (garderobe, umivalnice in sanitarije), ureditvi zunanjih vadbenih in ostalih površin na šolskem zemljišču.

Izvajalec del je družba KDO, d. o. o., Gornja Radgona. Skupna vrednost investicije je 2,3 milijona evrov, od česar bo MO Maribor zagotovila 1,1 milijona evrov, sofinanciranje investicije s strani MIZŠ pa je v vrednosti 1,2 milijona evrov.

Previden zaključek gradnje je v drugi polovici leta 2023. Športna dejavnost je široko družbeno koristna aktivnost, izraz dinamike neke družbe in del njene splošne kulture, ki bogati kakovost življenja vsakega posameznika, športni objekti in njihova raba pa so odraz osveščenosti in razvitosti družbe v kateri živimo.

V letu 2021 je Mestna občina Maribor na področju investicijskega vzdrževanja zaključila:
– OŠ Bojana Ilicha: izdelava projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditev osebnega dvigala (3.513,60 EUR)
– OŠ Malečnik: izdelava projektne dokumentacije za izvedbo obnove elektro instalacij (5.856,00 EUR)
– OŠ Toneta Čufarja: zamenjava oken v fizikalni učilnici (4.614,24 EUR)
– OŠ Draga Kobala: popravilo strehe na telovadnici matične šole in ureditev prehoda ogrevanja na zemeljski plin na podružnični šoli Brezje (13.556,88 EUR)
– OŠ Slave Klavore: izgradnja večnamenske garaže za vozilo za razvoz šolske prehrane in spravilo strojev in naprav za urejanje zunanjih površin šole (8.163,76 EUR)
– OŠ Martina Konšaka: zamenjava dotrajanih vrat v kuhinji (4.728,18 EUR)
– OŠ Angela Besednjaka: energetska obnova toplotne podpostaje za ogrevanje šole (72.000,00 EUR) ter izdelava investicijske in projektne dokumentacije za dograditev učilniških prostorov (44.259,81 EUR)
– OŠ Franceta Prešerna: sanacija zunanjega kanalskega priključka (5.596,21 EUR)
– OŠ Leona Štuklja: izdelava projektne dokumentacije za ureditev odvodnjavanja padavinskih voda iz strehe telovadnice ter investicijske dokumentacije za ta dela vključno z začetnimi deli za obnovo centralnih sanitarij in sanitarij, garderob in umivalnic ob telovadnici (207.840,29 EUR)
– OŠ Rada Robiča Limbuš: popravilo krovsko kleparskih del na šolski stavbi in na telovadnici
(7.061,18 EUR)
– Center za vzgojo, izobraževanje, usposabljanje in svetovanje Gustava Šiliha: zamenjava dotrajanih svetil v pritličju in 1.nadstropju in ureditev sanitarne tople vode v učilnicah
(37.811,60 EUR)
– Objekt na Razlagovi 16, Maribor v upravljanju Zveze prijateljev mladine: sanacija razvoda centralnega ogrevanja (3.606,32 EUR)
– OŠ Tabor I: obnova kuhinje z opremo – glavnina del (545.554,22 EUR), zaključek načrtovane obnove v mesecu decembru 2021 Aktivnosti, ki so v letu 2021 v izvajanju in se bodo nadaljevale v naslednjem letu, ob telovadnici OŠ Franceta Prešerna, so:
– OŠ Bojana Ilicha: dokončanje izdelave projektne dokumentacije za izvedbo osebnega dvigala
(14.371,60 EUR)
– OŠ Leona Štuklja: zaključek obnove centralnih sanitarij in sanitarij, garderob in umivalnic ob telovadnici ter ureditev odvodnjavanja padavinskih voda iz strehe telovadnice do predvidoma
konca januarja 2022 (401.317,71 EUR)
– Center za vzgojo, izobraževanje, usposabljanje in svetovanje Gustava Šiliha: energetska obnova zunanjega stavbnega pohištva (270.072,14 EUR)
– Konservatorij za glasbo in balet: izvedba glavnine del pri izgradnji osebnega dvigala (sofinanciranje MOM v višini 80.000,00 EUR, prav toliko sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, razliko do celote pa konservatorij v znesku 45.936,00 EUR). Zaključek gradnje je načrtovan v začetku leta 2022.

Tudi na tokratni seji mestnega sveta MO Maribor je bilo na trenutke precej napeto. Po tem, ko so komentirali nov zgodovinski proračun, je po mnenju Milana Mikla iz Liste France Kanglerja sledil Stojan Auer iz Liste za pravičnost in razvoj, ki je ocenil, da je proračun zelo investicijsko in optimistično naravnan.

“Apeliral bi, da nam do naslednje seje izluščite prioritete. Vsi si želimo vse, kar je zapisano, vendar bi želeli, da prioritete izluščimo skupaj in pripeljemo do konca našega skupnega mandata. Ne gre samo vas, gre za vse nas,” je dejal.

Mariborski župan se je na to odzval: “Upam, da bomo čim več realizirali. In prosim tudi za pomoč pri tem, ki se lahko kaže pri tem, da ne postavljate non stop nekih vprašanj in nam s tem kradete čas in onemogočate razvoj mesta. Če bi že res radi pomagali.”

Njegova izjava je razburila Mikla, ki je želel, da se Arsenovič opraviči. Kako je izpeljal to opravičilo, in ali je bilo iskreno ali zgolj, ker je to moral storiti, pa precenite sami.

Na včerajšnji seji je mestni svet MO Maribor sprejel spremembe proračuna za prihajajoče leto. Ta se je povečal kar ta 38,4 milijona evrov, torej s 150,2 milijona na 188,7 milijona evrov. Zagotovo gre za največji proračun zgodovine Maribora.

Prenesti so morali nekaj projektov, ki v tem letu niso bili realizirani, med drugim izgradnja Dravske kolesarske poti, ceste v poslovni coni Tezno, podaljška Ceste proletarskih brigad, vrtca Brezje, brvi čez Dravo, Centra Rotovž ter obnovo dvorane Tabor in kopališča Pristan.

Je pa na seji Saša Arsenovič povedal, da je Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko odobrila sredstva v višini 2,4 milijona evrov za projekt Ureditev nabrežja Drave – Lent. MO Maribor bo v okviru projekta prenovila dva hektarja urbanih mestnih površin, ki so del starega mestnega jedra ob reki Dravi.

Čez nekaj mesecev začnemo z veliko prenovo Lenta! Uredili bomo 24 000 m² med Studenško brvjo in Vodnim stolpom, za kar nam je Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko izdala sklep o sofinanciranju v višini 2,4 milijona evrov. Z novo ureditvijo, povezavami in dejavnostmi ob vodi bo nabrežje reke Drave ponovno eno osrednjih zbirališč meščanov in prizorišč urbanega dogajanja, so zapisali na mariborski občini.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost bo mariborska občina poleg novih talnih ureditev poskrbela tudi za novo krajinsko ureditev z zasaditvijo novih dreves in drugih rastlin. Prav tako bodo poskrbeli za stojnice in prireditvene odre, urejena bo tudi nova javna razsvetljava. Predvidena so tudi otroška igrala. Projekt nameravajo zaključiti do poletja 2023.

Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je odobrila evropska sredstva za projekt »Ureditev nabrežja Drave – Lent«. Sredstva, s katerimi bo Mestna občina Maribor uredila Dravsko promenado in Lent, bo prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj.

Mestna občina Maribor bo v okviru projekta celovito prenovila kar dva hektarja urbanih mestnih površin, ki so del starega mestnega jedra ob reki Dravi. Natančneje, omenjena občina bo poleg novih talnih ureditev poskrbela tudi za novo krajinsko ureditev z zasaditvijo novih dreves in drugih rastlin.

Površino bo opremila s priklopnimi mesti za stojnice in prireditvene odre, poleg tega pa bo uredila tudi novo javno razsvetljavo.

V štajerski prestolnici niso pozabili niti na najmlajše – za njih so predvidena nova otroška igrala. Sodoben celoten videz prenove pa bo zaključila nova urbana oprema. Projekt bo zaključen predvidoma do poletja 2023.

Društvo AETP je v sporočilu za javnost posredovalo fotografije in posnetke, ki naj bi bile posnete v mariborski klavnici: “Košaki TMI, ki upravljajo eno največjih sodobnih klavnic v Sloveniji, se javnosti in potrošnikom predstavljajo s sloganom “Ustvarjeno s polno mero ljubezni”. Vendar na skrivaj pridobljeni posnetki skritih kamer jasno pokažejo, da za zidovih klavnice Košaki živali ljubezni nikakor niso deležne.”

Obrnili smo se na Košake, njihove odgovore objavljamo v celoti:

Predanost kakovosti in skrb za potrošnika nas v Košakih spremljata že skoraj 150 let. Del naše predanosti in skrbi se nanaša tudi na spoštovanje in ustrezno ravnanje z živalmi. V družbi si nenehoma prizadevamo za to, da spoštujemo nacionalne predpise in predpise Evropske unije, k temu pa nas zavezujejo tudi standardi kakovosti, ki jih imamo vpeljane za zagotavljanje neoporečnosti in varnosti živil. Ob teh prizadevanjih tekoče izvajamo kontrole naših sodelavcev, prav tako pa zagotavljanje predpisov zagotavljajo inšpektorji Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki so vedno prisotni ob zakolu živine.

VIDEO: Grozljivi posnetki zlorabe živali v mariborski klavnici: pretepanje živali in zbadanje z električnimi palicami

Iz objavljenega posnetka je razvidno, da v naših prizadevanjih nismo vedno v celoti uspešni, kar seveda obžalujemo. V podjetju z rednimi izobraževanji in preizkusi znanj skrbimo, da sodelavci, ki ravnajo z živalmi, posredujejo ustrezna znanja in spretnosti za to. V zadnjem letu smo tako iz tega področja izvedli 16 internih in 3 zunanja izobraževanja sodelavcev. V primeru, ko ugotovimo neustrezno ravnanje sodelavce tudi ustrezno sankcioniramo.

Ob koncu naj poudarimo, da tudi predstavniki društva AETP, ki so izpostavili domnevno sporno ravnanje ugotavljajo, da iz posnetkov ne izhajajo večje nepravilnosti ter proces poteka po ustaljenih postopkih in praksah, ki jih nalaga zakonoaja Evropske unije in podrejeno tudi domači predpisi.

V selniškem Hramu kulture si lahko ogledate likovno razstavo “Sprehod skozi leto 2021”, ki so jo pripravili člani in članice likovne sekcije Kulturnega društva Pavza. Razstavljena dela so na ogled do 27. decembra.

Več v videprispevku: