V centru Maribora so danes postopno prižgali praznične luči.

Lučke so prižgali na velikem božičnem drevesu v krožišču na Glavnem trgu in po ulicah. Zasvetile pa so tudi podobe, pri katerih so se že danes ustavljale družine in se fotografirale na saneh, ki jih “pelje” osvetljeni jelenček. Ponovno je v mestu tudi velika novoletna krogla, ki vabi obiskovalce, da se sprehodijo skoznjo.

Na Glavnem trgu so postavljene tudi praznične stojnice na Božični tržnici, kjer lahko obiskovalci dobijo praznično ponudbo z domačimi kulinaričnimi dobrotami.

Manjša novoletna drevesca so v podhodu z Glavnega na Rotovški trg, nekaj ulic je osvetljenih podobno kot prejšnje leto, prav tako pa lahko Mariborčani in domačini najdejo tudi panoje, ob katerih se lahko fotografirajo.

V času od marca do septembra 2021, so štirje gradbeni inšpektorji Inšpektorata za okolje in prostor (IRSOP) iz območne enote Maribor in inšpektorji za varnost in zdravje pri delu Inšpektorata za delo (IRSD) opravili nadzore na 11 večjih gradbiščih na območju Maribora.

Nekaj gradbišč so gradbeni inšpektorji IRSOP in inšpektorji za varnost in zdravje pri delu IRSD pregledali skupaj, pri nekaterih pa so izmenjali le informacije in podatke o dogajanjih na gradbiščih in udeležencih pri graditvi. Poudarek pri skupnem nadzoru je bilo področje ureditev in označitev gradbišč ter preveritev, ali so investitorji zagotovili ustrezen načrt organizacije gradbišča. Akcija je bila usmerjena v izpolnjevanje pogojev preprečevanje nelegalnih gradenj.

Ugotovitve gradbenih inšpektorjev

Gradbeni inšpektorji so na 11 gradbiščih opravili 17 skupnih pregledov. Na podlagi ugotovljenih nepravilnosti, so gradbeni inšpektorji do sedaj izdali 2 inšpekcijski odločbi in 1 opozorilo po določilu 33.členu Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN).

V dveh kontrolah gradbišč je gradbeni inšpektor ugotovil nepravilnosti v zvezi označitve in ograditve gradbišča, za kar je izdal ustrezni inšpekcijski odločbi, ki sta bili v odrejenih rokih izvršeni. Na enem gradbišču pa je bilo izdano opozorilo v zvezi z zavarovanjem odprtine dvigalnega jaška, kar je bilo tudi nemudoma izvršeno, zato razen opozoril, niso bile izrečene globe v prekrškovnih postopkih. Pri ostalih pregledih gradbišč večjih nepravilnosti v zvezi z organizacijo gradbišč gradbeni inšpektorji niso ugotovili.

Večina postopkov v zvezi s skupnimi nadzori gradbišč je že zaključenih, nekateri postopki na teh gradbiščih pa se bodo še nadaljevali ali se bodo šele uvajali v kasnejših fazah gradnje oziroma v fazi pričetka uporabe ( na primer: nadzor gradbenih proizvodov, nadzor nad uporabo objektov v javni rabi,…).

Skupni nadzori gradbene inšpekcije IRSOP in inšpektorjev za varstvo pri delu IRSD so pokazali koristno sodelovanje med inšpekcijama na gradbiščih.

Sodelovanje v smislu skupnega nadzora na večjih gradbiščih ali medsebojnega seznanjanja oziroma obveščanja v primeru kršitev predpisov iz pristojnosti druge inšpekcije, je pomembno z vidika zagotavljanja predpisanih ukrepov za zagotavljanje varnosti delavcev, mimoidočih prometa in sosednjih objektov.

Po družbenim omrežjih so začela krožiti namigovanja, da se danes praznična razsvetljava v Mariboru ne bo prižgala zaradi slabega vremena.

Na Mestni občini Maribor smo preverili, ali to drži. Zatrdili so nam, da bo mesto danes zasijalo v praznični razsvetljavi. Se pa je spremenil program Vilinskega mesta. Boris Črnič iz Narodnega doma je sporočil: “Pošiljam vam spremembo današnjega programa Vilinskega mesta 2021. Prižig svetlobnih postavitev se zaradi slabega vremena prestavi na 28. 11., 18.00.”

Festival Vilinsko mesto danes bo, a z nekaj spremembami, sporočajo organizatorji: “Spoštovani otroci, starši in skrbniki. Nekaj kapljic dežja vilinkam in vilincem ne more pokvariti veselja, kljub temu pa moramo paziti na naše starše in skrbnike, pa tudi na čarovnice, ki bodo danes otvorile festival Vilinsko mesto – ne bi bilo prav, da letijo v takem slabem vremenu, mar ne?”

Dogodek ČAROVNIŠKI BLUES: MAGIČNI UROKI ob 17:00 bo zato danes namesto v atriju Vilinskega dvora potekal v Vilinski dvorani za omejeno število obiskovalcev, nekaj sprememb pa se obeta tudi pri pri svetlobnih postavitvah Lumina v Magdalenskem parku.

Dež pa jim je ponagajal tudi pri svetlobnih postavitvah Lumina v Magdalenskem parku: “Bilo bi škoda, da bi nam pogled na lučke zastirali dežniki in nas močil dež, zato se bo Lumina namesto danes prižgala v ponedeljek, 29. novembra ob 18:00. Takrat vas bomo z vodstvom Čarobna magdalenca popeljali na zimski potep po čarobnem vrtu Svetlečega cvetja, Kresničk, Moherčic, Nočnika, “špinače, Portale do sebe in Cikla.”

Filmske nedelje v Lutkovnem so prvi korak k vnovični vzpostavitvi rednega nekomercialnega filmskega programa v Mariboru.

Potekale bodo ob nedeljskih večerih v Veliki dvorani Lutkovnega gledališča Maribor, v letošnjem letu od 28. novembra do 19. decembra ob 19. uri; zadnji večer pa z otroško matinejo tudi ob 17. uri. Na platnu se bodo z digitalnim kino projektorjem, najnovejšo tehnološko pridobitvijo Mestne občine Maribor, predvajali filmi, ki jih mariborsko občinstvo sicer nima priložnosti videti. Mariborska občina namenja v letošnjem letu najvišja sredstva za kinoprograme v zadnjih letih in sicer 52.521 eur za programsko delovanje, Letni kino Minoriti, festivale Docudoc, Enimation, Stop Trik, Fefi in nove Filmske nedelje v Lutkovnem.

Umetniški in avtorski filmi

Vodstvo Mestne občine Maribor si ob novo nastajajoči infrastrukturi vsekakor prizadeva tudi za razvoj vsebin s področja kulture in umetnosti. Na Vojašniškem trgu nastaja novo kulturno središče, ki bo le s tvornim sodelovanjem različnih deležnikov lahko dobilo pravi utrip. Filmske nedelje v Lutkovnem so plod sodelovanja Mestne občine Maribor, Urada za kulturo in mladino MOM, Lutkovnega gledališča Maribor in Konzorcija Film in Mariboru. Projekt tako nastaja v organizaciji Konzorcija Film in Maribor, v katerem so združene nevladne organizacije s področja filma: Društvo za razvoj filmske kulture, Zavod MARS Maribor, Pekarna Magdalenske mreže, Filmsko društvo Film Factory in Mitra, društvo za razvoj avdiovizualne kulture in medkulturnega dialoga, koproducent je Lutkovno gledališče Maribor, sofinancira pa ga Mestna občina Maribor.

“S skupnimi močmi v mesto vračamo umetniške in avtorske filme ter na ta način omogočamo ponovni stik z nekomercialnim filmom različnim generacijam. Za otvoritev to nedeljo 28. novembra ob 19. uri pripravljamo praznik izjemno uspešnega kratkega slovenskega filma v sodelovanju s Festivalom slovenskega filma (FSF). V mesto smo premierno povabili nagrajence/-ke letošnje edicije, ki navdušujejo žirije pri nas in po svetu. V šopku kratkih filmov se bomo potopili v preteklost ujetih živalskih primerkov v steklenih vazah, srečali z azilanti, ki tkejo prijateljstva v Ambasadi Rog, podali se bomo na kratek izlet v zgodovino intimnosti podeželske babice, spoznali zgodbo sočnega zrezka, preživeli popoldan na nogometnem igrišču z najstniškimi izzivi ter uvideli svet pravil treh prijateljic, virdžin,” so sporočili iz MO Maribor.

Otvoritveni program:

– Sestre (Kukla; igrani, 2021, 23 min; vesna za najboljši kratki igrani film, Grand Prix za najboljši film v Clermont-Ferrandu)
– Steakhouse (Špela Čadež; animirani, 2021, 9 min; vesna za najboljši animirani film, nagrada za najboljšo animacijo v Otavi)
– Babičino seksualno življenje (Urška Djukić, Emilie Pigeard; animirani dokumentarni, 2021, 13 min;? vesna za posebne dosežke, kandidat za Evropsko filmsko nagrado za
kratki film)
– Kazenski strel (Rok Biček; igrani, 2021, 15 min; vesna za posebne dosežke, nominacija za najboljši kratki film v Sarajevu)
– (ne)vidni (Anže Grčar; dokumentarni, 2020, 16 min; vesna za najboljši študijski film)
– Vdor (Matevž Jerman, Niko Novak; eksperimentalni, 2021, 11 min; vesna za najboljši
eksperimentalni film)
– na otvoritvi se nam bosta na pogovoru pridružila režiser filma (ne)vidni Anže Grčar in direktor FSF Bojan Labovič.

Ob sledečih nedeljah se bodo premierno v Mariboru zavrteli še: 5. decembra eden najodmevnejših filmov leta, z dvema oskarjema (za najboljši scenarij in glavno moško vlogo Anthonyja Hopkinsa) nagrajeni Oče; 12. decembra še kako aktualen dokumentarec Delo na zahtevo o spletnih platformah, kot so Wolt, Uber in Amazon; 19. decembra dva izjemna animirana filma – prvič v Sloveniji v Sundancu nagrajeni animirani celovečerec Kriptozoo, za otroke pa češka uspešnica Lihožerci. Vstopnina za posamično projekcijo bo znašala 5 evrov.

V evropskem tednu zmanjševanja odpadkov so v Regionalni razvojni agenciji za Podravje – Maribor (RRA Podravje – Maribor) s partnerji evropskega projekta Urbana zemljina za hrano uspešno ponovili akcijo zbiranja še uporabnih stvari, ki pa jih ljudje iz različnih razlogov ne potrebujejo več.

Na Trgu svobode v Mariboru so v dveh dneh zbrali okoli 700 kg knjig, igrač in družabnih iger, tekstila in obutve ter različnih elektronskih aparatov, med katerimi so bili številni še delujoči.

Te je prevzelo podjetje ZEOS, ki se je pridružilo ozaveščanju na področju podaljševanja življenjske dobe elektronskim aparatom, ki sodijo v skupino odpadkov, katerih količine strmo naraščajo. V vozilu E-transformer 2.0, ki se je v Sloveniji premierno predstavilo prav v Mariboru, so zagotavljali tudi manjša popravila in odkup mobilnih telefonov, kar so izkoristili predvsem stareši obiskovalci.

Ostale predmete je prevzelo Društvo Aktiviraj se !, ki je prav tako partner projekta Urbana zemljina za hrano, in bo prek svoje Ropotarnice in ostalih kanalov distribucije poskrbelo, da bodo vse stvari ponovno uporabljene.

»V Mestni občini Maribor, ki je vodilni partner projekta Urbana zemljina za hrano, si prizadevamo spremeniti miselnost občanov o odpadkih. Želimo, da vsi pričnemo razmišljati o tem, kako bolj odgovorno ravnati z odpadki. Opažamo, da je odziv občanov dober, zavedamo pa se, da bo zaradi pomanjkanja naravnih virov ponovna uporaba v prihodnje morala postati način našega življenja,« je povedal podžupan Mestne občine Maribor dr. Samo Peter Medved.

»V RRA Podravje – Maribor si bomo tudi v prihodnje prizadevali za pridobivanje projektov, ki v središče postavljajo krožno gospodarstvo in bodo koristni za celotno regijo. S preoblikovanjem naše razvojne agencije smo v tem letu postali ena največjih razvojnih agencij v Sloveniji z več kot 50. projekti v izvajanju, s katerimi podpiramo najširši spekter razvoja regije Podravje. Rezultate projekta Urbana zemljina za hrano bomo delno prenesli tudi v projekt Food Wave, ki v središče postavlja ozaveščanje mladih o trajnostnem načinu pridelave in porabe hrane,« je povedal direktor RRA Podravje – Maribor Uroš Rozman.

V zameno za še uporabne stvari so okoljsko ozaveščenim obiskovalcem podarili okoli 200 razgradljivih lončkov, ki so izdelani iz odpadnih žitaric, okoli 150 lončkov za napitke, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, in več kot 300 zavojčkov slovenskih ekoloških semen čebule, petršilja, bazilike, koriandra in zimske postile.

Dogodek je povezal dva evropska projekta, Life Spodbujamo e-krožno v organizaciji družbe ZEOS s projektnima partnerjema Zbornico komunalnega gospodarstva pri GZS in podjetjem TSD, d.o.o. in je sofinanciran s strani Ministrstva za okolje in prostor RS ter Evropske komisije in projekt Urbana zemljina za hrano, ki se zaključuje 30. novembra in združuje osem partnerjev, zraven Mestne občine Maribor, ki je vodilni partner, še Društvo aktiviraj se, podjetje Snaga, Zavod za gradbeništvo Slovenije, podjetje Deltaplan, E-ZAVOD, Zavod za projektno svetovanje, raziskovanje in razvoj celovitih rešitev, Inštitut za inovacije in podjetništvo ter RRA Podravje – Maribor.

Glavni cilj projekta je uporaba mestnih odpadkov kot virov za proizvodnjo takšnih zemljin, da se poveča lokalna prehrambena samozadostnost in zmanjša ogljični odtis.

Reklama, v katerem je s pravljično okrasitvijo zasijal Maribor, je že zbrala zavidljivo število ogledov na Youtube, narejena pa je bila za nemško govoreče tržišče.

Na včerajšnji novinarski konferenci je Saša Arsenovič, župan Mestne Občine Maribor, komentiral reklamo: “Ni sicer v naši viziji razvoja vključevanja lokalne hrane, vendar smo vedeli, da je tam zadaj veliko kapitala, ne samo za posneti film, temveč ga spraviti v svet, da smo to naredili namenoma. Tako da smo se trdno pogajali, pa tudi številke, ki ste jih slišali, niso edine, so še kake dobre stvari, ki so se zgodile, recimo smreka in ne vem kaj vse.”

“Vprašamo se, kaj pa bi morali mi narediti? Koliko sredstev bi nas stalo, da bi toliko ljudi na svetu opozorili na Maribor?”

“To smo naredili nalašč, da bi si, če ga neka korporacija vidi v tako čarobni luči, ker so imeli na voljo vsa mesta tega dela Evrope, pa so si izbrali prav Maribor, to vzeli kot nam nek navdih in, zavedajoč se, zdaj tudi izziv,” je dejal v nadaljevanju.

Povedal je, da je sedaj njihov izziv, kako to sporočilo povezati s tistimi, ki ne vedo, da je to, kar gledajo in občudujejo, naše čudovito mesto. “Delamo na tem, da bomo to delili naprej in skušali ti dve informaciji povezati, da bi ljudje prišli v to naše čarobno mesto.”

Jure Struc, direktor Zavoda za turizem Maribor, je dejal: “Moram reči, da je lestvica postavljena zelo visoko. Trudili se bomo, da jo čim prej presežemo ne samo dosežemo. Letos tega nismo počeli s krompirčkom, ampak so morali delavci pljuniti v roke, uporabiti stroje in tehniko, mi pa dosti kreative, ki nam omogoča, da smo v teh negotovih časih malo bolj fleksibilni kot po navadi.”

V Kamnici je veliko mladih družin, ki so pogrešale prostor za druženje. Zato je bil eden izmed predlogov v participatornem proračunu Mestne občine Maribor, postavitev motoričnih igral. Pobuda je bila izglasovana.

“Po izvedbi projekta bi se spremenila kvaliteta življenja. Otroci bi se na njem razvijali motoriko, ki je jim že tako in tako primanjkuje namesto, da so na telefonih, se bodo družili s starši, dedki, babicami, postalo bi center povezovanja družin,” je bilo zapisano v pobudi, ki je bila prepričljiva.

Sebastijan Jaušovec, predsednik KS Kamnica, je ob zaključku zapisal: “Drage krajanke, dragi krajani, sporočamo vam veselo novico, da so motorična igrala, ki so bila izglasovana preko participativnega proračuna zaključena. S tem smo dobili kotiček, kjer se bodo lahko otroci igrali. Starši pa posedeli na klopcah v senci.” Zahvalil se je vsem, ki so sodelovali pri projektu.

Spletni portal 24ur.com poroča, da so izvedeli iz dobro obveščenih virov, da je legendarni slovenski glasbenik Alfi Nipič trenutno hospitaliziran zaradi okužbe s koronavirusom.

Znan slovenski glasbenik ima zadnjih nekaj let tudi druge zdravstvene težave in zaradi tega spada v rizično skupino. Po informacijah 24ur.com je Alfi Nipič trenutno v bolnišnici zaradi okužbe s koronavirusom, na portalu še zapišejo, da je 77-letnik na covidnem oddelku in mu pomagajo z dozatorji kisika.

Večkrat je imel zdravstvene težave v zadnjem obdobju

V zadnjih dveh letih se je tudi na svojem Facebooku svojim oboževalcem redno javljal iz bolnišnice in vedno zapisal, da ostaja pozitiven ter pripravljen na boj.

77-letni Alfi Nipič je kar dvakrat imel akutno vnetje trebušne slinavke, zaradi česar je bil takrat tudi v zelo resnem stanju.

V Mariboru bo ponovno čarobni december, v katerem bodo poskrbeli za praznično vzdušje z raznimi dogodki.

Ta petek bo Maribor zaživel v praznični podobi, kljub omejitvam so želeli Mariborčanom in obiskovalcem pripraviti prijetno vzdušje. Tako se bo odvilo več dejavnosti na različnih lokacijah: praznična razstava, Božična tržnica, gostinske hišice ter Vilinsko mesto. Na mestnih ulicah bodo na voljo različne vsebine, med drugim tematske fototočke ter svetlobne instalacije Lumina. Velika novost je vožnja s kočijo in božični vrtiljak.

Saša Arsenovič, župan MO Maribor, je dejal: “Za vse meščanke, meščane in obiskovalce mesta smo pričarali Čarobni Maribor. Uredili in okrasili smo kotičke mesta, ki so bili pred tem temni in s svojim videzom niso vabili k obisku.” Direktor Zavoda za turizem Maribor Jure Struc je povedal, da bo Čarobni Maribor ponudil raznovrstne in kakovostne vsebine s poudarkom na varnem in odgovornem ravnanju organizatorjev in obiskovalcev.’

Na Glavnem trgu bo zaživela Božična tržnica, na Trgu Leona Štuklja bodo postavili gostinske stojnice

Od 26. novembra bodo na Glavnem trgu postavljene stojnice, kjer se bodo ponudniki predstavili z darilnim, kulinaričnim in sladkim programom. Skupaj bo svoje izdelke ponujalo kar 24 ponudnikov. 16. decembra se bo prazničnim dogodkom pridružila še Art tržnica, na kateri bodo svoje izdelke na ogled postavili domači rokodelci, umetniki in obrtniki. Delovni čas tržnice bo od ponedeljka do četrtka, od 10. do 20. ure, v petek in v soboto, od 10. do 21. ure, ter ob nedeljah in praznikih, od 10. do 18. ure. Za obisk tržnice je treba imeti izpolnjen pogoj PCT.

Na Trgu Leona Štuklja bo na voljo gostinska ponudba. Hišice s praznično gostinsko ponudbo bodo vabile ob sobotah, od 10. do 22. ure, in ob nedeljah, od 15. do 22. ure. Delovale bodo od 26. novembra do 31. decembra.

Najmlajše bo razveselil Dedek Mraz

Tadeja Dobaj iz Zveze prijateljev mladine Maribor je povedala, da bo tudi letos Maribor obiskal Dedek Mraz: “Tudi letos bomo Dedka Mraza poiskali na Pohorju in pospremili njegov odhod v mesto, v naslednjih dneh pa bo prepotoval mesto po dolgem in počez ter obiskal otroke v vrtcih.” Prihod Dedka Mraza bo 11. decembra, zadnja njegova vožnja po mestu pa bo 28. decembra.

Od 13. do 23. decembra bodo potekale ustvarjalne delavnice v Domu ustvarjalnosti mladih, vsak delovni dan med 15. in 19. uro, od 27. do 31. decembra pa v dopoldanskem času.

Lumina tokrat na desnem bregu

Dekoracija se seli iz centra mesta v vse mestne četrti in krajevne skupnosti. Do konca leta si boste lahko v Magdalenskem parku ogledali sedem svetlobnih instalacij Lumina. Tudi te bodo zasvetile v petek, 26. novembra, ob 18. uri. “Letošnja Lumina se prvič seli na desni breg. Iskali smo prostor, ki ostaja v prazničnem času temen in pozabljen, ter ga našli v Magdalenskem parku,” je dejala Maja Pegan, vodja projekta Lumina.

Pot po Čarobni galeriji in skupno okraševanje urbanih gozdičkov

Po trgih in ulicah bo tudi letos vabila k ustvarjanju Pot po Čarobni galeriji, tokrat z dodatnimi tremi motivi, ki predstavljajo štajersko prestolnico kot mesto legend, kot božično destinacijo in kot mesto mladih. S projektom bodo, kot je še povedala Peganova, povabili vse prebivalce, društva, zavode in šole, da pomagajo soustvarjati praznično podobo našega mesta.

Vse informacije najdete na visitmaribor.si

(Fotografija Dedka Mraza v kočiji: Marko Pigac)

Mariborski vodovod danes, 24. novembra 2021, med 10. in 14. uro izvaja prevezavo cevovoda, zato bo na območju Kamnice, Bresternice, Rošpoha in Urbana zmanjšan tlak v vodovodnem omrežju.

Na Vrbanski cesti 95, 96, 97, 99, 101 in 103 bo v tem času popoln izpad oskrbe s pitno vodo.

Uporabnikom še priporočajo, da pred prvo uporabo pitne vode opravijo izpiranje interne instalacije tako, da na vseh iztočnih mestih pustijo vodo teči tako dolgo, da se ta ponovno zbistri.

V bolnišnicah na današnji dan zdravijo 1154 covidnih bolnikov, od teh jih 285 potrebuje intenzivno zdravljenje.

Število vseh hospitaliziranih covid bolnikov v UKC Maribor znaša 184 – od tega je na intenzivnem zdravljenju 53 pacientov, na akutnem oddelku pa 127 pacientov in covid pediatrija 4 pacienti.

Povprečna starost bolnikov na akutnem oddelku znaša 69,8 let, na intenzivnem oddelku pa 65 let.

Na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju je spregovoril tudi strokovni direktor UKC Maribor Matjaž Vogrin.

Maja Bratuša: V naših bolnišnicah je danes zasedenih 887 navadnih in 275 intenzivnih postelj. Skupaj se torej zaradi COVID zdravi 1.162 oseb. Še 16 oseb pa je boj z boleznijo izgubilo.

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) November 22, 2021

“Hospitaliziranih je 1150 pacientov, v naši ustanovi skoraj 200 od tega jih 53 potrebuje intenzivno terapijo,” je povedal Vogrin uvodoma. “Oddelki so nabito polni, hkrati pa imamo že enako število, kot je bilo najvišje v času največjega vala, število na intenzivi je že višje.”

V drugem valu so imeli relativno veliko število prostih postelj, prav tako pa je bilo na voljo bistveno več kadra. Danes so vsi ti oddelki nabito polni.

V UKC Maribor so imeli pred covid krizo za vse intenzivne paciente na voljo 27 postelj, sedaj so jih zmanjšali so jih na 23. Imajo pa trenutno 53 pacientov, ki potrebuje in terapijo zaradi covid obolenja: “Aktivirali smo vse resurse, približujemo se maksimalnemu limitu. Število intenzivnih postelj je tista točka, na kateri se lahko vse prelomi, čeprav upam, da se to ne bo zgodilo.”

Strokovni direktor @UKCMaribor izr. prof. dr. Matjaž Vogrin: Bistvena razlika med drugim in tretjim valom epidemije je ta, da smo imeli v drugem valu v Sloveniji zaprtje države. Posledično so bili oddelki, kot je na primer klinika za interne bolezni in drugi, relativno prazni. pic.twitter.com/22uNCPTPiM

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) November 22, 2021

Na bolniškem staležu v UKC Maribor 450 zaposlenih

“Kader je izmučen, danes je na bolniškem staležu 450 zaposlenih, to dodatno otežuje naše delo. V intenzivni terapiji je razporejenih 123 sester, 40 jih je v staležu. To govori o izčrpanosti, strah nas je, kako dolgo lahko še zaposleni zdržijo v takšnem tempu,” je dejal.

“Najbolj nas je strah, ker ne vemo, kako dolgo lahko zaposleni še zdržijo v takšnem tempu.”

Nabito poln urgentni center

Beležijo tudi izreden porast pacientov v Urgentem centru, tudi tja so porazdelili številne prostovoljce, medicinske sestre in zdravnike. “Urgentni center ne sme pasti, prav tako obravnava onkoloških pacientov in urgentnih stanj, vse ostalo žal mora počakati.”