Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024. The post 12. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (13.6.2024) appeared first on Lokalec.si.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!

Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor, je ob začetku današnje novinarske konference pozval vse, ki se še niso cepili, da to storijo.

Pokazal je tudi potrdilo, da je sam dvakrat cepljen, namerava se cepiti tudi s tretjo dozo. Na tem mestu je pozval: “Vem, da odločitev ni lahka. Nihče ni popoln zmagovalec. Niti tisti, ki smo se cepili. Dejstvo je, da živimo v skupnosti in da je odgovornost vseh nas, da poskrbimo za zdravje, ne samo za svoje.” V nadaljevanju je dejal, da je skrajni čas, da se sprejmejo konkretnejši ukrepi, kar so že ugotovili v državah, ki imajo večjo precepljenost. Izrazil je tudi podporo PC pogoju.

“Ne razumem zakaj ljudje ne verjamejo ne medicini, ne znanosti.”

Za primerjavo je dal tudi vožnjo z letali: “Tisti, ki se vozijo z letali, tudi ne preverijo pilota, če je tisti dan dobro spal ali ne.” Poudaril je, da necepljeni ne ogrožajo le sebe, temveč tudi druge: “Če bi imeli 90-procentno precepljenost se danes o covidu več ne bi pogovarjali.” Po njegovem mnenju bi bilo v bolnišnicah precej manj ljudi.

“Upam, da bo ventilatorjev in ljudi dovolj”

Želi si, da bi vsi, ki še niso spregledali, končno spregledali. Na tem mestu je pozval v bolnišnice, kjer kadrov primanjkuje: “Zato ker nismo cepljeni. Nikoli ni prepozno, tudi, če je pozno.”

 

 

Zveza prijateljev mladine Maribor bo ob mednarodnem dnevu strpnosti na današnji zaključni prireditvi razglasila najboljše slogane letošnjega natečaja proti nestrpnosti 100 ljudi, 100 čudi, ki jih je izbrala Slovenska filantropija. Tokrat je bila tema natečaja namenjena desetletju bojev, milijonom beguncev in terorju talibanov v Afganistanu.

V sklopu letošnje teme so mladim na štirih srednjih šolah in v dijaškem domu predstavili Afganistan skozi oči učiteljice smučanja Ane Tasič, ki je v omenjeni državi več let učila smučanje, in mladega Afganistanca Mohammada, dijaka Tehniškega šolskega centra in perspektivnega boksarja Železničarskega boksarskega kluba Maribor. Predstavitev se je udeležilo okoli 200 mladih, hkrati pa so prejeli več kot 900 sloganov.

Na današnji zaključni prireditvi v prostorih salona GT22 bodo prikazali dva kratka filma, Mladost na poti in Prevajalec. Prvi govori o mladih fantih, ki so jih razmere v domovini prisilile, da so se odpravili na begunsko potovanje v države, kjer jih morda čaka prihodnost, posneli pa so ga prosilci za mednarodno zaščito in mladoletniki z mednarodno zaščito in so premierno prikazali na Festivalu kratkega filma Ljubljana.

Avtorji najboljših sloganov bodo prejeli nagrade

Kratki igrani film Prevajalec pa govori o premoščanju jezikovnih razlik med mladimi. Film so posneli mladi iz sedmih držav na mednarodni izmenjavi, zato je v njem slišati slovenski, arabski, hrvaški, angleški, italijanski, nemški jezik in jezik farsi, premierno pa so ga prikazali na Festivalu migrantskega filma.

Po ogledu filmov bo sledil pogovor z mladima Afganistancema – Mohammadom Dawood Rezaiem, ki je v Slovenijo kot 14-letni fant prispel pred petimi leti, in Farido Amiri, aktivistko za mir in borko za pravice afganistanskih žensk in mladih, ki je v Slovenijo pripotovala pred nekaj tedni.

Avtorji najboljših sloganov bodo prejeli nagrade Slovenskega narodnega gledališča, Narodnega doma, Turistične agencije Sonček in GT22, ena od nagrad pa bodo tudi vstopnice za ogled filma Igra senc, ki bo v GT22 na sporedu prav danes zvečer. Dokumentarni film pripoveduje zgodbo o “senčnem svetu” evropskega obmejnega prostora, kjer stotine beguncev skušajo najti pot do mednarodne zaščite v eni od držav Evropske unije. Film so snemali tri leta, deloma glavni junaki sami s svojimi telefoni.

Dan strpnosti opominja na spoštovanje

Danes obeležujemo mednarodni dan strpnosti, ki opominja na spoštovanje, sprejemanje in hvaležnost do bogate raznolikosti kultur po svetu. V Izobraževalnem centru Eksena, ki se s projektom ukvarja od leta 2015 in je tudi prevedlo Deklaracijo o načelih strpnosti v slovenščino, so ob letošnjem dnevu izpostavili pomen strpnosti pri soočanju in premagovanju epidemije covida-19 ter poudarili družbeno odgovornost. Ta dan sicer obeležujemo od leta 1995.
VIR: STA

Mariborski operativno komunikacijski center je med 6. uro včeraj in 6. uro danes, prejel 281 klicev, od tega 57 interventnih oz. takšnih, da je bilo potrebno posredovanje policije.

V opisanem času so obravnavali tudi:
– 13 kaznivih dejanj,
– 2 prometni nesreči I. kategorije,
– 7 povoženj živali,
– 2 kršiteljema cestno-prometnih predpisov so zasegli vozili, ki sta ju vozila,
– 10 prijav kršitev javnega reda in miru, 4 na javnih krajih in 6 v zasebnih prostorih,
– 1 nesrečo pri delu.

PRIDRŽANA DO PRIVEDBE NA SODIŠČE

Policisti so sinoči, ob 23.40, v Ormožu ustavili 32-letno voznico osebnega avtomobila, slovenskih registrskih oznak, državljanko Hrvaške.

Elektronski alkotest je pokazal, da je imela voznica v organizmu 0,76 mg/l alkohola. Ker je tujka in bi se lahko izognila postopku o prekršku, so ji policisti odredili pridržanje do privedbe na pristojno sodišče.

Iz Marproma obveščajo, da je Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) danes na Mariborskem Pohorju na območju Špelcinega loga (med kočo Luka in Trikotno jaso) pričela s sečnjo in spravilom drevja.

Družba Slovenski državni gozdovi d.o.o., (SiDG) obvešča javnost, da bo na območju Mariborskega Pohorja v ponedeljek 15. 11. 2021 pričela s sečnjo in spravilom drevja. Dela bodo predvidoma zaključena do 23.11.2021, v primeru neugodnih vremenskih razmer pa do 30.11.2021. Izvajanje del bo potekalo med 6.00 uro in 22.00 uro.

Dela bodo izvedena na podlagi odločbe Zavoda za gozdove Slovenije, OE Maribor številka: 3408-12-2233- K075/21, ki je bila izdana dne 29.9.2021. V odločbi in na terenu je za posek označenih 420 dreves.

Delovišče bo označeno

“Vse obiskovalce Mariborskega Pohorja prosimo za razumevanje in jih pozivamo, da v času sečnje, spravila in odvoza strogo upoštevajo varnostna navodila delavcev družbe SiDG in pogodbenega izvajalca del,” sporočajo iz SiDG.

Delovišče bo zaradi varnosti na terenu označeno z opozorilnimi znaki. Vsako približevanje oziroma vstopanje v varovano območje delovišča je strogo prepovedano.

Na zbirnem centru Lahova je zaradi dotrajanosti voznih površin potrebna nujna sanacija dovoznih poti skozi zbirni center in sicer bodo dela potekala v petek, 19.11. in v soboto, 20.11.2021.

“Zaradi predvidenih del bo zbirni center ta dva dneva v celoti zaprt, saj ne moremo zagotavljati varne uporabe centra na strani naših uporabnikov. Vse uporabnike iz Maribora prosimo, da v tem času pripeljete komunalne odpadke v zbirni center Plinarniška,” sporočajo iz Snage.

Zbirni center Plinarniška, bo imel ta dva dni podaljšan delovni čas, in sicer bo odprt:

v petek 19.11. od 7. ure do 19. ure
v soboto 20.11 od 8. ure do 17. ure.

V ponedeljek, 22.11.2021, bo zbirni center Lahova ponovno odprt za vse uporabnike.

Le kdo ne pozna Humananitarčka, društva, ki verjame, da dobrota malih ljudi lahko pomeni veliko. Njihovi projekti so izvrstni in zajamejo širok krog ljudi, ki jim ni bilo z rožicami poslano. Vodja organizacije Humanizarček je Ninna Kozorog, zdravnica, nekdanja Slovenka leta. Minule dni pa je naletela na ogromno razočaranje.

Objavljamo njen zapis, po tem, ko je zasledila, da je registrirano društvo z enakim imenom: društvo za izvajanje humanitarnih dejavnosti Humanitarček in sicer v Ravnah na Koroškem. In njen zastopnik je Iršič Borut. Kljub temu, da sodelujejo, trdi, da društva ni poznal. Gre res zgolj za napako, ali se spreneveda in so bili njegovi načrti popolnoma drugačni?

“Ne vem, kaj bi rekla. Razen, da po mojem 80% Slovencev in slovenk ve, da je Humanitarček moj otrok.”

Borut Iršič naj bi dejal, da ni vedel, da je ime Humanitarček zavzeto. “Okej – in to iz OŠ, ki je še en dan nazaj sodelovala z nami pri barvanju kamenčkov, ki sodeluje pri 30 dni za 30 srčnih dejanj in pri tem, da smo medijsko povsem “neznani”? Ali ste mislili, da boste preprosto prevzeli 10 let in še več našega dela? In to tik ob najavi izdaje moje knjige in naše akcije Topli obroki? Pojavil se je “klon” našega društva, registriran v Čečovlje 22A, Ravne na Koroškem.

PROSIMO, DA NE NAKAZUJETE DENARJA, Z NJIMI NE SODELUJETE POD PRETVEZO, DA SMO MI.

Gre za zlorabo našega imena in 10 let našega dela, zato prosimo, da ne nasedate. Gre za na novo odprto društvo 21.9.2021, TRR pa je odprt 15.10.2021 ki se okorišča z našim imenom, ki smo si ga trd(n)o gradili zadnje desetletje. Aktivirali smo že pravnike. Dokler ne dosežemo sankcij, prosimo, da PREVERITE PODATKE S PODATKI, KI SO NAVEDENI NA SPLETNI STRANI NAŠEGA DRUŠTVA,” zapiše Kozorogova. 

Isti dan je sicer Botur odprl šeeno društvo in sicer Društvo za nenasilno komunikacijo Koroška. Tudi to ime je sicer že v uporabi, saj ga ima več let uveljavljeno Društvo za nenasilno komunikacijo s sedežem v Ljubljani.

Sprenevedanje: Napako, kot jo imenuje sam, naj bi uredili jutri

Borut Iršič se je odzval na družabnih omrežjih in zapisal: “Spoštovani. Na tem mestu izrekam iskreno opravičilo za nevšečnost. Namen registracije NI BILA GOLJUFIJA. V postopku registracije iz nobene strani nismo bili opozorjeni na že zavzeto ime. Napako bomo nemudoma uredili jutri, ko bomo zaprosili za spremembo imena. Za nevšečnost se iskreno opravičujemo in prosimo vse organizacije, da na račun našega društva ne nakazujejo nobenih sredstev. Za osebno opravičilo sem na voljo tudi preko klica.”

“Tale komentar povsem iz trte izvit”

Na njegovo opravičilo se je odzvala tudi Kozorogova, ki je zapisala: “Pozdravljeni. Glede na to, da gre za ime, ki sem si ga IZMISLILA SAMA in da imamo precejšnji medijski domet, je tale komentar povsem iz trte izvit .. Prihajate iz OŠ Mežica, ki sodeluje z nami v akcijah – a niste vedeli za Humanitarčka?”

Nadaljnji odziv Boruta pa je bil: “Spoštovana. Res mi je žal, da je prišlo do te situacije, napisal sem vam, da sem na voljo tudi za pogovor po telefonu. Za društvo še nisem slišal, kot rečeno pa sem negativno presenečen in tudi razočaran, da me na zavzeto ime niso opozorili niti iz AJPESA, niti iz UE, ko je bila registracija v postopku. Sem pa tudi malo razočaran, da zdaj o meni javno pišete o vseh podatkih in ne vem ali je namen javno obračunavanje, ker bi se res rad samo osebno opravičil za storjeno napako.”

Na Martinov vikend so imeli mariborski policisti že nekaj dela z vozniki, ki so pregloboko pogledali v kozarec.

Brez vozniškega dovoljenja je včeraj, okrog 16. ure, ostal 60-letnik z območja PP Ormož, preizkus alkoholoziranosti je pokazal 0,61 mg/.

Na območju Slovenske Bistrice so policisti obravnavali 56-letnika, ki je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola (0,87 mg/l). Vozilu mu je bilo zaseženo.

Le uro in pol kasneje so policisti PP Slovenska Bistrica obravnavali še prometno nesrečo, v kateri je 27-letnik pod vplivom alkohola (0,90 mg/l)zapeljal v jarek, po trčenju pa je vozilo pristalo na strehi. K sreči se voznik ni poškodoval, sporočijo iz PU Maribor.

0,90 mg/l pa je pokazal tudi preizkus alkoholiziranosti pri 27-letniku, ki so ga včeraj zvečer na Ptuju obravnavali policisti. Noč je (v pridržanju) preživel na policijski postaji.

Policisti Policijske uprave Maribor, so v času od 6. ure, 12. 11. 2021, do 6. ure, 13. 12. 2021, na telefonsko številko policije 113 za klice v sili, sprejeli skupno 306 klicev, od tega 102 takšna, ki sta zahtevala posredovanje najmanj ene policijske patrulje na kraju dogodka.

Ob svojem rednem delu so beležili naslednje dogodke :

Obravnavali so 17 novih kaznivih dejanj, med katerimi prevladujejo tatvine, vlomi in poškodovanja tujih stvari. Na področju javnega reda in miru so obravnavali 8 kršitev, od tega 6 najavnem kraju in 2 v zasebnih prostorih.

Na področju prometne varnosti so obravnavali 21 prometnih nesreč, pri katerih ni bil nihče telesno poškodovan. Zaradi storitve hujših prometnih prekrškov so zasegli eno vozilo.

Policisti Policijske postaje Podlehnik so 12. 11. 2021 okrog 15:40 prinedovoljenem prehodu državne meje prijeli državljana Pakistana.

Na območju Policijske postaje Podlehnik je 12. 11. 2021 okrog 17:40 prišlo do požara na zidanem vikendu. Pri tem je nastala materialna škoda, ki po nestrokovni oceni znaša 38.000 EUR. Gasilci so požar pogasili. Policisti so opravili ogled. Po zbranih obvestilih bo zadeva ustrezno zaključena.

Različni mariborski organizatorji prireditev se pripravljajo na izvedbo decembrskih dogodkov pod imenom Čarobni Maribor. V trenutnih razmerah že napovedujejo nekatere praznične vsebine, med njimi prižig lučk, darilno in art tržnico, svetlobne figure in instalacije Lumina ter fototočke Čarobna galerija, ki bodo vodile po mestnih ulicah in trgih. Tako kot lani bodo dogajanje sproti prilagajali epidemičnim razmeram in veljavnim ukrepom.

Osrednji prizorišči Čarobnega Maribora bosta Glavni trg in Trg Leona Štuklja. Prvi bo ponujal vsebine, namenjene predvsem družinam in najmlajšim, medtem ko bo drugi namenjen bolj veselemu druženju ob gostinskih stojnicah in drsališču. Oba trga bosta, če bodo razmere to dopuščale, gostila tudi koncerte: na Glavnem trgu bodo nastopili mladi mariborski, na Trgu Leona Štuklja pa priljubljeni slovenski glasbeniki. Na obeh trgih si organizatorji želijo prirediti tudi silvestrovanje. Skozi ves praznični čas bodo Mariborčane in obiskovalce, predvsem pa najmlajše, na mestnih ulicah in trgih čakala tudi presenečenja.

Prižig lučk bo 26. novembra 2021

Prižig lučk načrtujejo v petek, 26. novembra 2021, zaradi veljavnih pravil pa bodo Mariborčane povabili, da se v krogu svojih najdražjih sprehodijo po lepo okrašenih mestnih ulicah in trgih, ob tem pa obiščejo priljubljeno darilno tržnico na Glavnem trgu. Spominke in darila bo moč kupiti tudi na novi art tržnici, ki bo na Koroški cesti. Ob praznični mestni razsvetljavi bodo zasvetile tudi številne svetlobne figure in umetniške instalacije Lumina, prve praznične utrinke pa bo moč ujeti tudi na osmih foto točkah Čarobne galerije. Na dan prižiga lučk bo svoja vrata odprlo ustvarjalnosti in domišljije polno Vilinsko mesto.

Letošnja praznična okrasitev nadgrajuje koncept čarobnih niti, ki povezujejo mestne ulice, s tem pa ponazarjajo povezovanje med ljudmi – bodisi v okviru mestnih ustanov kot med samimi meščani, ki so tudi letos prijazno vabljeni na skupnostno okraševanje urbanih gozdičkov Čarobne galerije. V tem duhu se okrasitev prvič širi v posamezne mestne četrti in krajevne skupnosti, medtem ko bosta v mestnem jedru na novo okrašeni lokaciji Magdalenski park (tja se selijo svetlobne instalacije Lumina) in Vojašniški trg.

Jure Struc, direktor Zavoda za turizem Maribor: “Pripravljeni smo na vstop v praznično dogajanje, a celotnega decembrskega programa v Mariboru dokončno še nismo mogli doreči. Imamo več scenarijev, izvedli pa bomo tistega, ki bo v okviru aktualnih zdravstvenih oz. epidemičnih razmer. Mariborčanom in obiskovalcem želimo ponuditi tudi koncerte in drsališče, a naš glavni cilj vsekakor je, da vse dogodke izvedemo varno in odgovorno.”

Neva Pipan, koordinatorka prireditev Čarobni Maribor na MOM: “Okrasitev mesta je v polnem razmahu. Lepo okrašeno mesto pozitivno vpliva na razpoloženje prebivalcev in obiskovalcev in pomaga pričarati praznično in pozitivno vzdušje, ki je v teh časih, ko se še vedno soočamo s pandemijo, še kako pomembno. Želimo si, da naše mesto obiščejo tudi drugi, prebivalci sosednjih občin, obiskovalci, domači in tuji gosti, ki so čarobni Maribor zaradi pandemije lani obiskali le digitalno.”

Organizatorji sklopa decembrskih prireditev Čarobni Maribor intenzivno pripravljajo program dogodkov in prazničnih vsebin na različnih lokacijah v mestnem jedru. Koordinator programskih vsebin Čarobnega Maribora je Zavod za turizem Maribor, za okraševanje praznične mestne razsvetljave skrbi Mestna občina Maribor s podporo javnega podjetja Nigrad, d.o.o., izvajalec darilne tržnice pa je javno podjetje Snaga d.o.o. V okviru Čarobnega Maribora se izvaja tudi Festival Vilinsko mesto, ki je produkcija Narodnega doma Maribor v sodelovanju z Društvom Hiša! in Zavodom MARS Maribor, k lepši podobi mesta pa bo prispeval tudi Mladinski kulturni center Maribor.

Bralec nas je obvestil o dogajanju, do katerega je prišlo včeraj v večernih urah ob železniški postaji v Mariboru. Dejal nam je, da je opaziti več policistov in kriminalistov.

Za pojasnila smo se obrnili na Policijsko upravo Maribor, kjer so nam pojasnili, da sta policista PPIU Maribor okrog 19.50 opravljala identifikacijo oseb zaradi suma, da
posedujeta prepovedano drogo.

Moški zbežal s kraja

“Takrat je ena izmed oseb zbežala s kraja in ker ni upoštevala zakonitega ukaza policista, so bila zoper moškega uporabljena prisilna sredstva, kljub temu pa mu je uspelo zbežati s kraja. Pri tem se je eden izmed policistov lahko telesno poškodoval,” pojasnijo v nadaljevanju za lokalec.si.

Pri ogledu kraja kaznivega dejanja so bile najdene snovi, za katere sumijo, da gre za prepovedano drogo, zato so bile ustrezno zavarovane in predane v nadaljnjo analizo. “Identiteta moškega je bila v nadaljevanju ugotovljena, tako da bodo policisti zoper njega ustrezno ukrepali,” so še sporočili.

V novem gasilskem muzeju na Muti potekajo zaključna dela.

Poročali smo že, da na Muti urejajo gasilski muzej, ki pa ni pomemben samo za Muto, ampak tudi celotno Koroško. Zdaj tam potekajo zaključna gradbena dela, z betoniranjem plošče, finalizacijo talne površine in vgradnjo kvarca.

Opravljajo se še zadnja gradbena dela za novi gasilski muzej: Foto: Mirko Vošner
Delavci so vgradili betonsko ploščo in posipali kvarc. Foto: Mirko Vošner

Več o izgradnji gasilskega muzeja si lahko ogledate v videoposnetku:

Vodja Zavetišča za živali Maribor Tomaž Kristanič je prejšnji teden dal odpoved. Snaga, ki upravlja zavetišče, bo tako iskala novega vodjo, a še ne vedo, kdaj bodo objavili razpis.

Tomaž Kristanič je funkcijo opravljal štiri leta, po poročanju Večera sam dvomi, da bi se z njegovim odhodom poslabšala oskrba živali. Prav Kristanič je namreč ves čas zagovarjal stališče, da se živali v zavetišču ne usmrti, če v 30 dneh ne najdejo (novega) lastnika. Zakon to sicer dopušča, tako da se ljubitelji živali, ki poznajo tako zavetišče kot Kristaniča, bojijo, da bi z njegovim odhodom prišlo do te prakse. Je pa Kristanič za Večer dejal, da ne odhaja, ker bi ga čez noč hoteli zamenjati, ampak da se je sam odločil tako. Ne ve, kdo in kdaj ga bo nasledil.

Tomaž Kristanič

Pri Snagi še niso pripravili razpisa za novega vodjo zavetišča za živali, za Večer so odgovorili, da bodo pripravili reorganizacijo in optimizacijo delovnih procesov glede na vse izzive varstva živali in delovanja zavetišča.

Te dni so v Selnici ob Dravi začeli z deli ob glavni cesti skozi kraj. Od odcepa za trgovino Tuš do križišča za Ruše se namreč v domeni občine ureja pohodna pot. Pešci bodo tako kmalu lahko to relacijo prehodili precej varneje kot do zdaj.

V Selnici ob Dravi bodo pešci kmalu precej varnejši. Občina namreč ureja pohodno pot ob glavni cesti, z deli so začeli ta teden, kmalu pa bodo tudi končali. Več pa v spodnjem prispevku.

Kot smo že poročali, je nadzorni svet družbe Elektro Maribor na včerajšnji peti izredni seji (oziroma njenem nadaljevanju) odpoklical predsednika uprave Borisa Soviča.

Naš medij je prvi opozoril na vrste pri priključitvah malih sočnih elektrarn na omrežje in skrajno nenavadne posle Elektra Maribor. Očitno so bile naše ugotovitve pravilne. Ne glede na to, da je Sovič podajal drugačna pojasnila, očitno tem pojasnilom tudi nadzorniki niso verjeli. Saj so v sporočilu za javnost Elektra Maribor navedli, da je razlogov za odpoklic več, med drugim so našteli ravno nepravilnosti o katerih smo poročali mi.

Zamujanje pri izpolnjevanju poslovnih ciljev

“Razlogov za odpoklic je več, od zamud pri izpolnjevanju nekaterih poslovnih ciljev, slabe pripravljenosti družbe na zeleno transformacijo, pomanjkljivega nadzora nad delovanjem hčerinskih družb vse do omajanega zaupanja nadzornega sveta,” so zapisali v sporočilu za javnost.

Do izbire novega predsednika uprave bo, kot začasni predsednik uprave, družbo vodil Jože Hebar, kot smo tudi že poročali v našem mediju.

Podjetje Marprom kot upravljavec žičnic in smučišč v okviru nove zimske sezone na Pohorju ponuja skupno 52 zaposlitev.

Razpisana so naslednja delovna mesta: strežnik (23 mest), voznik krožne kabinske žičnice (8), voznik vlečnice (10), zasneževalec-vzdrževalec II (5) in blagajnik (6). Vsa delovna mesta so objavljena na Zavodu RS za zaposlovanje, prijave pa je treba poslati na e-naslov zaposlitev@marprom.si ali po običajni pošti na sedež podjetja: Mlinska ulica 1, 2000 Maribor.

Rok prijave za strežnike, voznike KKŽ in voznike vlečnice je 13. november, pri čemer je za ta delovna mesta mogoč tudi dogovor za delo preko študentskega servisa. Za zasneževalce-vzdrževalce in blagajnike pa je rok za prijavo 16. november. Za izvedbo potrebnih izobraževanj in izpitov za izbrane kandidate bo poskrbel Marprom.

Vabljeni k delu na Pohorju v prihajajoči zimski sezoni, pozivajo.

V soboto, 13. novembra, bo v Europarku Maribor ponovno potekalo cepljenje proti Covid-19, ki ga v sodelovanju z največjim mariborskim nakupovalnim središčem organizira medicinski center Sanus Statera, Ambulante Doktor Lovše d.o.o.

Obiskovalci se bodo imeli možnost cepiti od 14. do 19. ure v notranjosti vhoda pred avtobusno postajo.

Zalog cepiva je dovolj, tako da se na cepljenje ni potrebno predhodno naročiti. Vsi obiskovalci, ki se želijo cepiti, bodo lahko izbirali med cepivoma Pfizer/BioNTech in Moderna.

S seboj imejte kartico zdravstvenega zavarovanja in osebni dokument. Prijazno vabljeni.

Poročali smo že, da so mariborski kriminalisti zaradi gospodarske kriminalitete izvajali hišne preiskave zasebnih in poslovnih prostorov, pridržali dve osebi.

Sodeluje več kot 100 policistov in kriminalistov. Med drugim so ugotovili, da je eden izmed osumljenih zdravnikov v času epidemije neupravičeno proti denarni nagradi izdajal potrdila o prebolelosti, kljub temu, da je vedel, da osebe koronavirusa niso prebolela. Ta isti zdravnik je izdajal tudi potrdila o hitrih in PCR testih. Zdravnika sta pridobila najmanj milijon evrov. Izdanih je bilo več kot 10.000 zdravniških spričeval, kar se tiče testov pa cca. 100.

Vodja SKP PU Maribor Beno Meglič predstavlja podrobnosti:

 

 

Spodaj v celoti in nelektorirano objavljamo pismo Vilija Rezmana, ki ga je posredoval na naš naslov.

Vili Rezman, Ruše, 11.11.2021

OBLETNICA
(kozerija ob prvi obletnici uničenja parka)
Prav na letošnje martinovo se izteče prvo leto, odkar je ruška županja Urška Repoluskova dala, simbolično rečeno, »umoriti park«. O umoru smemo govoriti, kadar kdo vzame življenje in to stori naklepno, na grozovit način. Našemu parku na Trgu vstaje v Rušah je bilo s tem, da ga je županja dala posekati, čeprav je bil zaščiten kot del kulturnega spomenika, »vzeto življenje«. Ga ni več! To so naredili naklepno, z namenom, da bi tam skopali velikansko »luknjo«, jo zabetonirali in v njej vzpostavili gostinski vrt … Način je bil grozovit. Kot da so tja prišli naravnost z »Martinovega lumpanja« so posekali drevesa, okrasne grmovnice, uničili rože, travno rušo, populili nekaj »štorov«, odstranili urbano opremo, porušili dve spominski plošči ter spomenik ter jih deponirali kot kakšne smeti in za nameček posekali blagoslovljeno osamosvojitveno lipo. Nato so vse skupaj zagradili s kovinsko mrežo … Komando je dala županja Urška – kot kak samodržec, cesarica, EDINA.

Potem je vse skupaj spričo znane neučinkovitosti ruške občine in nesposobnosti njenega vodstva stalo celo leto kot zanemarjen travnik pred vrati občinske stavbe in pod županjinim oknom. Je najbrž sploh ni motilo. Bo že nekako, si je mislila. Protesti, pobude za saniranje nastale škode niso zalegli. Županja je v skladu z »briljantnim spinom«, da niso krivi tisti, ki grešijo, pač pa tisti, ki s prstom pokažejo na greh, raje zagrozila. Boste že videli! Sledijo ovadbe itd., če se ne boste opravičili za to pritoževanje v zvezi z našimi plemenitimi nameni.

Županji je priskočila na pomoč še državna sekretarka na znamenitem ministrstvu za kulturo, Ignacija Fridl Jarc. Čeprav je najprej zatrjevala, da je njen minister Simoniti zapriseženi borec za ohranitev dediščine, je nato kritika sekanja parka hotela zavesti s pošiljanjem »nekih dokumentov« in ga drugače odvrniti od njegovih stališč. Ne le, da ga je z dopisom, v katerem je kritik hitro razkril laž, hotela preslepiti. Napisala mu je celo »tolažilno misel«, češ, gospod Rezman, nehajte se razburjati, saj imate čisto blizu Pohorje. Da Ignacijina misel ni prav globoka, nima smisla dokazovati. Se pa je treba vprašati, kako lahko gospa, ki ne loči med samoniklo raslim gozdom na Pohorju in kultivirano urejeno naravno vrednoto, načrtno zasajenim in z odlokom zaščitenim parkom, zaseda dobro plačano funkcijo in se celo podpisuje z doktoratom? Opravičila se gospa ni. Ne za zavajanje, podtaknjeni dokument, ne za neumnosti, ki jih je zapisala. Raje se je zatekla v molk, ki ji po njeni funkciji ne bi smel biti dovoljen.

Vrnimo se k »Urškini luknji«. Seveda »luknja« ni Urškin umotvor. Zamislil si jo je ljubljanski arhitekt, sicer univerzitetni učitelj Aleksander Ostan. Pionir »zasnove luknje«, po globini njenega sporočila pravzaprav »pionirček«! Razen tega, da je redno pošiljal račune občini ter javno vabil v bodočo »luknjo« na kozarček, svojih obvez po pogodbi ni izpolnil. Je pa seveda krčevito branil svoj projekt, katerega bistvo je gostinski vrt v »Urškini luknji«, kar je narisal in kar je županja brez razmisleka adoptirala. Da bo bolj jasno, zakaj tako srdito zavračam Ostanov »prispevek«, naj napišem resnico, ki se jo da razkriti v uradno procesiranih dokumentih: naš »pionirček« je tisti mož, ki je predlagal, med drugim, da se najmarkantnejši, tudi po avtorjih velik spomenik NOB poruši, prestavi drugam, na njegovem mestu pa vzpostavi še en gostinski vrt in namesti stojalo za kolesa! Bravo, univerzitetni učitelj! S fakultete, ki je o tem obveščena, ali iz društva slovenskih arhitektov doslej še ni bilo kakšnega glasu. Je pa Urška letos ob nedavni komemoraciji pri tem spomeniku, ki mu je Ostan namenil, da ga prestavijo (kazi pogled na gostinski lokal za njim?), dala izjavo za javnost. Ni bilo slišati česa modrega, pietetnega, ne o partizanih, ne o skeletih padlih partizanov, ki so jih nedavno izkopali v parku, ko so rili v zemljo, da bi naredili to »Urškino luknjo« – zamrmrala je le nekaj o reformatorjih …, saj najbrž sploh ni vedela, očem naj govori.

Če že fakulteta ni rekla nič o Ostanovem »podvigu«, pa se je o tem razpisal akademik, letošnji Prešernov nagrajenec Marko M. Mušič, ki sem mu osebno predstavil svoje stališče, tudi o prestavljanju-uničenju spomenika NOB. Ja, točno tisti nagrajenec, ki mu je utemeljitev za nagrado napisal in prebral naš »pionirček« Ostan. In kaj je »za povračilo« napisal Mušič? Da je Ostanov projekt »predelave« zaščitenega parka v »betonsko luknjo« krasen, čudovit in poceni. (Predvideni prvotni stroški so se enormno, štirikrat povečali. Preden bo kaj zgrajenega, so bodo še!) Pri tem si je gospod Mušič privoščil poizkus, da bi mene in javnost prevaral, a ga je pri tem, ko je napisal svoje mnenje, kot da je to mnenje SAZU, ustavila zaposlena uslužbenka na SAZU. Zalotila ga je pri poizkusu lažiranja in je korektno opozorila, da je zapisano njegovo osebno stališče in ne stališče SAZU. Mušič je nato svoje mnenje prenaredil in objavil tako, da bi se to zakrilo. Neuspešno. Akademiki, pri katerih sem protestiral zoper take zlorabe (tudi svojih kolegov in kolegic), so bili bolj »mlačni«. Seveda niso hoteli avtorizirati Mušičeve izmišljotine, kakšne odločne zavrnitve, kaj šele obsodbe tega početja, pa tudi nisem zaznal. Nekateri drugi iz SAZU so Ostanovo početje (pisno) obsojali (ne želeč to storiti javno).

Kako pa se brani Urška ob nespoštljivem početju, zločinu proti naravi in kulturi? Najprej je trdila, da park sploh ni park (tako kot Ostanova sodelavka Pavlinova). Čeprav to, da gre za zaščiten park, piše tako v strokovnih podlagah, v občinski »zakonodaji«, v odlokih, v pogojih varstva kulturne dediščine, v gradbenem dovoljenju in v gradivih, ki sta jih Ostan in Pavlinova (pod)pisala ter poslala upravni enoti. Ampak, če samovoljna Urška, EDINA reče, da park ni park, potem je to pač najbrž res. Saj je rekla, da tudi park tudi gozd ni. In če ni ne park in ne gozd, kaj potem sploh je, lahko potem da drevesa kar posekati. Da, tako meni Urška. Kakšna omejena pamet. Podkrepi to omejenost še z »opravičevanjem« in »upravičevanjem«, da že lani začeta dela sploh niso dela po GD, nakar to svojo misel ovrže sama in se sklicuje na to, da je vse v skladu s predpisi in GD. In dela naprej. Koplje, rije, pridobiva denar, judeževe groše … in naleti na novo zadrego, zaradi česar so že zopet odpeljali gradbene stroje in vse spet stoji. Medtem ko so kopali tam, kjer ne bi smeli, so naleteli na skeletne ostanke padlih partizanov. Dela so morali ustaviti, dokler … Odloča o tem Ministrstvo za obrambo.

Tisto, ki ga vodi minister Tonin, predan istim krščanski vrednotam, kot naša Urška. Ta »velika Urškina luknja«, s katero je morda nameravala pridobiti volivce prihodnje leto, je sedaj dejstvo. Ministrstvo za kulturo (minister Simoniti in njegova Ignacija še kar molčita) vse to »sofinancira«. Grozno, nepietetno …, težko je to prikriti. Je namreč tudi vse fotografirano (dokumentarna, ne umetniška fotografija). Če si v domišljiji dovolimo nekaj »umetniških vtisov«, pa si sam znam predstavljati, kaj bi lahko storili ob prvi obletnici. Pravi »hepening«. »Najlepše« bi bilo, če bi Ostan prinesel kak flaškon (morda še Martinovo gos) in bi nazdravili. Mušič bi prispeval tortico (tako čudovito, poceni, z eno svečko). Ignacija bi donirala en drevešček iz pohorskih gozdov. Urška bi ga posadila, upihnila bi svečko, gosko pa bi podarila tistim občinskim adlat(us)om in volivcem, ki stojijo ob strani (in v strahu za svoje službe?) aklamirajo ter vse to podpirajo. (Jaz bi naslednje leto štel tiste, ki se jim zdi »Urškina /in Ostanova/ velika luknja« res tako atraktivna, da lahko dobi z njo dovolj glasov za ponovno izvolitev.) In bi se na ali ob grobišču rajalo do večera … Tako, kot so na sokolskem zletu na istem mestu, ko tam še ni bilo grobov, ruški … rodoljubi rajali leta 1914. Nemci so jih zato, najbolj zavedne, odpeljali v graške zapore.

O pieteti bi raje kdaj drugič, ko bodo podrto ograjo okoli parka in grobišča zopet postavili in razkopanino (za moj okus degutantno, po domače ogabno »Urškino veliko luknjo«) sanirali … Prišel bo tudi kulturo varstvenik Srečko Štajnbaher in rekel: Vse je OK! A Urška z adlat(us)i, kot je videti iz javnih obvestil, komaj čakajo, da bodo lahko nadaljevali z ritjem po grobišču (nekdanjem parku).

Danes popoldne je zasedal nadzorni odbor Elektra Maribor. Nadzorniki Borisu Soviču niso izkazali zaupanja in po skoraj desetih letih zapušča vodstvo Elektra Maribor.

Uradno informacije še niso potrdili, a vendar po naših informacijah Sovič ni imel več zaupanja letos jeseni imenovanega nadzornega odbora in mu danes niso izkazali zaupanja, kljub temu da odločanja o njegovem položaju sicer na dnevnem redu seje ni bilo.

Nezadovoljni z izpolnjevanjem ciljev 

Začasno bo kot vršilec dolžnosti Sovičev položaj prevzel predsednik nadzornega sveta Jože Hebar. Nadzorniki naj ne bi bili sicer predvsem nezadovoljni z izpolnjevanjem nekaterih ciljev podjetja.

V Sloveniji morajo od ponedeljka ob izkazovanju izpolnjevanja pogoja PCT osebe pokazati tudi osebni dokument. To je razburilo številne ljudi. Tudi tiste, ki že do zdaj niso hoteli izkazovati izpolnjevanja pogoja PCT.

Tako se lahko zasledi številna nestrinjanja s tem, saj nekateri obiskovalci gostinskih lokalov, poštnih poslovalnic, trgovskih centrov, raznih ustanov tega nočejo narediti ali pa vsaj povedo, da se s tem ne strinjajo. Tako je uporabnica na družbenem omrežju Facebook posnela, kaj se je dogajalo pred poštno poslovalnico na Slomškovem trgu v Mariboru.

Namreč, ker ni hotela pokazati osebnega dokumenta, s katerim bi se identificirala, ni smela v poslovalnico, kjer bi opravila, kar je želela. Morala je zapustiti poslovalnico. Pred njo pa je nato govorila z varnostnikom o pravicah in dolžnostih.

Varnostnik ji je želel pojasniti, da osebe, ki opravljajo to delo, namreč preverjanje izpolnjevanja pogoja PCT in identificiranje, niso odgovorni za nastalo situacijo in tako odredbo. Prosil jo je za razumevanje.

Več v posnetku:

(Fotografija je simbolična. Vir: Pixabay.com)

Pred generalnim direktorjem mag. Bojanom Majcnom so danes svečano prisegli trije pravosodni policisti. Kandidati so opravili vse sklope usposabljanj in izpite ter danes izrekli prisego: »Slovesno prisegam, da bom pri izvajanju nalog varovanja in nadzora vestno, odgovorno, humano in zakonito izpolnjeval svoje naloge ter spoštoval človekove pravice in temeljne svoboščine.

Dva pravosodna policista bosta delo opravljala v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor, eden pa v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni.

Generalni direktor je vsem trem čestital in dejal, da bi si takih dogodkov želel še več. Zaposleni so po njegovih besedah najpomembnejši kapital, ki obvladuje vse potrebne procese za nemoteno delo v zaporih. Današnja prisega pa prinaša tudi spremembo statusa, saj pravosodnim policistom omogoča uporabo polnih pooblastil. Mag. Majcen je izpostavil, da gre pri prisegi za odgovorno dejanje ter da proces usposabljanja tudi po njej teče naprej.

Vsebinsko bodo vsi pravosodni policisti lahko skozi kariero rasli ter razvijali svoja znanja in veščine, pa tudi svežino pridobljenega strokovnega znanja z usposabljanja. K temu bo prav gotovo prispevala tudi realizacija projekta »Okrepitev izobraževanja ter usposabljanja zaporskega osebja«, ob tem pa je poudaril še pomen dobrega počutja med zaposlenimi.

Pravosodni policisti so pohvalili izvedeno usposabljanje, saj so pridobili številna nova znanja. Vodja oddelka za varnost v mariborskem zavodu pa jim je zaželel, da vsak dan varno in zdravi zapuščajo delovno mesto.

“Že lani smo v pripravo okrasitve in dogajanja vložili veliko premisleka in truda, da bi božično-novoletno dogajanje v Mariboru dvignili na višjo raven, seveda v okviru zmožnosti občinskega proračuna. Nadgradili smo okrasitev iz prejšnjih let, in odziv naših občanov in obiskovalcev je bil zelo pozitiven,” so za naš medij pred časom pojasnili na Mestni občini Maribor.

Želijo si, da bi praznična podoba navdušila

Letos praznično razsvetljavo še dodatno posodabljajo, zastarelo in energetsko potratno razsvetljavo menjujejo z novo, povedo na mariborski občini in dodalo, da je ta razsvetljava tudi bolj energetsko varčna, hkrati pa dodajajo nove elemente, in upajo, da praznična podoba znova navduševala.

“Letos prvič večjo pozornost namenjamo tudi mestnim četrtem in krajevnih skupnostim, ki smo jih vključili že v samo snovanje okrasitve njihovih središč,” so še sporočili iz MO Maribor.

Te dni pa so že začeli s prazničnim okraševanjem Maribora.

 

S 15. novembrom se na slovenskih cestah uradno začenja zimska sezona, ki bo koledarsko trajala do 15. marca 2022. V tem času bodo enote zimske službe v stalni pripravljenosti, vsa vozila v prometu pa morajo biti ustrezno opremljena z obvezno zimsko opremo.

Pooblaščeni izvajalec zimskega vzdrževanja na območju Mestne občine Maribor je tudi v aktualni zimski sezoni komunalno podjetje Nigrad iz Skupine JHMB, ki bo dela izvajalo skupaj s kooperanti in podizvajalci.

Po besedah vodje Urada za komunalo, promet in prostor Mestne občine Maribor Suzane Fras bodo v sezoni 2021/2022 na območju MOM za izvajanje del v zimski sezoni namenili 1.332.540 EUR: “Na sestanku štaba zimske službe so pristojni za izvajanje zimskega vzdrževanja pri Nigradu poleg akcijskega načrta predstavili tudi zaloge posipnih materialov in potrdim lahko, da smo ob začetku zimske službe ustrezno založeni s soljo in peskom. Prav tako je za koordinirano izvajanje zimske službe vzpostavljena komunikacija med Nigradom in vzdrževalci državnih cest na območju MOM.”

“V proračunu imamo tudi za aktualno sezono na voljo cca 1,3 milijona evrov, medtem ko je bilo v lanski sezoni realizacije za natanko 1.345.025 evrov,” so sporočili iz Nigrada.

Direktor družbe Nigrad, ki na območju Mestne občine Maribor izvaja zimska vzdrževalna dela, Matjaž Krevelj je dejal, da je zimska služba primer dobrega sodelovanja med podjetji, ki izvajajo storitve javnega pomena, in da je prepričan, da bo ob podpori Javnega holdinga Maribor, del katerega je Nigrad že dobro leto, dobila še dodaten zagon, vsekakor pa, da so njihove enote na začetek del v zimskem času dobro pripravljene.

Na zalogi skoraj 100 ton soli

“Izvedli smo pregled vseh plužnih enot, za začetek sezone pa je v zalogi še približno 935 ton soli, skupaj 610 kubičnih metrov posipnega peska in 150 m3 mešanega agregata. Program izvajanja zimske službe je usklajen z zahtevami krajevnih skupnosti in mestnih četrti, za izvajanje del pa bo tudi letos na voljo 80 plužnih enot in 150 sodelavcev”, navaja Matjaž Kerbler, vodja službe javne prometne površine in vodja zimske službe pri Nigradu.

V izvajanje zimske službe je vključen tudi Režijski obrat Mestne občine Maribor, ki bo sodeloval pri ročnem čiščenju na dogovorjenih lokacijah v mestu. “Enote, ki so v stalni pripravljenosti, pričnejo s pluženjem, ko na glavnih cestah zapade do 10 centimetrov snega, kriterij za ostale ceste pa je do 15 centimetrov”, še dodaja Matjaž Kerbler.

Vojko Bevk, predstavnik Postaje prometne policije, apelira na voznike, naj pravočasno pripravijo svoje vozilo na zimske razmere in preverijo tehnično brezhibnost vozil: “Za vsa motorna in priklopna vozila je od 15. novembra naprej obvezna zimska oprema, vozniki pa morajo v primeru snežnih padavin, še pred vožnjo, obvezno očistiti svoja vozila.”

Globe za nepravilno opremljenost vozil več sto evrov

Predpisano zimsko opremo morajo imeti vozila tudi v zimskih razmerah, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali ko je vozišče zasneženo, zaledenelo (ledena deska) ali poledenelo (poledica). “Od 15. novembra dalje bodo policisti ob svojem rednem delu pri nadzoru cestnega prometa preverjali tudi opremljenost vozil s predpisano zimsko opremo. Globe, ki so predpisane za kršitelje, so v razponu od 40 do 500 EUR”, še opozarja Vojko Bevk.

Izvajanje nadzora zimske službe bo opravljala Medobčinska inšpekcija

Nina MIKL, vodja Medobčinske inšpekcije, poudarja, da so zaradi zagotavljanja varnosti in neovirane uporabe javnih prometnih površin upravniki ali lastniki oz. uporabniki zgradb dolžni poskrbeti, da se s streh in žlebov odstranjujejo ledene sveče, pri čemer morajo pred tem ustrezno zavarovati pločnik za pešce, prav tako pa so dolžni poskrbeti, da so pročelja zgradb, ki so obrnjena k javni prometni površini, opremljena z vzdrževanimi žlebovi in odtoki za meteorne vode.

Globa 200 evrov

Dolžni so preprečiti padanje snega s streh na javno cesto ali drugo javno površino. Opozoriti je treba predvsem na to, da je pri odstranjevanju snega z javnih prometnih površin, streh ter funkcionalnih in drugih površin, prepovedano odmetavati sneg na javne prometne površine. V času odstranjevanja snega z javnih prometnih površin so lastniki vozil dolžni svoja vozila pravočasno umakniti. Zaradi nespoštovanja navedenih obveznosti
je za posameznika v skladu z določbami Odloka o občinskih cestah zagrožena globa v višini 200 EUR.

Prijaznost je v zadnjih letih postala fenomen, za katerega se pogosto zdi, da je bolj stvar bontona, vzgoje in na nek način v zadnjem času sociološki fenomen, ki kriči po klikabilnosti, lajkabilnosti na socialnih omrežjih, so zapisali v Humanitarčeku- društvo za promocijo humanitarne dejavnosti.

13. november je mednarodni dan prijaznosti, ki ga v Sloveniji pospešeno zaznamujemo zadnjih nekaj let in katerega uradni nosilci smo ravno Humanitarčki, ki si utopično želimo, da bi prijaznost preprosto postala del našega vsakdana.

Mednarodni dan prijaznosti obeležujemo od leta 1998, ko je bila podpisana deklaracija o prijaznosti. Prve države, ki so ga začele obeleževati, so bile Kanada, ZDA in Singapur. Vsako leto na ta dan z deljenjem rumenih rož poudarjajo potrebo po preprostih dejanjih, s katerimi polepšamo življenje drug drugemu.

Leta 2015 je predsednica društva Ninna Kozorog namreč med potovanjem na Irskem na radiu poslušala oddajo o »prijaznosti«. Glede na to, da smo vsi iz otroštva navajeni predvsem nedeljskih čestitk in pozdravov je bila še toliko bolj presenečena nad oddajo, v katero so ljudje sporočali, kaj se jim je lepega zgodilo čez teden – katera naključna dobra dela so se jim zgodila ali pa so jih naredili sami. Še preden se je vrnila iz potovanja, je akcija stekla … . In tako se je rodil projekt Naključne prijaznosti tudi v Sloveniji.

Pravzaprav je na nek svojstven način šlo za vsakodnevno nadgradnjo decembrskega projekta 30 dni za 30 srčnih dejanj, v katerem Humanitarčki že skoraj desetletje vsak dan poskušajo spodbujati k malim akcijam…

Ideja je bila preprosta – da spomnijo in spodbudijo ljudi, da z malimi dejanji lahko lepšajo svet ljudem okrog sebe … Znancem, prijateljem in tudi popolnim neznancem. Akcije so preproste, prinese jih vsakodnevni ritem in življenje.

13. november je tako dan, ko poskušamo na vsak način še spotencirati to medosebno prijaznost, ta majhna dela. Leta 2014 smo z umetniško šolo Atilem pod mentorstvom Melite Ragolič pripravili prve kamenčke z dobrimi mislimi za bolnike z multiplo sklerozo, ki so poželi takšno navdušenje, da smo se odločili, da tradiconalne rumene rožice, ki so del praznovanja Mednardonega dneva prijaznosti v tujini – nadomestijo kar s kamenčki. Siv neugleden kamenček, oblečen v barve in da pozitivnimi mislim preverjeno nariše nasmeh na obraz prav vsakemu.

Poleg tega pa je bistveno trajnejši od rumenih rožic. Veseli so, da se je akciji že prvi leto pridružilo toliko ljudi. Najprej sm sanjali o 10.000 kamenčkih, sedaj so že lani – kljub koroni – presegli številko 20.000, kar je največja tovrstna akcija barvanja kamenčkov na svetu.

Vključenih je več je 451 vrtcev in šol, 49 podjetij in nešteto posameznikov.

Letos so se odločili, da bomo kamenčkom dodali tudi sporočilce, da bodo tisti, ki ne spremljajo socialnih omrežij lahko sledili akciji …Apelirajo torej na vse, da se jim pridružijo z barvanjem kamenčkov. Kjerkoli. Kadarkoli. Lahko že v času teh počitnic. Obenem pa najdene kamenčke objavijo na socialnih omrežjih s pripisom #nakljucnaprijaznost, #kamencekprijaznosti, #danprijaznosti, da bodo tisti, ki so kamenček, ki ste ga našli, izdelali – lahko videli, da je dobil novega lastnika …. Nam bo letos uspelo preseči številko 25.000? Humanitarčki so do sedaj uspešno »zabeležili« že 24.751 kamenčkov.

Zakaj ne bi podali naprej še veljavnega listka s plačano parkirnino, če ga ne potrebujemo več? Zakaj ne bi plačali kave mamici z dvema otrokoma na koncu dolge vrste? Ali pa nekomu podarili dežnika na deževen dan, če vemo, da nas do avta loči le korak ali dva?

Dejanje tako lahko izvede čisto vsak, kjerkoli, kadarkoli – s kartico ali brez.

Sami so v poletnih mesecih za brisalce avtomobilov zatikali sončnice in upali, da bodo ljudem polepšali dan, v deževnih dneh delili dežnike ljudem, ki jih nimajo, sendviče brezdomcem, nogavice, na kavnih avtomatih puščali drobiž za kavo in na vetrobranskih steklih lepe misli. V ta namen lahko priložite tudi sporočilo, s katerimi boste nekoga spodbudili, da nadaljuje z dejanji, pozivajo iz Humanitarčka.

Združenje mestnih občin Slovenije poziva DZ k sprejetju sprememb zakonodaje, ki bi vladi omogočile učinkovito sprejemanje strokovno podprtih ukrepov za zajezitev epidemije. V razmislek predlagajo, da bi se predvidela tudi možnost za uvedbo pogoja PC (preboleli, cepljeni), kot je predlagala strokovna skupina za covid-19 pri ministrstvu za zdravje.

Skupščina Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS) je v ponedeljek v Ljubljani obravnavala stanje na področju epidemije covida-19. Župani mestnih občin so spomnili, da je po podatkih sledilnika za covid-18 v državi skoraj 1,2 milijona cepljenih prebivalcev in več kot 300.000 prebolevnikov. Ob upoštevanju, da je več kot 300.000 prebivalcev mlajših od 14 let, ugotavljajo, da je celotna država “ujetnica manjšine 200.000 ljudi, ki zavračajo cepljenje”, so zapisali v združenju.

Proaktivno podpirajo izvedbo ukrepov za zajezitev epidemije

Župani mestnih občin pozivajo vse prebivalce, da izkoristijo možnost brezplačnega cepljenja proti covidu-19 in tako solidarno prispevajo k zajezitvi epidemije covida-19, k lastni varnosti in varnosti drugih.

ZMOS in mestne občine že od začetka epidemije proaktivno podpirajo izvedbo ukrepov za zajezitev epidemije. Predsednik ZMOS Matjaž Rakovec je prepričan, da je cepljenje, dosledno spoštovanje pogoja PCT ((preboleli, cepljeni, testirani) in glede na strokovne predloge, ki jih je že septembra predlagala strokovna skupina za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, tudi morebitna uvedba pogoja PC nujna pot za normalizacijo življenja. To hkrati po njegovih besedah pomeni tudi nujno pot za sproščeno in varno izvedbo decembrskega dogajanja v slovenskih mestih, so še navedli v ZMOS.
VIR: STA

Na zadnji seji v Rušah so obravnavali tudi točko o imenovanju direktorja Javnega zavoda za dolgotrajno oskrbo RAST Ruše.

Kandidatka za direktorico je bila tudi Irena Kukovec Stajan, ki je na koncu bila izvoljena. Kljub temu, da etični kodeks Občine Ruše narekuje, da občinski svetnik v trajanju svojega mandata ne sme nastopiti z drugo funkcijo, kot smo na našem portalu že poročali. A Stajanova se na etiko očitno požvižga, ko je v igri direktorska služba. Več pa v prispevku.

Da je vodenje Elektra Maribor s strani Borisa Soviča slabo, razkrivajo zadnja dejstva, da več tisoč vlog čaka na odgovor malih sončnih elektrarn, čakalna doba pa je po mnenju Elektra Maribor 6 mesecev, po pogovoru s strankami pa smo ugotovila, da je ta daljša.

Preplačilo male hidroelektrarne za kar več kot 1 milijon evrov

V podjetju OVEN, ki je hčerinsko podjetje Elektra Maribor in je njen nadzornik Boris Sovič so v letošnjem letu za 1,8 milijona evrov kupili malo hidroelektrarno na področju Podvelke. Vrednost elektrarne izpred 7 let bi naj bila cca 1,2 milijona evrov, zato je zanimivo, kako je lahko kupec pristal, na začetku na predlagano ceno prodajalca 1,6 milijona evrov. Na temo nakupa te hidroelektrarne nam na Elektru Maribor, ne odgovarjajo kljub prošnjah po pojasnilu.

Da gre za zgrešeno investicijo in sum preplačila govori dejstvo, da so Dravske elektrarne za to isto elektrarno pred leti ponujale samo 600.000 evrov. Zakaj je Elektro Maribor odobril nakup za kar 1 milijon evrov večji znesek nam ni znano, vsekakor pa ta milijon podaja velike dvome o čistem poslu.

Na koncu je stala elektrarna 1,8 milijona evrov

Žal pa se nakup ni končal z zneskom 1,6 milijona evrov, saj je bil objekt pod plombo in če je želel kupec prenos lastnine, je moral plačati dodatnih 200.000 evrov, da se je ta odstranila. Da javno podjetje kar tako poveča znesek nakupa za 200.000 evrov brez soglasja nadzornega sveta Elektra Maribor, pa je skrajno nenavadno. Namreč dodatnih 200.000 evrov je podjetju OVEN odobril kar direktor Sovič sam, na nadzornem Elektro Maribor pa začel operirati s številko nakupa 1,8 milijona evrov.

Kupec izvedel remont, ko še elektrarna ni bila njegova

V podjetju OVEN pa ne samo, da so po podatkih poznavalcev preplačali elektrarno za 1 milijon evrov, ampak so celo izvajali remont te elektrarne v času poteka nakupa, ko elektrarna še ni bila njihova last. Tako je Boris Sovič kot nadzornik podjetja dopustil, da je to podjetje kupilo elektrarno za astronomski znesek, ki je precej višji od investicijske vrednosti elektrarne in odobril še dodatni remont, ki je bil dodaten strošek. Nekako logika govori, da bi po sedmih letih obratovanja po cenitvi, ta elektrarna bila cenejša, saj se z leti izrabi, v tem primeru pa je postala dražja in še zavestno so izvedli remont le-te.

Včeraj, okrog 11.10, so bili policisti obveščeni o požaru v stanovanju na Koroški cesti v Mariboru, v katerem so našli mrtvega 52-letnega moškega.

O dogodku sta bila obveščena dežurna državna tožilka in dežurni preiskovalni sodnik. Po doslej zbranih informacijah njegova smrt ni posledica kaznivega dejanja. Kriminalisti še zbirajo informacije in preverjajo ostale okoliščine dogodka. O vseh ugotovitvah bodo obvestili pristojno državno tožilstvo.

Mitja Viler je kariero nogometaša začel in jo tudi zaključil v Kopru. Ob številnih klubskih uspehih, individualnih dosežkih in zavidljivi karieri so na to v klubu ponosni. V rumeno-modrem dresu je zbral kar 168 nastopov in bil del ekipe, ki je leta 2010 osvojila naslov državnega prvaka.

Sicer pa je bil Viler deset sezon in pol član Maribora, z njim osvojil sedem naslovov slovenskega prvaka, dvakrat igral v skupinskem delu lige prvakov in trikrat v evropski ligi, dvakrat je oblekel tudi dres slovenske reprezentance. Pred lansko zimo se je vrnil v matični klub.

Ostaja v nogometu – v pisani za odnose z javnostjo

Priljubljeni »Rulo« ostaja v koprskem šem klubu, kjer bo okrepil ekipo za odnose z javnostjo, deloval bo na področju, ki ga je od nekdaj zanimalo. Mitja Viler je za klubsko spletno stran ob nastopu nove funkcije povedal: »Klubu se zahvaljujem za ves prispevek, ki je pripomogel moji nogometni karieri in v veselje mi je, da sem svojo pot zaključil tukaj, kjer sem jo tudi začel. Veselim se nove vloge in verjamem, da bomo še naprej uspešno sodelovali.«