Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024. The post 12. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (13.6.2024) appeared first on Lokalec.si.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!

S postavitvijo unikatne ledene skulpture, ki so jo danes odkrili na Rotovškem trgu, so v Mariboru obeležili 120 let oskrbe s pitno vodo iz mestnega omrežja. Slednje je v svoji bogati zgodovini doživelo številne spremembe in nadgradnje, skupni imenovalec v vseh desetletjih pa je, da je po omrežju do uporabnikov vselej tekla zelo kakovostna pitna voda.

Razstava na Rotovškem trgu ponuja sprehod med ključnimi mejniki vodooskrbe Maribora, je privlačna na pogled, pregledna in obenem sporočilna, so zapisali v sporočilu za javnost in dodali: “Dolgoletno zgodovino vodooskrbe mesta Maribor in regije smo poskušali prikazati na atraktiven način, da bo pritegnila slehernika, ki se bo tudi zavedel kompleksnosti celotnega sistema oskrbe s pitno vodo.”

Projekt izgradnje prvotnega vodovodnega omrežja v Mariboru po zasnovi podjetja Rumpel-Waldek je bil potrjen 14. julija 1900. Avgusta tistega leta je stekla gradnja mestnega vodovoda; gradilo ga je omenjeno dunajsko podjetje, parne strojne naprave in črpalke pa je dobavila in montirala tovarna Komarek z Dunaja. Gradnja je bila končana v slabih dveh letih, prve kaplje vode so iz pip pritekle decembra 1901, uradna otvoritev pa je sledila 1. julija 1902.

Kaj je mestni vodovod v tistem času pomenil za Maribor, odraža tudi podatek, da se je njegove otvoritve udeležil celo cesar Franc Jožef. Tedanji vodovod je bil v primerjavi z današnjim zelo skromen, obsegal je vodnjake na Teznem (kjer je danes Vodovodna ulica), vodni zbiralnik na Kalvariji in 38 kilometrov cevnega omrežja. Investicija je bila vredna 741.000 kron, kar je predstavljalo nekajletni mestni proračun.

Mariborski vodovod kot dedič podjetja, ki je poskrbelo za prve kaplje pitne vode, danes upravlja s 1658 kilometri omrežja, z 49 vodnjaki, s 130 vodnimi zbiralniki in 133 prečrpalnimi postajami, kar predstavlja največji sistem za oskrbo z vodo v Sloveniji. Fizično povezuje okrog 170.000 prebivalcev iz 16-ih občin severovzhodne Slovenije, saj je sistem skupen in nedeljiv ter kot tak presega interese posamezne občine.

V zadnjem času je Mariborski vodovod iz Skupine Javnega holdinga Maribor izpeljal vrsto posodobitev in projektov, kot je denimo zamenjava uporabniških števcev s pametnimi števci. S tem je delež obračuna po dejanski porabi povečal s 15 % na 95 % vseh izdanih računov, v prihodnje pa bo podjetje nadaljevalo z izgradnjo pametnega vodovodnega omrežja.

»Častitljiva obletnica nas še dodatno opominja, da gre za najpomembnejši infrastrukturni splet, kar jih premore današnja družba. Verjamem, da se vsi zavedamo pomena čiste pitne vode in kakovostnega omrežja, ki ga v Mariboru brezhibno vzdržujemo in nenehno nadgrajujemo že sto dvajset let. Danes smo naši vodi celo nadeli monumentalno podobo in prav vse Mariborčane in prebivalce okolice vabim, da si jo pridejo ogledat na Rotovški trg v sklopu Čarobnega Maribora. Predlagam, da danes dvignemo do vrha poln kozarec vode iz pipe iz Mariborskega vodovoda, za katero lahko z gotovostjo zatrdimo, da je že od leta 1901 najboljša,« je ob tej priložnosti dejal Miran Jug, direktor Mariborskega vodovoda.

V minulih dneh, ko je zapadel sneg, so se številni občani pritožili, saj pločniki in kolesarske poti niso bile urejene.

Obrnili smo se na Regionalno razvojno agencijo za Podravje – Maribor in jim posredovali fotografijo, ki priča, da so določeni deli kolesarske steze neprevozni. In glede na to, da se radi pohvalimo z urejenimi kolesarskimi stezami, zagotovo takšno stanje ni v ponos. Povprašali smo jih, kako komentirajo takšno stanje, kako so dogovorjeni z zimskimi službami in ali so v konkretnem primeru že ukrepali.

Del, ki ni urejen, še ni bil predan v upravljanje

“Zahvaljujemo se, da ste nas opozorili na omenjeno zadevo. Del kolesarske poti v dolžini 2 km, med Bistrico ob Dravi in Limbušem, ki je na fotografiji in je bil letos zgrajen na novo, zaradi tekočih aktivnosti s strani Direkcije RS za infrastrukturo še ni bil predan v upravljanje in vzdrževanje,” so nam odgovorili iz RRA.

Pojasnili so, da bodo, ko bo DRSI izvedla tehnični pregled kolesarske poti, uredili tudi upravljanje: “Za 4 km odsek med Rušami in Bistrico ob Dravi je koncesionar DRSI z CP Ptuj sklenil pogodbo za zimsko vzdrževanje kolesarske poti.”

Bobnar Marko Soršak Soki in kitarist Jernej Ježovnik vodita dobrodelno akcijo za Mateja, ki zaradi poškodb ne more polno uživati življenja. V akciji Dobrodelna kitara, na katero igrajo znani slovenski glasbeniki, bodo namreč dali na dražbo unikatno izdelano kitaro, zbirajo pa tudi prostovoljne prispevke, ki bodo Mateju in njegovi mami omogočili boljšo mobilnost z novim vozilom.

Mariborski mestni svetniki bodo na današnji seji opravili drugo branje odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja ob Lavričevi ulici na Lentu, kjer namerava zasebni vlagatelj graditi večnadstropni stanovanjsko-poslovni objekt. Obravnavali bodo tudi predlog za izdajo energetskega vavčerja za socialno najšibkejše občane.

S slednjim želi občina pomagati občanom pri soočanju s podražitvami cen ogrevanja, potem ko so na prejšnji redni seji že odobrili 30-odstotno občinsko subvencijo dveh položnic za gospodinjstva pri Energetiki Maribor.

Vavčerje v višini 15 evrov bodo po predlogu župana Saše Arsenoviča delili s pomočjo humanitarnih organizacij in centra za socialno delo, v ta namen pa morajo v občinskem proračunu zagotoviti 200.000 evrov.

Poleg sporne gradnje na Lentu, glede katere imajo okoliški prebivalci številne pomisleke, bodo mestni svetniki danes razpravljali tudi o umeščanju načrtovanega novega doma za starejše občane v Radvanju. Tamkajšnja mestna četrt se zavzema za umestitev v Zvezno ulico, medtem ko v mestni upravi menijo, da ta lokacija ni primerna za takšno gradnjo in namesto nje predlagajo dve drugi lokaciji.

Na seji, do katere prihaja le dva dni po izredni seji na temo uveljavljanja predkupne pravice pri odkupu kompleksa hotela Arena pod Pohorjem, bodo mestni svetniki med drugim razpravljali še o lokalnem energetskem podnebnem konceptu Mestne občine Maribor, prodaji 40-odstotnega lastniškega deleža v družbi Dimnikarstvo Maribor in dokapitalizaciji Javnega holdinga Maribor za namen dokapitalizacije hčerinskega podjetja Marprom.

vir:sta

Danes se je v prostorih Festivalne dvorane Lent odvila tiskovna konferenca Liste za pravičnost in razvoj, kjer so predstavili njihove poglede glede nepravilnosti v delovanju Javnega Holdinga Maribora, odgovorne pa so pozvali k odstopu.
Primož Juhart je uvodoma dejal, da spremljamo podobno zgodbo, kot je bila zgodba Farmadenta in da vsa dejanja nakazujejo na privatizacijo holdinga.

“Že na seji smo izpostavili vprašanje nadzora nad delovanjem holdinga. Septembra je župan napovedoval, da so položnice šle dol, izkazalo se je obratno, položnice so šle v nebo. Kaj bos poslovnimi rezultati holdinga pa ta trenutek najverjetneje ne ve nobeden.”

“Mi nimamo o holdingu nobenih informacij. Vse informacije in sklepe sprejema župan,” pove in doda, da so mu 1. decembra omogočili vpogled v knjigo sklepov: “Do zdaj je župan v knjigo sklepov vpisal 12 sklepov. To izgleda tako, da pride na holding, da na mizo A4 papir s podpisom župan Saša Arsenovič, in holding, ki ima v lasti, v upravljanju vsa javna podjetja je dolžan to izvršiti.”

V LPR jih moti tudi dejstvo, da do danes JHMB še nima poslovnega načrta za prihodnje leto: “Po odloku mora biti dva meseca pred začetkom poslovnega leta. Direktor holdinga je na zadnji seji omenil, da holding dela v skladu s poslovnim načrtom. Ja, za leto 2021, ki velja še 16 dni.”

Ta trenutek smo v Mariboru priča če večji ironiji:  direktor Holdinga Andrej Rihter nadzoruje samega sebe – kot direktorja Energetike (holding je namreč lastnik Energetike).

Mateja Cekič nadzorovala samo sebe

V nadaljevanju je pojasnil, da je mestni svet MO Maribor imenoval štiri člane nadzornega sveta holdinga, a v zadnjih mesecih sta izstopila dva: “Župan je samovoljno imenoval dva nova člana. Ne da bi mi sploh za to kaj vedeli. Po našem mnenju gre za nezakonito imenovanje dveh novih članov. In eden izmed teh je celo predsednik nadzornega sveta, kar lahko posledično pomeni, da je bilo nezakonito imenovanje novega direktorja. Zanimivo je, da v nadzornem svetu kot podpredsednica sveta tudi Mateja Cekič, ki je v nekem trenutku, kot članica holdinga in predsednica nadzornega sveta Energetike, kjer naj bi domnevno odstopila, nadzorovala samega sebe.” Zahtevali so, da nemudoma odstopi tudi iz mesta podpredsednica sveta holdinga.

Posamezniki prejeli 15 evrov, za to bi se morali prijaviti na Karitas, Rdeči križ in Center za socialno delo

Dotaknili so se tudi teme, o kateri smo že poročali in sicer: Socialno ogroženi bi od Mestne občine Maribor dobili 15 evrov “energetskega vavčerja”. Arsenovič je danes na kavi z novinarji dejal, da bodo našli pot do socialno ogroženih, do upokojencev, staršev samohranilcev, ki so socialno ogroženi. Rekel je, da si želijo doseči čim več tistih, ki so pomoči potrebni, in da bodo sodelovali tako z rdečim križem kot tudi s centrom za socialno delo. Govora je o 15 evrih, ki bi jih dobile posamezne osebe. Gre za plačnike energentov. Mateja Cekić je dodala, da ne gre za pravo obliko energetskih vavčerjev, ampak za obliko pomoči ter da se bodo lahko občani za pomoč prijavili na Karitas, Rdeči križ in Center za socialno delo. Gre za občane, ki se bodo izkazali s potrdili.

 

Po naših ocenah gre za največje ponižanje v zgodovini.”

Stojan Auer je dejal, da predlogu Arsenoviča nasprotujejo, sami so mnenja, da bi morali vavčerje vsi občani Mariborčani. Pomoč naj bi v prej omenjenem primeru prejelo 55 tisoč gospodinjstev, povprečno gre za 3-člansko gospodinjstvo, kar pomeni, da bi prejeli pomoč v višini 45-50 evrov. A za to bi morali stati v vrstah bodisi pred Karitasom ali Rdečim Križom. “Že zdaj so
vrste, kako bo to funkcioniralo? Tam bo komisija odločila ali so posamezniki upravičeni ali ne. Po naših ocenah gre za največje ponižanje v zgodovini. Za 15 evrov boš moral v vrsto na Karitas.”

Sami si želijo, da bi vsi prebivalci Maribora prejeli vavčer v višini 50 evrov, ki bi ga lahko pokoristili za plačevanje položnic javnih podjetij v holdingu. “Mesto bi tako vsem pomagalo pravično in enakopravno.”

 

 

Vse glasnejše so govorice, da je bila zadnja seja nadzornega sveta Energetike Maribor vodena nepravilno.

Namreč predsednica nadzornega sveta Mateja Cekić točke dnevnega reda o razrešitvi Alana Perca z mesta direktorja Energetike Maribor naj ne bi uvrstila na dnevni red, ki se je potrjeval na začetku same seje. To potrjujejo tudi različna mnenja nadzornikov Energetike Maribor. Kreše se med njimi po tem, ko so prejeli osnutek zapisnika.

Delo nadzornikov je javno

Vsa dejstva bodo seveda jasna, ko bomo prejeli magnetogram same seje, ki smo ga zaprosili od Mateje Cekić. Zastavili smo ji še dodatna vprašanja, ona pa nam je odgovorila: “Odgovor vam bo pripravila PR služba holdinga.” Spomnimo, Mateja Cekić je nekaj dni po seji podala odstopno izjavo z mesta predsednice. Gre za naključje ali premišljeno dejanje?

Dejstvo je, da je delo nadzornikov javno in da odgovarjajo za svoja dejanja z osebnim premoženjem, torej bi bilo smiselno tudi, da odgovarjajo na novinarska vprašanja, ki so v javnem interesu. Osnutek zapisnika je tako že pri nadzornikih, trenutno pa zapisnik še ni potrjen in podpisan, ker se nadzorniki naj ne bi strinjali z zapisnikom seje, ki jo je vodila Mateja Cekić. V tem času so nam na Javnem holdingu Maribor sicer odgovorili, a ne na naše vprašanje, ali se je o dnevnem redu in njegovi razširitvi glasovalo pred sejo oz. preden se je dnevni red potrjevalo ali pa med tem, ko je seja že potekala.

 

Mateja Cekič, vodja Urada za finance MO Maribor, je na predstavitvi tem jutrišnje seje mestnih svetnikov Mestne občine Maribor pojasnila predlog občine o energetskih vavčerjih.

Mariborski župan Saša Arsenovič je dejal, da bodo našli pot do socialno ogroženih, do upokojencev, staršev samohranilcev, ki so socialno ogroženi. Rekel je, da si želijo doseči čim več tistih, ki so pomoči potrebni, in da bodo sodelovali tako z rdečim križem kot tudi s centrom za socialno delo. Govora je o 15 evrih, ki bi jih dobile posamezne osebe. Gre za plačnike energentov.

Mateja Cekič je povedala, da ne gre za pravo obliko energetskih vavčerjev, ampak za obliko pomoči. Na vprašanje, ali bo mestna občina iskala socialno ogrožene občane ali pa se bodo ti morali sami kam prijaviti, pa je odgovorila, da bodo sestavili humanitarno komisijo in da se bodo občani lahko za pomoč prijavili na karitas, rdeči križ in center za socialno delo. Gre za občane, ki se bodo izkazali s potrdili, da so socialno ogroženi. Te organizacije bodo njihove prijave dale humanitarni komisiji, ki jih bo pregledala in preverila, ali izpolnjujejo pogoje in da se vloge ne podvajajo. Povedala je še, da bodo tudi sami na terenu vzpostavili kontakt s socialno ogroženimi občani.

Na grobo so še ocenili, koliko bi občino to stalo. Cekičeva je dejala, da ocenjujejo, da se bo javilo okrog 12 tisoč upravičencev, tem bi dali 15 evrov, ocenjen skupen znesek je 180.000 evrov.

Na Javni holding Maribor smo v začetku meseca poslali vsebinska vprašanja vezana na nabavo elektrike. Odgovore smo prejeli po več kot 10 dneh, v njih pa so pojasnili bore malo.

Prosili smo jih za vse ponudbe, ki so jih na JHMB v letošnjem letu dobili vezane na nakup elektrike. Dobili pa smo pojasnila o tem kako pridobivajo ponudbe, brez kakršnih koli pojasnil na naša vprašanja: “Pridobivanje ponudb za najrazličnejše dobrine je del rutinskih postopkov nabavnih služb v podjetjih, ki izvajajo gospodarske javne službe. Ponudbe za dobavo električne energije, ki jih pridobivamo v obsegu službe za javna naročila in nabavo JHMB, so informativne narave in kot takšne nezavezujoče, saj gre izključno za orientacijske vrednosti v sklopu analize trga.”

S podatki ne razpolagajo

Zanimalo nas je za kakšen denar so ali pa še bodo zakupili elektriko. Ponovno, v odgovoru ni bilo nikakršnih podatkov: “Vse poslovne odločitve, povezane z nabavo energentov, so sklenjene ob doslednem upoštevanju ZJN-3 (zakona o javnem naročanju), saj so povezane z upravljanjem javnih sredstev. Služba za javna naročila in nabavo JHMB je v marcu in aprilu 2021 identificirala nabavne kategorije, ki jih je smiselno združevati za v JHMB povezana podjetja, med njimi tudi nabavo električne energije.” 

Glede na to, da so očitno želeli in razmišljali o skupni nabavi, nas je zanimalo kakšna je bila možna cena nakupa elektrike v marcu oziroma aprilu 2021?S tem podatkom ne razpolagamo.

Kakšna pa je torej sedaj cena? “Cene električne energije po posameznih podjetjih so določene v skladu s sklenjenimi pogodbami. Če je vprašanje trga, pa predlagamo, da se obrnete na dobavitelje.” Kakšna je potem sploh funkcija Javnega holdinga Maribor, če ni prišlo do skupne nabave elektrike za vsa podjetja? “JHMB je bil ustanovljen za namen izvajanja strokovnih in razvojnih nalog na področju gospodarskih javnih služb.”

A očitno o skupni nabavi elektrike niso resno razmišljali, če pa so vedeli, da imajo podjetja različno dolgo trajajoče pogodbe. Direktorjem podjetij pa so po naših informacijah zagotavljali, da naj z nakupom počakajo, da bo to uredil holding. Jeseni pa sprememba – direktorjem javnih podjetij so naročili naj se znajdejo sami.

Zakaj najprej ustanovitev holdinga, potem pa šele usklajevanje in razmišljanje o skupnih naročilih?

V uradnih odgovorih pa se JHMB ponovno izmika natančnim pojasnilom: “Pogodbeni cikli povezanih podjetij glede dobave električne energije so različni, kar pomeni, da so določene pogodbe še veljavne in se iztečejo šele proti koncu prihodnjega leta ali celo kasneje, zato skupnega javnega naročila v popolnem obsegu za zdaj še ni bilo mogoče oddati. Aktivno pa smo pričeli z vsemi preliminarnimi postopki, prav tako smo tudi že pripravili tehnično specifikacijo, ki je ključna sestavina javnega naročila. Takoj ko bomo uskladili cikel zakupa električne energije, bomo javno naročilo za vsa podjetja iz Skupine JHMB tudi oddali.”

Torej ko bodo uskladili cikel. Poraja se vprašanje, zakaj o tem niso razmišljali že pred ustanovitvijo Javnega holdinga Maribor, ko sta mariborski župan Saša Arsenovič in v.d. direktorica Lidija Pliberšek na veliko obljubljala boljši servis za občane, nižanje stroškov s skupnimi službami, skupnimi nabavami in tako dalje. Priča pa smo kvečjemu višjim zneskom na položnicah in sodeč po mnenjih mnogih, slabšemu servisu občanov.

Vsa direktorska mesta ostajajo nespremenjena 

Zanimalo nas je tudi, če na JHMB menijo, da glede na dogajanje v zadnjem mesecu v Energetiki Maribor, ko je moral Energetiko zapustiti Alan Perc zaradi dražjega zakupa plina, da bi morali direktorska mesta zapustiti vsi direktorji javnih podjetji in Javnega holdinga Maribor? Vsa direktorska mesta podjetij, ki spadajo v portfelj JHMB, do nadaljnjega ostajajo nespremenjena. Tako bo tudi po že omenjeni vzpostavitvi organizacije JHMB, ki je predvidena za 1. 2. 2022.”

Klub mariborskih študentov v četrtek, 16. 12. 2019, v sodelovanju z Večgeneracijskim centrom Občine Hoče Slivnica, pripravlja božično delavnico, kjer bodo izdelovali božične vizitke, okraske in svečnike.

Naslednji dan, v petek, 17. 12. 2021, bodo te izdelke ne stojnici pred Pisarno ponujali za prostovoljne prispevke. Namenili jih bodo fantku Urbanu. December je mesec objemov, nasmehov, bližine in praznikov, ki jih preživimo z ljubljenimi. Je pa tudi mesec, ko se zavemo stiske ljudi in jim poskusimo pomagati, da bodo lahko imeli lepše praznike.

Gre za tradicionalni dogodek

Utrinek pravljice je tradicionalni dogodek. Klub mariborskih študentov ga bo že šesto leto zapored izvajal dva zaporedna dni v decembru. Prvi del je medgeneracijska delavnica, ki bo letos potekala v četrtek, 16. 12. 2021, na kateri skupaj z uporabniki Večgeneracijskega centra Občine Hoče Slivnica izdelajo božične izdelke. Te bodo naslednji dan, v petek, 17. 12. 2021, pred Pisarno ponujali za prostovoljne prispevke, ki bodo v celoti namenjeni dobrodelnosti.

Sredstva za fantka z redko gensko boleznijo

Prostovoljna sredstva bodo letos namenjeni fantku Urbanu Miroševiču, ki ima redko gensko bolezen, sindrom CTNNB1. Pomagajo mu lahko genske terapije, s katerimi dečku vstavijo kopijo gena, ki bo nato v njegovem telesu proizvajala potreben protein, ki ga Urban trenutno nima. Genske terapije so izjemno drage, ampak zanj izrednega pomena in v Društvu KMŠ mu želijo pri njegovi poti pomagati. Če boste v petek na ogledu lučk ali pa potrebujete še kakšno darilo za božič, vas Klub mariborskih študentov vabi, da se oglasite na stojnici pred kavarno Pisarna, izberete svoj ročno narejen izdelek in ga za simbolno ceno odnesete domov.

V veljavi je novela zakona o lekarniški dejavnosti, ki na tem področju dovoljuje vertikalno povezovanje, če veletrgovca ustanovi občina ali javna lekarna. Veledrogerista LL Grosist in Farmadent tako lahko ostaneta v lasti Lekarne Ljubljana oz. mariborske občine. Po doslej veljavnem zakonu bi namreč morali prekiniti lastniško povezavo do konca leta.

Predlog novele je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina SMC, v zakonodajnem postopku pa so jo z dopolnili pomembno predrugačili ter jo s 47 glasovi za in 37 proti potrdili 20. oktobra.

Državni svet je nato izglasoval odložilni veto. Predlagatelji pobude za veto so opozarjali, da bi ne glede na novelo še vedno ostala prepoved, da bi zasebne lekarne ustanavljale veledrogeriste in obratno. Takšno organizacijo bi lahko ustanovil le javni lekarniški zavod ali občina, to pa po mnenju določenega dela državnega sveta vzpostavlja neenakopravnost deležnikov na trgu, s tem pa tudi krši ustavno določeno svobodno gospodarsko pobudo. Taka ureditev pa v neenak položaj postavlja tudi lokalne skupnosti, saj manjše lokalne skupnosti ne bodo mogle zagotoviti virov za ustanovitev in delovanje svoje lastne organizacije za preskrbo z zdravili, so še opozorili.

Vnovič podprli novelo

A poslancev s svojimi opozorili očitno niso prepričali, saj so jo nato s 55 glasovi za in 32 proti vnovič podprli.

Do novele so bili kritični tudi v Lekarniški zbornici Slovenije, kjer se jim ponovno dovoljenje za lastniško povezovanje med veletrgovino z zdravili in lekarnami zdi sporno. “Če bomo to uzakonili, bosta tudi veledrogerista Kemofarmacija in Salus zahtevala enakopravnost, da odpirata svoje lekarne. S tem pa pridemo v položaj, ko v sistem javnega zdravstva vstopi gospodarska družba, katere legitimna pravica je ustvarjanje dobička. V zdravstvu pa ni pomembno to, da ustvarimo dobiček, ampak da poskrbimo za bolnike. In tu pridemo do navzkrižja interesov,” je pred časom v pogovoru za STA opozorila predsednica zbornice Darja Potočnik Benčič.
VIR: STA

Za mnenje o trenutni problematiki v Mariboru, smo povprašali dolgoletnega direktorja Mariborskega vodovoda in tri mandate podpredsednika Komunalne zbornice Slovenije, Danila Burnača. Spodaj objavljamo njegovo razmišljanje v celoti.

V Mariborskemu vodovodu smo na dve leti naredili javni razpis za nakup električne energije, saj je za neprekinjeno delovanje vse vodovodne infrastrukture potrebno veliko električne energije. Vsa leta smo na vodovodu delali javna naročila kot skrbni lastniki. Strošek iz javnega naročila pred dvema letoma je bil 0,057 za VT, 0,040 za NT in 0,049 za enotno tarifo, kar je izjemno nizko, glede na današnje cene.

Kot se je izkazalo holding v ničemer ne dosega ciljev, zaradi katerega so ga na hitro ustanovili. Cilj naj bi bil skupni kadri, skupne nabave in sinergijski učinki med javnimi podjetji. Ob prvi obletnici holdinga pred odobrim mesecem sta vodstvo MOM in holdinga na tiskovni celo trdila, da so se cene javnih služb »posredno pocenile«, kar se je izkazalo za neresnično, saj se nobena položnica ni pocenila. En mesec kasneje, pa je sledila streznitev glede cen in predvidene višine položnic. V tem času iskanja poslovnih modelov na holdingu, pa so zamudili ključne termine za ugodno nabavo energentov. Iz preteklosti je znano, da je Marprom uspešno in ugodno nabavljal goriva in gume za avtobuse, vodovod za električno energijo, Nigrad za sol za zimsko službo. Zdaj izpade, da je to bilo bolje, kot sedaj pod holdingom. Za ugodno nadaljnjo nabavo goriv in energentov, bi lahko izpogajali anekse in zagotovili vzdržno ceno vseh vrst energentov.

Izjemno veliki zneski za zunanje storitve

A.T. Kearney je ugledno podjetje in me preseneča, da v tem letu na holdingu niso uspeli zmanjšati cele vrste zunanjih storitev. Na holdingu sedaj dela sedem ali osem dobrih pravnikov, po javno dostopnih podatkih iz Erarja in Bisnoda, pa gredo izjemno veliki zneski, za zunanje pravne storitve, notarske storitve in celo vrsto svetovalnih pogodb. To zagotovo ni racionalno, saj te storitve holding sam ne more plačati, ker je imel po javnih objavljenih podatkih holding zgolj 50.000 evrov prihodkov. Prihranek A.T. Kearneya naj bi bil ravno v racionalizaciji vseh postopkov, oddelanem delu znotraj holdinga ne pa v “outsorsanju” zadev. Tudi konverzacija terjatev do Športnih objektov v lastniške deleže javnih podjetij je finančno sporna. Ob tem, ko je MOM prisilil javna podjetja znotraj holdinga, da so terjatve javne službe spremenile v lastništvo, so bile oškodovane druge občine kot lastniki javnih podjetij. Občine Lenart, Hoče, Duplek in Ruše tudi imajo svoje športne objekte in bi lahko zahtevale, da se ta javna podjetja, katerih lastniki so, tudi v njihovih občinah, odpovedo terjatvam do javnih objektov v teh občinah. Tukaj je šlo za prikrito financiranje gospodarske družbe Športni objekti Maribor, na račun izvajanja javnih služb, kar pravno in finančno ni dopustno.

Preseneča me pravna lahkotnost mestnih svetnikov, ki so potrdili del poplačila položnic Energetike, saj bi ob tem morali nujno sprejeti rebalans proračuna MOM, od kje vzeti in kje zagotoviti proračunsko postavko za poplačilo. Ob tem ne gre za skupno znižanje cene, ampak samo znižanje na variabilnem delu cene, kar bo v % zneslo bistveno manj, kot so na MOM obljubljali. Vsekakor je to v nasprotju s pozitivno pravno zakonodajo in izvedbenimi pravnimi akti Ministrstva za finance in Ministrstva za javno upravo, glede izvajanja proračuna lokalnih skupnosti.

AVTOR: Danilo Burnač

Mestni svetniki so se na današnji izredni seji seznanili z razlogi za uveljavljanje predkupne pravice na celotnem kompleksu Hotel Arena in pripadajočih zemljiščih ter podali predhodno pisno soglasje k osnutku pravnega posla za pridobitev nepremičnin, ki v naravi predstavljajo zemljišče okoli Hotela Arena, opremljen rabljen hotel Arena (novi in stari del), parkirišče in dovozne poti ter ciljno areno snežnega stadiona.

Župan MO Maribor Saša Arsenovič je mestne svetnike na današnji seji seznanil s SPORAZUMOM O UREDITVI PRAVNIH RAZMERIJ PRI UVELJAVLJANJU ZAKONITE PREDKUPNE PRAVICE NA »KOMPLEKSU HOTELA ARENA«, ki ga je MOM sklenila z družbo Eurotas hoteli, d. o. o., najugodnejšim ponudnikom na javni dražbi nepremičnine Hotel Arena, izbranim s strani prodajalca Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Mestni občini Maribor deli, ki so v javnem interesu

S sporazumom podpisnika ugotavljata, da ima MOM skladno z Odlokom o določitvi območja predkupne pravice MOM na kompleksu Hotela Arena zakonito predkupno pravico, na delu nepremičnin (smučišče, parkirišče in dovozna cesta) pa ima izkazan javni interes. Predmetni sporazum sta stranki podpisali s ciljem, da MOM pridobi dele, ki so v javnem interesu. Dele, ki niso v javnem interesu, pridobi družba Eurotas hoteli.

MOM se je odpovedala uveljavljanju predkupne pravice na kompleksu Hotel Arena, pod naslednjimi pogoji:

– da pridobi brezplačno v last in posest smučarki poligon,
– da pridobi brezplačno v last in posest cesto, ki vodi proti Hotelu Arena, cesta pa nato postane javno dobro,
– da dobi v izključno last in posest del parkirišča pod hotelom in kupcu v zameno prenese v izključno last in posest zemljišče ob hotelu,
– da kupec v neposredni bližini hotela postavi otroško igrišče, doživljajski park in/ali zunanji fitnes, ki bo dostopen tudi javnosti, kar mu bo občina omogočila tako, da bo priskrbela ustrezno nepremičnino oziroma lokacijo.

Zgoraj naveden dogovor se izvede s sodelovanjem DUTB na način, da lastninsko pravico na nepremičninah, ki so predmet tega dogovora, na MOM prenese neposredno DUTB.

Ob občinski stavbi Kienhofen na Muti je zrasel prizidek, ki ga pospešeno zaključujejo. Prav tako v zaključni fazi pa je ureditev koroškega gasilskega muzeja.

O tem, kako potekajo zadnja dela, je spregovoril župan Mute Mirko Vošner.

Poročali smo o večmilijonski škodi zaradi slabega delovanja Javnega holdinga Maribor. Obrnili smo se na MO Maribor, svetniške skupine, Javni holding Maribor in posamezna javna podjetja ter nekdanjega direktorja Energetike Alana Perca.

“Škoda, da so se zadeve zamikale, ker so cene rasle iz meseca v mesec”

Alana Perca, nekdanjega direktorja Energetike Maribor, smo  vprašali, ali drži, da je Javni holding Maribor marca pripravljal zakup električne energije za vsa podjetja v holdingu? Prav tako nas je zanimalo, kdaj je izvedel, da javnega naročila za zakup skupne elektrike vse do danes ne bo in kdaj so jim sporočili, da lahko sami zakupijo električno energijo.

Dejal nam je, da pri zakupih električne energije ni sodeloval v skupini na holdingu: “Sodeloval je kolega Miran Rožman iz Energetike Maribor. Večkrat pa smo o zadevah glede nakupa električne energije in zemeljskega plina diskutirali na sestankih direktorjev javnih podjetij na holdingu. Celotno zadevo je vodila svetovalna družba Kearney. Škoda, da so se zadeve zamikale, ker so cene rasle iz meseca v mesec. Energetika je kupila električno energijo za leto 2022 konec novembra 2021, cene ne vem natančno.”

In kaj pravijo mestne svetnice in svetniki?

Mestne svetnice in svetnike smo prosili za odgovore na vprašanja v imenu svetniških skupin. Povprašali smo jih, ali jim je znano, da je imel holding marca pripravljeno dokumentacijo za javno naročilo elektrike za vsa podjetja v holdingu, a naročila ni nikdar izvedel, s tem pa postavil podjetja pred dejstvo, da bodo sedaj morala kupovati elektriko po občutno višji ceni.

Glede na dogajanja v Energetiki nas je zanimalo, ali bi zaradi dražjega zakupa plina morali direktorska mesta zapustiti vsi direktorji javnih podjetij in Holdinga. Prosili smo tudi za komentar, kako vidijo odgovornost nadzornikov v vseh podjetjih in Holdingu, glede na to, da se je neizvedba javnega naročila zgodila pod njihovim nadzorom. Ali bi morali tudi nadzorniki odstopiti?

Miha Recek

Miha Recek, samostojni svetnik, je povedal, da je prvo vprašanje tudi sam izpostavil na zadnji izredni seji: “Ko smo se pogovarjali o zakupu zemeljskega plina za Energetiko Maribor, takrat smo se pogovarjali o problematičnem zakupu za mesec november in polovico decembra. V tem primeru zakupa električne energije s strani Holding Maribor, ki bi naj zakupil električno energijo za vsa javna podjetja, pa se pogovarjamo za dobo 12 mesecev. Če vemo, da vsa javna podjetja porabijo cca 17,000.000 kw/h električne energije lahko izračunamo, da so z ne zakupom energenta v začetku leta, ustvarili izgubo za več kot 1,500.000,00 eur. Ta znesek se bo neposredno prevalil na položnice občank in občanov, kateri bodo plačali njihovo negospodarno ravnanje kot Holding Maribor.”

Njegovo mnenje je, da direktorji ne smejo zapustiti svojih položajev, “kajti ravno zato je bil ustanovljen Holding Maribor, da bo s skupnimi nabavami, ustvarjal sinergije med vsemi javnimi podjetji in tako zmanjšal stroške. Če bi se Holding Maribor, držal tega zakaj je bil ustvarjen, bi lahko prišlo do zmanjšanja položnic pri vseh javnih podjetjih, tako pa žal ne bo, ker niso izkoristili potenciala in razmer na trgu, da bi lahko opravili svoje delo, za katerega so bili ustanovljeni.”

“Tako je, nadzorniki so zato tudi plačani iz mestnega proračuna, se pravi od vseh nas, da opravljajo nadzor nad poslovanjem podjetja v katerem so nadzorniki. Moramo se zavedati, da po zakonu o nadzornikih in združenju nadzornikov Slovenije, odgovarjajo vsi nadzorniki nadzornih svetov, z vsem svojim premoženjem.”

Vladimira Cokoja, svetniška skupina SDS

Vladimira Cokoja nam je v imenu svetniške skupine SDS dejala, da jim ni znano, da bi imel Holding Maribor že v marcu pripravljeno dokumentacijo: “Znan nam ni niti razlog za takšno odločitev, saj vsako večje (in “resno”) podjetje sklepa pogodbe za nabave energentov (in drugih surovin, materialov in storitev v skladu z določili ZJN), vsaj za leto ali dve vnaprej, saj si s tem zagotovi stabilnost in ekonomičnost poslovanja, še posebej to velja za podjetja, kjer je delež energentov v skupnih stroških dokaj visok oz. pretežen, saj mora vedno obstajati izračun meje vzdržnosti s kalkulacijo, kaj pomeni cena energije za stabilnost in ekonomičnost poslovanja.

“Nimamo podatka, če so veljavne pogodbe za elektriko bile veljavne do 31.12.2021 in če DA, potem bi morali izvesti javni razpis najkasneje v prvi polovici leta 2021 za naslednje leto, saj predstavlja cena energije za večino javnih podjetij v Holdingu izjemno pomemben in visok strošek v deležu vseh stroškov. Vsako resno podjetje mora prepoznati tveganje in ukrepe s pravili, kako ta tveganja obvladovati, saj se z možnostjo stabilnosti in ekonomičnosti poslovanja ter posledično celo z insolventnostjo nikoli ne špekulira.”

Seveda so sedaj cene energentov visoke in bodo po oceni ekonomistov še najmanj polovico naslednjega leta, je zapisala v nadaljevanju: Če je moral direktor Energetike podjetje zapustiti zaradi odgovornosti pri sprejemanju (po navedbi župana slabih in prepoznih) poslovnih odločitev pri nabavi plina, pa tudi predsednica nadzornega sveta je odstopila s svojega položaja, potem so za ne izvedbo pravočasnega JN in prepoznega sklepanja pogodb za nabavo elektrike za 2022 identično odgovorna poslovodstva in v enaki meri nadzorniki, ki imajo vedno pri sprejemanju odločitev med drugim na razpolago tudi revizijske komisije, notranje kontrolirane in svetovalce. To je namreč ena izmed bistvenih komponent korporativnega upravljanja podjetja, tudi javnega podjetja.”

Korporativno upravljanje podjetij v zasebnem sektorju je za razliko od korporativnega upravljanja v javnih podjetij včasih na drugačnih temeljih, saj v prvem lastnik vlaga svoj kapital v človeške vire in svoja lastna delovna sredstva in bo pri napačnih oz. prepoznih poslovnih odločitvah, ki imajo za posledico neuspešno poslovanje, takoj odpoklical management, med tem ko so v javni sferi zgodbe malce drugačne – saj gre za javne finance in tukaj pravzaprav nihče ali zelo redko prevzema odgovornosti, pa bi jo moral, podobno kot v podjetjih z zasebnim kapitalom, kjer lastnik odreagira takoj, je še zapisala in zaključila: “Velikokrat se dogaja, da ima pomembno vlogo “prava” barva pred strokovnostjo in sposobnostjo vodenja in izkušenj.”

Stojan Auer – LPR

Stojan Auer iz  Liste za pravičnost iz razvoj nam je komentiral pristojnost nadzornih svetov: Nadzorni sveti nimajo pristojnosti vpliva (kaj šele pristojnost odločanja) na poslovne odločitve uprav družb glede zakupov električne energije. Prav tako nimajo pristojnosti (nadzor) za odločitve glede zakupov na nivoju Javnega Holdinga. Tudi posamezni direktorji javnih podjetij nimajo pristojnosti vpliva na vodenje Javnega Holdinga. Za poslovne odločitve je pristojen direktor in nadzorni svet Javnega holdinga. Direktor Javnega Holdinga pa je dolžan vsako leto, najmanj pa dva meseca pred koledarskim začetkom novega leta, predložiti ustanovitelju (mestnemu svetu) poslovni načrt, ki izkazuje poslovni načrt vseh javnih podjetij, torej tudi načrtovanje izdatkov na posameznih stroškovnih mestih, kot je denimo zakup elektrike (Glej 15. člen odloka o ustanovitvi JH)”

V nadaljevanju pa: “Res pa je, da tega poslovnega načrta ne mestnemu svetu ne javnosti, ni predložila bivša direktorica in tudi zdajšnji direktor. In kot piše v istem členu odloka, bi ta načrt že lani morali potrditi mestni svet. Skupščinske sklepe JH (vseh 12 doslej), pa je podpisoval župan.”

Alenka Iskra – Socialni demokrati

Alenka Iskra iz Socialnih demokratov je odgovorila, da Socialni demokrati, kot koalicijski partner, niso bili seznanjeni: “Vsekakor bomo pa zahtevali pojasnila vezana na vašo gornjo navedbo in po prejetih pojasnilih bomo temu primerno zavzeli stališče.”

Glede odgovornosti članov nadzornih svetov pa:Tako uprave družb kot člani nadzornih svetov nosijo odgovornost za svoje sprejete odločitve. V primeru, da se ugotovi, da je prišlo do opustitve dejanj, malomarno opravljeno delo ali morda celo namerno, krivdno ravnanje bomo zahtevali ugotovljenim kršitvam primerne odgovornosti.”

Igor Jurišič, Stranka mladih – Zeleni Evrope

Igor Jurišič nam je dejal, da je glede pripravljene dokumentacije za javno naročilo prvič slišal od nas, tako da mu ni znano, da bi imel holding takšno dokumentacijo pripravljeno. “Direktor holdinga mag. Rihter je nastopil 8. 11. 2021, zato ne razumem, zakaj bi moral odstopiti v povezavi z (ne)zakupom elektrike marca. Ostali direktorji javnih podjetij pa niso v vodstvu holdinga, zato o tem niso odločali in zato enako ne vidim razloga, zakaj bi morali odstopiti za nekaj kar niso ne storili, ne opustili.”

Kar se tiče odgovornosti nadzornikov pa je zapisal: “V kolikor je bila nadzornemu svetu predstavljena dokumentacija in je Nadzorni svet odločil, da se zakup ne izvede, potem je to odgovornost NS in bi bilo higienično, če bi odstopili. V kolikor gre za odločitev, ki je NS ni obravnaval in je bila v domeni v. d. direktorice holdinga, potem razlogov za odstop ne vidim.”

Matic Matjašič, Lista Mladih. Povezujemo

Matic Matjašič je odgovoril, da je to informacijo izvedel na prejšnji seji iz razprav enega od svetnikov. “Če to drži,” je zapisal: “Takšno neodgovornost vsekakor obsojam in pričakujem, da bo za tako veliko škodo nekdo tudi odgovarjal, v prvi vrsti je tukaj župan, nato pa nadzorni svet in poslovodstva.”

Zvonko Zinrajh, samostojni svetnik

Tudi odgovore samostojnega svetnika Zvonka Zinrajha objavljamo v celoti: “Hvala, da ste me adremirali. Načeloma respektiram novinarsko svobodo, toda v tem primeru je vaša novinarska sled žal preveč provokativna s pridihom posredne očrnitve mariborskega župana ali pa odraz nepoznavanja področja delovanja, organiziranosti in pristojnosti Holdinga in njegovega NS. Če je to slednje, vam ne želim odgovoriti, dokler se ne seznanite s kompletnim področjem Holdinga, kot se za postavljalca takih vprašanj spodobi spodobi. Upam, da tako zapisano kljub vsemu objavite.”

Prosili smo jih tudi za komentar glede svetovalnega podjetja A.T. Kearney. Ali opravljajo svoje delo dobro? Bi moral holding prekiniti sodelovanje z njimi in zahtevati denar nazaj?

Miha Recek, samostojni svetnik:Koliko je meni znano je bil predlog A.T. Kearney, da se takoj ne zakup električne energije in mislim, da bi del bremena, ki bo sedaj padel na občane in občane, moralo prevzeti podjetje; katero je bilo zadolženo za sam potek ustanovitve Holding Maribor in tudi svetovanje samemu holdingu. Mislim, da je to vprašanje za župana, direktorja Holdinga Maribor in nadzorni svet Holdinga Maribor, kajti opozicija je bila že od začetka izvzeta iz pogovorov in informacij že ob sami ustanovitvi Holdinga Maribor.”

Nekdo bo moral sprejeti odgovornost za navedeno početje z denarjem vseh davkoplačevalcev – meščanov in meščank mesta Maribor.”

Vladimira Cokoja je v imenu svetniške skupine SDS dejala, da jim ni znano, da ima svetovalno podjetje A. T. Kearney s Hodingom Maribor sklenjeno poslovno pogodbo za svetovanje v višini 500.000 evrov. “Pri vpogledu v aplikacijo “Erar” v 2021 nismo zasledili nobene transakcije plačnika Holdinga Maribor na račun tega svetovalnega podjetja v letu 2021. Zasledili pa smo podatek, da je Holding Maribor 3. marca 2021 nakazal notarki Ines Bukovič kar =943.811,50 EUR za plačilo računa. Zanimivo bi bilo vedeti, kakšne storitve in za kakšno obdobje in po kakšni pogodbi je bila opravljena navedena transakcija.”

V nadaljevanju pa: “V kolikor svetovalna pogodba, sklenjena med Holdingom Maribor in svetovalnim podjetjem po vaših informacijah resnično obstaja v višini =500.000 EUR, nas bi resnično zanimalo, če to pomeni tako imenovani “dober servis” za občane in občanke mesta Maribor, (kar vedno poudarja župan) in če navedeno prinaša nižje položnice uporabnikom storitev javnih podjetij, ki poslujejo pod okriljem Holdinga Maribor dvomimo, ali pa je to zgolj zavajanje in se vse navedeno odraža oziroma se bo odražalo v cenovni politiki storitev, ki jih plačujemo občani mesta Maribor. Nekdo bo moral sprejeti odgovornost za navedeno početje z denarjem vseh davkoplačevalcev – meščanov in meščank mesta Maribor.”

Alenka Iskra je dejala, da Socialni demokrati prav tako niso seznanjeni o poteku in vmesnih rezultatih dela: “Prav tako nismo seznanjeni o vsebini pogodbe. Pričakujemo poročilo o opravljanem delu tega svetovalnega podjetja, po tem bomo lahko podali naše mnenje.”

Igor Jurišič – Stranka mladih – Zeleni Evrope je dejal, da kot pozna delo svetovalnega podjetja, se to ne nanaša na svetovanje glede zakupa plina ali elektrike in zato ne povezujejo zadnjega dogajanja z delom podjetja: “Glede na to, da delo podjetja ni povezano s svetovanji glede nakupa plina ali elektrike, iz tega razloga ne vidim potrebe po prekinitvi. V kolikor pa Holding ni zadovoljen z njihovim delom, pa naj pogodbo seveda prekine. V kolikor je bilo svetovanje takšno, da je holdingu povzročilo materialno škodo, pa bi bilo edino pravilno, da škodo, ki bi nastala zaradi napačnega svetovanja, svetovalno podjetje povrne.”

Matic Matjašič, Lista Mladih. Povezujemo je povedal: “Kar se tiče svetovanja podjetja A. T. Kearney sem bil zelo kritičen že pri reviziji Snage, ko je podjetje drago računalo revizijo, nato pa zahtevalo tajnost seje, da predstavi gradivo. Sam sem vztrajal pri javnosti in bil celo izločen iz seje, kasneje pa je informacijska pooblaščenka pritrdila mojim argumentom da je gradivo javno. Denar bi morali vrniti že takrat, vsa nadaljnja sodelovanja s takim podjetjem pa prekinjena. To, da ob več kot 300 zaposlenih v mestni upravi, svoji pravni službi in vsem oddelkom več kot pol milijona plačujemo za storitve zunanjih izvajalcev, je izrazit sum, ki bi ga morali po mojem preiskovati tudi policija in ostali državni organi. Sam takšne zunanje pogodbe ostro obsojam in bom še naprej izpostavljal pri svojem deli, tudi, če me želijo zaradi tega utišati in celo izločiti iz mestnega sveta.”

Nekateri so se na naša vprašanja odzvali pred kamero, njihove odgovore objavimo naknadno.

Odgovori Mestne občine Maribor

Mestna občina Maribor nam je na vprašanje, ali se še vedno strinjajo s tem, da je bil holding najboljša rešitev za boljši servis občanov, glede na dogajanje, da je bilo podjetjem v holdingu prepovedan samostojni nakup električne energije, saj bi naj ta zakupil elektriko v mesecu aprilu za vse, a javnega naročila za nakup holding ni izvedel in sedaj, bodo podjetja zakupovala električno energijo po 3 ali 4-kratniku trenutne cene, odgovorila: “Mestni svet Mestne občine Maribor je podprl ustanovitev JHMB, da zagotovimo stabilne cene javnih služb, da izboljšamo učinkovitost javnih služb in vodenje v holding povezanih družb. Primerjava dobičkov v holding povezanih družb za leto 2018 (0,7 mio €), 2019 (1,9 mio €), 2020 (1,7 mio €) in ocena za 2021 (2,9 mio €), več kot očitno dokazujejo, da je bila odločitev za holding pravilna. Dober rezultat je tudi posledica sinergij v holding povezanih družb in implementacija modela organiziranosti v holding, kar med drugim zadeva tudi skupno nabavo. Po podatkih, ki smo jih prejeli od holdinga so se odločili, da se skupno javno naročilo za nabavo električne energije za vse v holding povezane družbe, izvede v drugi polovici leta 2022, ko se tudi vsem podjetjem iztečejo že sklenjene pogodbe. Zaradi trenutnih cen električne energije, ki so trenutno zelo nepredvidljive in skokovito naraščajo, predčasna prekinitev že sklenjenih pogodb o dobavi električne energije ne bi bila gospodarna. Podjetja, katerim so se pogodbe že iztekle, bodo do skupnega javnega naročila električno energijo nabavljala za krajša časovna obdobja.”

Na vprašanje, kakšna je naloga  svetovalnega podjetja A.T. Kearney, če ne uspe niti ustrezno svetovati, kdaj se naj javno naročilo za nakup elektrike izvede, oziroma ga je v mesecu marcu preklicalo, pa so z MO Maribor odgovorili: “Predmet pogodbe JHMB z družbo A.T. Kearney je razviden iz portala javnih naročil, ki je javno objavljen in dostopen »Dosje javnega naročila 001041/2021«. Upoštevajoč, da je pogodba podpisana v mesecu juniju, ni mogoče sklepati, da bi A.T Kearney meseca marca preklical javno naročilo za nakup električne energije. Prav tako ni verjetno, da bi nakup električne energije preklical kasneje, saj izhajajoč iz predmeta pogodbe A.T. Kearney zgolj svetuje, ne pa tudi odloča.”

Oglejte si oddajo Dialog v kateri je bil tokratni gost Alan Perc, ki nam je razkril osebno plat, seveda pa se je dotaknil tudi trenutne situacije ogrevanja v Mariboru ter brez dlake na jeziku spregovoril o zdaj že nekdanjem prijateljstvu z županom.

Mariborsko Pohorje bo čez 26 dni gostilo tekmovanje alpskih smučark za 58. Zlato lisico. Beli cirkus se bo v mestu ob Dravi ustavil po dveletnem premoru, ko si je lisica v letih 2020 in 2021 rezervni brlog poiskala v Kranjski Gori. Tokrat mariborski prireditelji pričakujejo, da bodo smučarke tekmovale na klasični progi s ciljem na Snežnem stadionu.

Za zdaj gre organizatorjem tekem za svetovni pokal alpskih smučark na roke tudi vreme, čeprav bi si želeli malce nižje temperature. Pri Arehu je več kot meter snega, zasnežen Snežni stadion in 40 topov ob progi pa čakajo na večji mraz.

Na Pohorju že dolgo v začetku decembra ni bilo takšne zimske pravljice, vseeno pa organizatorji 58. Zlate lisice po sneženju nestrpno pogledujejo v nebo. Pričakovali so vsaj 48 ur mraza, dobili pa vsaj 20 centimetrov snega. A novi sneg je le dobro namočil smučišče, za tekmovanje pa Zlata lisica potrebuje sneženje iz topov.

“Zaupamo Marpromu, da mu bo uspelo narediti sneg, zato smo v pričakovanju mraza vse sile usmerili v druge priprave. Smo optimisti, saj tudi trženjske dejavnosti potekajo po načrtu. Snežna kontrola je 30. decembra, do takrat mora biti na progi dovolj snega za sklepno pripravo proge po novem letu,” je sporočil Srečko Vilar, generalni sekretar organizacijskega odbora, ki seveda pričakuje, da bo snežni kontrolor Mednarodne smučarske zveze Markus Mayr prižgal zeleno luč veleslalomu in slalomu za točke svetovnega pokala 8. in 9. januarja.

Bernard Majhenič, direktor Marproma, je dodal: “Zasneževalni sistem smo od lani močno izboljšali. Po celotni dolžini proge smo razporedili 40 topov in nabavili nove vodne črpalke, ki so do petkrat močnejše od starih. Vsi topovi so avtomatski, tako da se vključijo, ko je primerno nizka temperatura, vsaj minus tri stopinje Celzija. Izkoristili bomo vsako sekundo, ko bo vreme dopuščalo zasneževanje.”

Vodja smučišč Marko Rataj pa pravi, da je na Arehu meter novega snega in odlična smuka: “Zato smo lahko še povečali zmogljivost zasneževalnega sistema na progi za Zlato lisico. Do Trikotne jase smo naredili že dobro podlago, spodaj pa računamo, da bomo lahko zasneževali vsaj ponoči. Čeprav bo prišla še odjuga, verjamem, da bo dovolj časa in mraza za pripravo celotne proge do doline.”

Tudi vodja tekmovanja Mitja Dragšič je bil v izjavi za STA optimističen: “Dobro je, a smo vseeno na 300 metrih nadmorske višinske, govorimo o spodnjem delu terena, ki je glavni za Zlato lisico.”

“Seveda, naravni sneg je dobrodošel, vzdušje je zimsko, ni pa še zimske idile v sami ciljni areni,” je še dodal.

“Do Trikotne jase je tako, kot mora biti, spodaj pa še to ni to, kar bi si želeli. Imamo še nekaj časa na razpolago, verjamem, da se bo trend obrnil. Za zasneževanje izkoriščamo vsako možno nočno uro, nočne temperature so bile mejne minus dva, tri, niso pa to še temperature, ki bi zagotovile dobro kakovost umetnega snega. Spustiti bi se morale vsaj pet pod ničlo, da bi pripravili dovolj snega. Predvsem količina še ni zadostna,” je glavni izziv predstavil Dragšič.

Mariborski organizatorji so velike upe polagali v alternativno traso tekmovalne proge, tako imenovano različico B, med vrhom Habakuka in Trikotno jaso, ki bi bila primerna za izvedbo tekem svetovnega pokala v primeru pomanjkanja snega v dolini.

“Alternativna proga letos še ne pride v poštev,” je povedal Dragšič. Po njegovih besedah se zemeljska dela še niso končala do datuma, ki je dovoljeval, da bi na progo lahko računali za januarsko tekmo.

“Drevje so posekali, morali pa bi še umakniti štore. Naslednje leto je to gotovo izvedljivo, letos pa še ne, razen če bi bilo več kot meter naravnega snega, ampak tega na vidiku ni … Vse se dela na varianti A, ki bo vedno prva možnost; torej dol v dolino in s ciljem v ciljni areni. To je naš prvi cilj,” je sklenil Dragšič.
Vir: STA

Pred vrati je Zimski športni vikend, ki se bo 18. in 19. decembra odvijal na več športnih prizoriščih v Mariboru.

Maribor 14.12. – kot smo že vajeni, bomo tudi letos enega od zimskih vikendov v Mariboru posvetili športu. Tudi letos pa bo Zimski športni vikend z aktivnostmi razporejen na več prizorišč in
bo športnim navdušencem omogočal, da se preizkusijo v različnih športih.

Športna zveza Maribor, v sodelovanju z Mestno občino Maribor in Fundacijo za Šport letos športa željnim omogoča smučanje, tek na smučeh, planinski pohod, plavanje in drsanje. Nekatere aktivnosti bodo organizirane v obliki tečajev in predstavitev, spet druge v obliki proste vadbe. Zaradi omejitve udeležbe na posameznih aktivnostih, pa bo predhodna prijava obvezna.

Vse informacije o dogajanju lahko zainteresirani najdete na uradni spletni strani TUKAJ, kjer je objavljena tudi uradna brošura dogodka z vsemi opisi aktivnosti. Dogodek bo v celoti izveden v skladu z vsemi trenutno veljavnimi ukrepi epidemiološke situacije COVID-19. O morebitnih spremembah in prilagoditvah vas bodo sproti obveščali.

 

Med tem, ko sta nas župan Saša Arsenovič in svetovalno podjetje A.T. Kearney prepričevali, da bo Javni holding Maribor in združevanje pripeljalo do boljšega javnega servisa, pa je vse bolj jasno, da zaradi slabega delovanja tega nastaja večmilijonska škoda.

Letos spomladi je imel Javni holding Maribor pripravljeno vizijo, da uredijo skupni zakup elektrike za vsa podjetja, a nekaj mesecev po tem pa preobrat, v mesecu septembru so bila podjetja prepuščena samim sebi pri nabavi elektrike.

Medtem časom pa je cena elektrike poskočila v višave za enormen znesek. Podobno kot zemeljski plin. Na ta način se elektrike ni kupilo v spomladanskih mesecih in javna podjetja so bila prisiljena kupovati elektriko individualno v poznih jesenskih mesecih in tako je prišlo do večmilijonske škode, elektrike pa niso nabavili skupaj, temveč je vsako podjetje prepuščeno samemu sebi, čeprav Javni holding obljublja ravno boljše delovanje za Mariborčane s skupnimi naročili in s tem boljši servis za občane. Očitno se dogaja ravno nasprotno.

Ali bodo odstopili vsi direktorji javnih podjetji?

Na podlagi zgoraj navedenih informacij bi morali po vzoru Alana Perca odstopiti oziroma bi morali nadzorni sveti razrešiti vse direktorje javnih podjetji in Javnega holdinga Maribor? Ali so “vaflji” v Mariboru za vse enaki bomo videli v prihodnjih dneh. Bo Arsenovič zahteval odstop vseh direktorjev? Glede na to, da je pred kratkim Arsenovič zahteval odstop Alana Perca, ki je v preteklih letih v podjetju Energetika Maribor vsako leto imel milijonski dobiček, a je zaradi slabe odločitve zakupa plina po jesenski višji ceni moral zapustiti direktorski stolček, se upravičeno sprašujemo, ali bo to veljalo sedaj za vse direktorje javnih podjetij in Holdinga?

Župan Arsenovič pa molči ob razkritju slabe odločitve JHMB in javnih podjetij, ki bodo sedaj zakupovala električno energijo tudi po večkratniku cene, ki je bila na trgu spomladi, in so glasno napovedovali, da bodo na Javnem holdingu šli v skupno nabavo.

Škoda slabe odločitve se ocenjuje v velikosti več milijonov in seveda Mariborčani bodo tisti, ki jo bodo v naslednjih dveh letih plačali. Molk župana je dovolj zgovoren, da očitno direktorjev javnih podjetji, ki so bili imenovani na novo v njegovem mandatu ne bo menjaval. Tako je očitno, da veljajo za ene ena pravila, za druge pa druga.

Letos spomladi je imel Javni holding Maribor pripravljeno vizijo, da uredijo skupni zakup elektrike za vsa podjetja, a nekaj mesecev po tem pa preobrat, v mesecu septembru so bila podjetja prepuščena samim sebi pri nabavi elektrike.

Dražje položnice za Mariborčane, A. T. Kearney do nagrade

Mariborčani so bili v zadnjih letih deležni več dvigov položnic in, kot kaže, se bo v drugem letu ta trend nadaljeval, če izgub javnih podjetji ne bodo pokrili iz občinskega denarja, ki pa je tako ali tako davkoplačevalski denar Mariborčanov, kot v primeru Energetike. V letošnjem letu bodo rezultati javnih podjetij in holdinga dobri, saj so v večji meri dober servis plačali občani Maribora z višjimi položnicami. Na ta način bo kljub dejstvu, da bodo drugo leto zaradi slabih odločitev Javnega holdinga Maribor oziroma slabim navodilom javnim podjetjem večmilijonsko preplačane nabave plina in elektrike. Medtem pa naj bi svetovalno podjetje A.T. Kearney prejelo kar 500 tisoč evrov nagrade za “dobro svetovanje”.  Svetovanje pa lahko opazimo, da je bilo vse prej kot dobro. Več o tem v naslednjih člankih.

Slab servis – tudi služba za odnose z mediji JHMB na vprašanja ne odgovarja

Vprašanja smo vezano na to tematiko poslali JHMB že v začetku meseca decembra, prav tako smo na njihovo službo za odnose z mediji takrat naslovili vprašanja za vsa mariborska javna podjetja. Očitno je slab servis tudi na tem področju, saj po 11 dneh nismo prejeli odgovorov na tista vprašanja. V začetku tega tedna smo na JHMB naslovili nova, konkretnejša vprašanja in tudi nanje odgovorov nismo dobili. Tako molčijo Javni holding Maribor, direktorji javnih podjetij kot mariborski župan.

Natančnejše informacije in široko zgodbo pa bomo razkrili, ko nam bodo informacije zagotovili, nenavadno molči tudi mariborski župan, ki je pri zakupu zemeljskega plina Energetike Maribor terjal takojšnje sprejemanje odgovornosti. Kot kaže, so merila za direktorje različna.

Mestne svetnice in mestni svetniki so bili danes seznanjeni z odstopom mestne svetnice Tine Komočar, izvoljene iz liste Arsenovič za Maribor.

Ta je podala odstopno izjavo s funkcije mestne svetnice. O odstopu je bila obveščena tudi Mestna volilna komisija, ki je že pričela postopek imenovanja nadomestnega člana mestnega sveta, so sporočili iz MO Maribor.

FOTO: zamaribor.si

Zakaj se je odločila za odstop, smo povprašali tudi njo osebno. Dejala nam je: “Iz mesta mestne svetnice sem odstopila izključno iz osebnih razlogov.”

Zdravstveni dom Adolfa Drolca Maribor sporoča, da v okviru organizacijske enote Zdravstveno varstvo otrok in mladine, v Vošnjakovi ulici 2-4, v četrtem nadstropju, organizirajo cepljenje otrok proti covidu-19, in sicer za otroke stare od 5 do 12 let.

Starši lahko svoje otroke na cepljenje naročijo preko:
– spletnega portala https://zvem.ezdrav.si/cepljenje ali
– klica na telefonsko številko: 02 22 86 200 (po vzpostavitvi telefonske zveze, pritisniti št. 2).

S SMS-sporočilom bodo nato obvestili o datumu in uri cepljenja.

Sporočajo še, da naj zraven prinesejo kartico zdravstvenega zavarovanja, cepilno knjižico in osebni dokument.

Medtem, ko so sindikalisti izvolitev Zdravka Kačiča na mesto rektorja Univerze v Mariboru pozdravljali in upali na boljše čase kot v preteklosti, pa se je v zadnjem času izkazalo, da rektor neprestano napada sindikalne zaupnike. Samo spomnimo se primera Krečičeve.

Dekan Filozofske fakultete Friš in rektor UM se očitno želita rešiti sindikalnih zaupnikov.

Glede na dogajanje na Filozofski fakulteti, kjer sta dekan in rektor obtožila profesorja, da je izvajal grožnje nad študentsko je lahko jasno razvidno, da sta kvečjemu dekan in rektor in naredila napake, saj profesorja Zupana rektor Kačič na razgovor o tem sploh ni povabil, da bi v živo imel priložnost razložil kaj se je dogajalo. Po drug strani pa nista uporabila nobenih dokazov, saj je študentka sama netila požar in napada na Simona Zupana na družbenih omrežjih, na koncu pa njega obtožila groženj,

To je očitno opravičljivo, kako se ja znašala na Facebooku, saj jo dekan Friš podpira, kot je sama večkrat poudarila v zapisih, da je prodekanica in da ima podporo vodstva. Zupan je danes na akademskem zboru kategorično zavrnil to, da je je študentki grozil. Konec koncev mu na koncu tudi niso dali nobenega opomina, saj očitno zanj niso imeli argumenta.

Nenavadno videnja dekana

Videnje dekana na vse skupaj pa je nenavadno, saj študenta, ki razkrije, kaj se dogaja v zaprti Facebook skupini poimenuje kot ovaduha profesorja Zupana, v ravnanju prodekanice in njenih zapisih pa ne vidi problema. Morda bi bil bolj smiseln nauk mladih generacijam, da pa vendar bi se nepotizem raje razkrival, kot pa da so vsi enostavno tiho.

Gospa Marija Potočnik iz Maribora je ročno spletla kar 33 pisanih puloverjev in jopic ter 20 kap za otroke, ki jim pomagajo pri Društvu prijateljev mladine Maribor.

Zveza prijateljev mladine Maribor je gospo Marijo pohvalila, češ da je letos ponovno presenetila s svojimi ročno spletenimi oblačili, potem ko je to storila že lani. Zapisali so še, da je prav vsak izdelek unikaten in čudovit ter da bo grel otroke v zimskih mesecih. Zaključili pa so, da je gospa Marija s svojim dejanjem vsem njim na ZPM Maribor ogrela srce.

Fotografije: Facebook, ZPM Maribor

Danes nam je Zavod za turizem Maribor na naša vprašanja odgovoril, da na Trgu Leona Štuklja v Mariboru pri štirih hišicah gostinci strežejo gostom, ki sedijo, ob tem pa preverjajo izpolnjevanje pogoja PCT. A zdaj je že jasno, da so vse štiri hišice inšpektorji zaprli.

V Zavodu za turizem Maribor so nam pojasnili, da gostinci pri obiskovalcih preverjajo izpolnjevanje pogoja PCT in da strežejo zgolj tistim gostom, ki sedijo. “Zavod za turizem Maribor (ZTM) v okviru sodelovanja z gostinci na Trgu Leona Štuklja ne organizira sejma ali tržnice, ampak uredi rabo javne površine in infrastrukturo ter slednje da v najem ponudnikom, ki so kot poslovni subjekti neposredno odgovorni pristojnim službam,” so nam pojasnili.

A v popoldanskih urah je sledil preobrat. Po poročanju Večera je inšpektor FURS-a ponudnikom, ki so v hišicah izvajali gostinsko dejavnost, izdal ustno prepoved opravljanja dejavnosti. Zavod za turizem Maribor je večerovcem odgovoril, da gostinci v celoti upoštevajo ustno odločbo, da so hišice zaprte in da so prekinili gostinske dejavnosti. Gostinci naj bi še čakali na pisno odločbo, v kateri bodo dobili obrazložene razloge za izrek ukrepa. Zapisali so še, da vinarji in gostinci, ki so bili na trgu, želijo dialog in konstruktivno sodelovanje.

Štirje gostinci od petka ponovno izvajajo gostinsko dejavnost s ponudbo pijače oz. toplih napitkov, brez hrane v hišicah, ki so nameščene na Trgu Leona Štuklja.

V Zavodu za turizem Maribor so nam pojasnili, da gostinci pri obiskovalcih preverjajo izpolnjevanje pogoja PCT, strežba je izključno sedeča. “Zavod za turizem Maribor (ZTM) v okviru sodelovanja z gostinci na Trgu Leona Štuklja ne organizira sejma ali tržnice, ampak uredi rabo javne površine in infrastrukturo ter slednje da v najem ponudnikom, ki so kot poslovni subjekti neposredno odgovorni pristojnim službam,” pojasnjuje.

V dogovoru o sodelovanju med ZTM in gostinci je opredeljeno, da morajo ponudniki izvajati dejavnost skladno z vsemi veljavnimi prepisi oz. ukrepi uradnih institucij, zaključi.

Lista kolesarjev in pešcev Maribor zahteva od Nigrada, da očisti kolesarske poti in pločnike.

“Nigrad, zahtevamo, da ukrepate in pojasnite, kaj se dogaja! Kar je preveč, je preveč!”, so zapisali pri listi.

Od močnega sneženja, ki je pretekli teden zajel Slovenijo in tudi Maribor, je namreč minilo že nekaj dni, ponekod pa so pločniki in kolesarske poti še vedno zasnežene, nesplužene ali pa so na njih še ostanki snega in ledu, ki so nevarni za kolesarje in pešce.

Vir fotografij: Facebook, Marko Brumen.

Na Osnovni šoli Janka Glazerja Ruše so se odločili, da letošnji december namenijo povezovanju lokalnega okolja in priredijo dražbo podpisanih dresov nogometašev NK Maribora.

Izkupiček dražbe se bo stekel v šolski sklad, preko katerega bodo sredstva namenili za udeležbo učencev iz manj vzpodbudnih okolij na dejavnostih, ki so povezane z izvajanjem javno veljavnega programa. Tako želijo omogočiti pravično šolo enakih možnosti.

“S pomočjo našega bivšega učenca, Rušana Ažbeta Juga, danes vratarja Nogometnega kluba Maribor, in mnogih ljudi v klubu, ki so našim učencem omogočili brezplačen ogled vseh letošnjih domačih tekem NK Maribora, smo zbrali šest originalnih dresov, nošenih na tekmi prve slovenske nogometne lige, seveda podpisanih s strani svojih lastnikov in jih s ponedeljkom, 13. 12. 2021, dali na javno dražbo, ki je dosegljiva na šolski spletni strani,” so sporočili s te osnovne šole.

Na dražbi Vijolčnih dresov bo tudi dres Ažbeta Juga

Nogometne drese, ki jih dražijo, so podpisali in darovali: Ažbe Jug (številka 1), Blaž Vrhovec (številka 4), Rok Kronaveter (številka 7), Marcos Magno Tavares (številka 9), Menno Bergsen (številka 81) in Nino Žugelj (številka 99).

Tudi Bergsen je podpisal svoj dres in ga podaril za dražbo.

Izklicna cena posameznega dresa je 50 evrov, zanje pa lahko dražite preko elektronskega naslova solskisklad@glazer.si. Dražba se konča v četrtek, 23. 12. 2021, ob 15. uri, ko bodo naznanili dobitnike dresov in jim drese tudi dostavili.

Zdravstveni dom Adolfa Drolca Maribor ima od danes, 13. 12. 2021, nov urnik cepljenja proti covidu-19.

Zdravsteni dom organizira za občane mesta Maribor in okoliških občin dneve odprtih vrat z namenom množičnega cepljenja proti covidu-19.

Cepljenje občanov bo potekalo po naslednjem urniku:
– v ponedeljek, od 12.00 do 15.30 in od 16.00 do 19.00 v ZD Maribor, Jezdarska 10
– v torek, od 7.30 do 10.30 in od 11.00 do 14.30 v ZD Maribor, Jezdarska 10
– v sredo, od 7.30 do 10.30 in od 11.00 do 14.30 v ZD Maribor, Jezdarska 10
– v četrtek, od 12.00 do 15.30 in od 16.00 do 19.00, Jezdarska 10
– v petek, od 7.30 do 10.30 in od 11.00 do 14.30 v ZD Maribor, Jezdarska 10
– v soboto, 8.00 do 13.00 v ZD Maribor, Jezdarska 10

Da bi se izognili dolgim čakalnim vrstam občane prosijo, da se na cepljenje naročijo preko:
– spletnega portala https://zvem.ezdrav.si/cepljenje ali
– klica na telefonsko številko: 02 22 86 200 (po vzpostavitvi telefonske zveze, pritisniti št. 1).

S SMS-sporočilom vas bodo obvestili o datumu, uri in lokaciji cepljenja.

Občani bodo imeli možnost izbire med cepivi Pfizer/BioNTech in AstraZeneca. Cepljenje s cepivom Moderna je na voljo samo ob torkih in petkih.

Občani, ki se želijo cepiti, morajo imeti s seboj kartico zdravstvenega zavarovanja in osebni dokument.

Sobotna izvedba prve slovenske judo lige je prinesla izjemen uspeh ekipi Judo kluba Branik Maribor, ki je na koncu osvojila drugo mesto. Naslov je tretjič zapored osvojila ekipa Judo kluba Bežigrad.

Ekipa Judo kluba Branik je izvrstno pričela sobotne dvoboje in v prvem dvoboju premagala ekipo Impola iz Slovenske Bistrice 4:3. Dvoboj je odločil Enej Marinič, ki je v izjemni borbi premagal Vita Dragiča. Z zmago v prvem dvoboju so Branikovci nakazali naskok na sam vrh, vendar jih je že v naslednjem krogu presenetila ekipa Judo kluba Z’Dežele Sankaku, ki je zmagala z rezultatom 4:3.

Po zmagah nad ekipama TVD Partizan Ljutomer in Judo klub Acron Slovenj Gradec je sledil zaključni dvoboj z Judo klubom Bežigrad, ki je odločal o naslovu prvaka slovenske lige, saj so si tudi Bežigrajčani privoščili spodrsljaj proti ekipi iz Slovenj Gradca.

Po izenačenem dvoboju je zmagala ekipa Judo kluba Bežigrad, ki je osvojila naslov prvaka, Branikovci pa so se veselili prav tako izjemnega uspeha ob osvojitvi drugega mesta.

Za ekipo Branika so nastopili:

Gabriel Zadravec, Jaka Mirnik, Staš Kokotovič, Klemen Korže, Maj Garb, Urban Kuhar, Dmitry Chaynikov, Gal Bertalanič Žižek, Marko Karakaš, Žiga Grdadolnik, Jaro Vezjak, Peter Vezjak, Denis Šajher Kovačič in Enej Marinič.

Branikovci so se tako po dolgih letih veselili naslova podprvaka in nakazali naskok na sam vrh v prihodnji sezoni.

 

Ekipa mariborskega skateparka je opozorila na nespametno dejanje. Nekdo je po njihovih površinah posul drobno kamenje, verjetno zato, da ne bi tam ljudem drselo. Na betonu so tudi vidne črte (“risi”), ki so nastale zaradi trenja, najverjetneje ob posutju kamenja in vožnji z vozilom preko tega.

Zato so se z odprtim pismom na družbenih omrežjih obrnili na Mestno občino Maribor:

“Draga Mestna občina Maribor. Verjamemo, da ste s tem nasutjem kamenčkov v skateparku želeli le najbolje, vendar pa ste s tem močno ogrozili varnost uporabnikov skateparka; to je namreč primerljivo z:
– metanjem žiletk na travno podlago Ljudskega vrta;
– politjem olja na parketu košarkarskega igrišča;
– vlitjem solne kisline v bazene Pristana;
– nasutjem risalnih žebljičkov po BMX progi;
Zato vas vljudno naprošamo, da te kamenčke do slehernega primerka čimprej odstranite, saj boste zaradi te poteze v primeru poškodb uporabnikov parka tudi odškodninsko odgovorni.
Za v bodoče pa vam, da se izognete morebitnim nespametnim potezam, svetujemo, da se pred njimi pogovorite z uporabniki, kaj je za tovrstno športno površino primerno.”

V komentarjih pa so v odgovoru enem od komentatorjev zapisali še, da je zaradi kamenja že prišlo do poškodovanja betona.

“Ustrezno čiščenje teh kamenčkov je mnogo zahtevneje kot se dozdeva. Z metlami bo to bolj Sizifovo delo. Hkrati pa so se pojavile še risi na betonski podlagi, ki so posledica trenja teh kamenčkov pod težkimi (predvidevamo da) vozili.”

Vir: Facebook, 12. 12. 2021

Fotografiji: Vir, Facebook, Skatepark Maribor

Nogometaši Maribora so slovenski jesenski prvaki, lahko ugotovimo po koncu zadnjega kroga pred zimskih premorom.

Prvo mesto so Mariborčanom v 20. krogu prepustili Koprčani, ki so na svojem igrišču na derbiju z Muro osvojili le točko. Koprčanom, ki na zimski odmor odhajajo s točko zaostanka za Štajerci, je sicer dobro kazalo, v 59. minuti so povedli, a so rezervisti Mure na čelu s povratnikom po poškodbi Luko Bobičancem v nadaljevanju zrežirali popoln preobrat, toda tudi izid 1:2 je zdržal do konca. V sodniškem dodatku se je pritisk Koprčanov obrestoval, končni izid je postavil Žan Žužek.

Spomnimo, Mariborčani so včeraj v izdihljajih tekme premagali Domžalčane v domačem Ljudskem vrtu in kot kaže jim je ta zmaga prinesla tudi naziv jesenskih prvakov.

Lestvica:

1. Maribor 20 12 3 5 30:21 39
2. Koper 20 11 5 4 35:24 38
3. Olimpija Ljubljana 18 9 4 5 22:17 31
4. Bravo 20 8 6 6 17:15 30
5. Mura 19 7 8 4 26:25 29
6. Domžale 19 6 5 8 24:27 23
7. Celje 20 6 4 10 21:25 22
8. CB24 Tabor Sežana 20 5 4 11 19:21 19
9. Aluminij 20 4 7 9 19:28 19
10. Kalcer Radomlje 20 5 4 11 23:33 19