V Mariboru, natančneje v DRAŠ centru, se je odprla nova otroška igralnica. V igralnici se boste na napihljivih igralih lahko zabavali vsi otroci, od 4.leta starosti naprej. Dobrodošli v svetu napihljivih igral in zabave.

Igralnica bo odprta 6.,7.,13. in 14. novembra.

Kje najdete igralnico: Pohorska ulica 57, 2000 Maribor.

Odpiralni čas igralnice:

10.30 – 13.30h
13.00 – 16.00h – ODMOR (čas za kosilo)
16.00 – 19.00h

Vstopnina in cenik:

– 5€/otroka (3 ure)
– 8€/otroka (1 dan)
– 10€/otroka (2 dni)

HAPPY HOUR od 12.30-13.30h in 18.00-19.00h – 3€/otroka

Obratovanje igralnice lahko preverite na njihovi Facebook strani, pridružite se lahko tudi ZAPRTI SKUPINI kjer ste na tekočem z vsemi informacijami.

Dobro je vedeti:

– igralnica obratuje samo ob vikendih po urniku,
– igralnica bo morda kak vikend (ali dan v vikendu) zaprta zaradi drugih dogodkov v DRAŠ-u, oz.praznovanja otroških rojstnih dni.

Pred prihajajočo zimsko sezono je v izteku Snežnega stadiona začela delovati »tovarna snega«, so zapisali na Visit Pohorje.

“Kup snega, ki ga brizga, bo kmalu zrasel, saj bo naprava v pogonu tudi v naslednjih dneh – dokler ne bodo vremenske razmere omogočile zasneževanja s snežnimi topovi. Te bomo predvidoma pričeli razporejati po smučiščih v sredini novembra,” so zapisali ob tem.

V cepilnih centrih po Sloveniji danes beležijo povečan obisk, marsikje so se vile dolge vrste. Po podatkih cepilnih centrov je povečano predvsem zanimanje za cepljenje s poživitvenim odmerkom, ki ga lahko cepljeni z vektorskimi cepivi po novem prejmejo po preteku vsaj dveh mesecev od zadnjega odmerka.

Ob povečanem zanimanju za cepljenje so danes v Zdravstvenem domu Ljubljana povečali število ekip za izvajanje cepljenja. V prihodnjih dneh bodo v ta namen podaljšali tudi čas delovanja cepilnega centra in dodatno povečali število cepilnih ekip, cepljenje pa bodo izvajali tudi med vikendom. “Da se čim bolj približamo potrebam naših uporabnikov, omogočamo tudi naročanje na cepljenje neposredno na proste termine,” so sporočili.

Ob tem so poudarili, da je ob tako povečanem zanimanju na cepljenje treba počakati, ker se v tako kratkem času ne morejo formirati nove cepilne ekipe.

Vsi zaposleni v cepilnem centru so namreč zaposleni v ambulantah, kjer nudijo ostale zdravstvene storitve. V ljubljanskem zdravstvenem domu so zagotovili, da se nastali situaciji prilagajajo v največji možni meri in da so vsi, ki so danes prišli na cepljenje, to lahko opravili, nekatere pa so naročili na proste termine v naslednjih dneh.

Kljub temu ni bilo malo takih, ki so se ob pogledu na dolgo vrsto pred cepilnim mestom obrnili ali pa obupali po več kot uri ali dveh čakanja.

V zdravstvenem domu Ljubljana so v torek cepili 702 osebi, od tega s prvim odmerkom 154 oseb, s tretjim odmerkom pa 361 oseb. Danes pa so do 12. ure cepili 436 oseb, od tega s prvim odmerkom 17 oseb, s tretjim pa 361 oseb, so sporočili.

Danes in v prihodnjih dneh v cepilnem centru za naročene paciente izvajajo tudi sočasno cepljenje proti covidu-19 in proti gripi. Dodatni termini za cepljenje v tem tednu, na katere se ljudje lahko naročijo, so objavljeni na spletni strani zdravstvenega doma, so še sporočili.

Tudi v Zdravstvenem domu Adolfa Drolca Maribor so po besedah pomočnika direktorja Aleksandra Jusa opazili povečan interes za cepljenje, predvsem za cepljenje s poživitvenim odmerkom.

Zato so število cepilnih ekip povečali na tri, enako bodo ravnali tudi v prihodnjih dneh, ko pričakujejo povečano zanimanje za cepljenje s poživitvenim odmerkom. Po besedah Jusa so namreč zanimanje za cepljenje s poživitvenim odmerkom izkazale tudi posamezne poklicne skupine, ki so bile v sklopu nacionalne strategije cepljene z vektorskimi cepivi konec marca oziroma v začetku aprila.

Kot je še opozoril Jus, pa je zanimanje za cepljenje s prvim odmerkom še vedno na zelo nizki ravni. Danes so namreč na cepilnem mestu v Mariboru s prvim odmerkom cepili 42 posameznikov, medtem ko so s poživitvenim odmerkom cepili 283 posameznikov.

V cepilnem centru Zdravstvenega doma v Kranju so danes posamezniki na cepljenje čakali v več deset metrov dolgi vrsti, a je cepljenje po podatkih zdravstvenega doma teklo tekoče. Do 16. ure so tako proti covidu-19 cepili približno 440 posameznikov, od tega 330 s poživitvenim odmerkom.

V Kranju že nekaj tednov na poživitvene odmerke po vabijo vse, ki so v cepilnem centru prejeli drugi odmerek cepiva. Sprva so vabili starejše od 65 let, dve tretjini sta se na vabilo odzvali. Starejše osebe, ki so že bile povabljene in se niso odzvale ali pa še niso prejele povabila in želijo prejeti poživitveni odmerek, vabijo na odprto cepljenje, ki poteka ob sredah med 11. in 17. uro, so sporočili.

Povečan obisk v prihodnjih dneh pričakujejo še v cepilnih centrih v Celju in Novem mestu. Po besedah koordinatorice cepljenja v Zdravstvenem domu Celje Doroteje Štruc, bodo v četrtek na cepilnem centru cepili s cepivom Pfizer, za kar že beležijo višje število naročenih na cepljenje s poživitvenim odmerkom. Opažajo tudi povečano zanimanje za cepljenje proti gripi. Kot je zatrdila Štruceva, so na povečan obseg cepljenja pripravljeni, omogočili bodo dodatne termine, na zalogi pa imajo tudi zadostne količine cepiva.

Tudi direktorica Zdravstvenega doma Novo mesto Alenka Simonič je za STA zatrdila, da za zdaj cepljenje poteka gladko, če se bo povpraševanje povečalo, pa bodo aktivirali dodatne cepilne ekipe in omogočili dodatne termine. Kot je še dodala, upa, da bodo povečan obseg cepljenja beležili tudi v prihodnjih dneh.

Po podatkih NIJZ je bilo do torka s poživitvenim odmerkom cepljenih 51.530 ljudi.

Policisti PPP Maribor so s 1. 11. 2021 dobili novega komandirja. To je postal Milko Panikvar, ki je od 1. 8. 2014 vodil enoto PP Gorišnica.

Naloge vodenja policijske postaje mu je, v navzočnosti direktorja PU Maribor mag.
Donalda Rusa, predal policijski inšpektor specialist – pomočnik komandirja Anton Vinko, ki je enoto PPP Maribor od 1. 8. 2021 vodil po pooblastilu generalnega direktorja Policije.

Policiste PP Gorišnica odslej vodi komandir Zvonko Merc, ki je pred tem, od 1. 1. 2021, vodil PP Ruše. Naloge vodenja policijske postaje mu je, v navzočnosti direktorja PU Maribor, mag. Donalda Rusa, predal dosedanji komandir PP Gorišnica, Milko Panikvar.

PP Ruše bo začasno, do imenovanja novega komandirja, vodil policijski inšpektor specialist – pomočnik komandirja PP Ruše Milan Polajžar.

Zaradi slabih epidemičnih razmer in pričakovanega zaostrovanja ukrepov za zajezitev širjenja okužb z novim koronavirusom je Zavod za turizem Maribor (ZTM) skupaj z vodstvom MO Maribor odpovedal prireditev Martinovanje v Mariboru.

Odločitev o odpovedi tradicionalnega martinovanja sta ZTM in MO Maribor sprejela na podlagi predloga odpovedi vseh oblik organiziranega zbiranja v Mariboru in širši okolici, ki ga je “zaradi izjemnega poslabšanja epidemiološke slike in velikega števila okužb s SARS-CoV-2” danes na MO Maribor naslovil Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca.

Kljub težko pričakovanemu tradicionalnemu dogodku moramo varnost in zdravje postaviti na prvo mesto, poudarja Jure Struc, direktor ZTM. “Prizadevali smo si, da bi največje martinovanje pri nas izpeljali v skladu s pričakovanji in željami Mariborčanov in drugih obiskovalcev ter naših lokalnih ponudnikov, pri čemer bi seveda upoštevali vsa veljavna pravila za zagotavljanje varne izvedbe prireditve. A žal se nam tudi letos načrti ne bodo izšli. Zdravstvene razmere so resne in se še slabšajo, zato smo priprave na prireditev z današnjim dnem ustavili. Ravnati moramo odgovorno in s ciljem, da bomo v decembrski Čarobni Maribor vstopili zdravi in da ga bomo lahko preživeli resnično čarobno in kar najbolj družabno.”

Sinagoga Maribor je zaradi nujnih sanacijskih del od sredine oktobra do nadaljnjega zaprta za obiskovalce. Po besedah direktorja Borisa Hajdinjaka bodo dela, ki so nujna zaradi težav z vlago, trajala predvidoma do marca prihodnje leto.

“Sanacijska dela so bila načrtovana že več kot deset let, saj se je po desetih uporabe stavbe po obnovi leta 2001 pokazal na zunanji steni velik madež zaradi vlage,” je direktor danes pojasnil za STA.

Za ureditev te težave in odpravo vzrokov, ki so povzročali madeže vlage tudi na notranjih stenah nekdanje sinagoge, so se prijavljali na različne razpise, dejanska dela pa so se lahko začela šele po letošnji uspešni prijavi na državni razpis za ohranitev kulturnih spomenikov državnega pomena.

Mariborska sinagoga je namreč eden najpomembnejših spomenikov judovske kulturne dediščine na slovenskih tleh in obenem ena najstarejših ohranjenih sinagog v srednjeevropskem prostoru. Dobrih 700 let stara stavba na Židovskem trgu je danes kulturna ustanova, kjer prirejajo razstave, koncerte, literarne večere in predavanja.

Trenutno zaradi sanacijskih del tega ne morejo početi

“Srčno upamo, da bomo januarja že lahko imeli kakšne dogodke, kljub temu da dela še ne bodo končana. Še posebej to velja za 27. januar, ki je dan spomina na žrtve holokavsta in zato za nas zelo pomemben dan, in potem 8. februar, ko se Sinagoga Maribor kot ena izmed kulturnih ustanov vsako leto trudi po svojih močeh prispevati k slovenskemu kulturnemu prazniku. Upamo, da bo dvorana vsaj takrat uporabna,” je pojasnil Hajdinjak, direktor javnega zavoda Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor.

Dela, ki obsegajo sanacijo vlage v notranjih prostorih, ureditev odvodnjavanja vode ter izvedbo prezračevanja, so po navedbah mariborske občine ocenjena na nekaj več kot 270.000 evrov. “Z omenjenim posegom želimo preprečiti nadaljnje zamakanje objekta ter posledično odpraviti težave z vlago,” so povedali.

Mariborska sinagoga je v zgodovini prvič omenjena leta 1354, čeprav je najverjetneje stala že v začetku 14. stoletja. Sredi 15. stoletja so morali Judje na ukaz vladarja Maksimiljana I. Habsburškega zapustiti Štajersko in tako tudi Maribor, ki je bil do takrat najpomembnejše središče judovstva na območju današnje Slovenije. Leta 1501 so sinagogo predelali v katoliško cerkev, po letu 1785 pa so jo uporabljali kot skladišče.

Petsto let po tem, ko je poslopje na Židovskem trgu izgubilo svoj prvotni namen, je mariborska občina obnovila sinagogo, vendar se ne uporablja kot verski objekt. Od leta 2011 v njej deluje Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, katerega glavni namen je preučevanje, ohranjanje in negovanje te dediščine v Sloveniji. Leta 2015 je bila sinagoga razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.

vir: STA

foto: sinagogamaribor.si

Zavetišče za živali Maribor pred vse bolj mrzlimi dnevi, bliža se namreč zima, prosi za pomoč. Ob vse večjem številu muc, ki jih imajo v posameznih prostorih, potrebujejo posebne razpršilce.

“V skupnem prostoru imamo nameščenih 15 muc… Sicer se razumejo med seboj (saj nezdružljivih mačk in tistih, ki ne marajo družbe ne nameščamo skupaj), a vendar prihaja med njimi do sporov in manjših napetosti,” so zapisali in dodali, da želijo, da bi bilo mačjih sporov čim manj, tako da bi muce živele v miru in sožitju. In pri tem pomaga razpršilec Feliway. Gre za mačje feromone, ki zmanjšujejo napetost pri mačkah v stresnih situacijah. In muce, ki jih sprejmejo v zavetišče, nedvomno so v stresu, saj pridejo v novo okolje, na katerega niso navajene, hkrati pa je tam še polno drugih muc, na katere prav tako niso navajene.

Zato zavetišče prosi za donacijo dveh ali treh kompletov razpršilca Feliway za vtičnico.

V začetku novembra bo minilo devet let od takrat, ko je narasla reka Drava za seboj pustila ogromno škode na premoženju posameznikov, podjetij, društev, občin in države vzdolž celotnega toka v Sloveniji.

Nobena od vloženih tožb proti avstrijski družbi Verbund še nima epiloga, tudi pogajanja države s Verbundom še potekajo.

Zaradi posledic poplavljanja Drave novembra 2012 so na slovenskih sodiščih oškodovanci iz Slovenije – med njimi so posamezniki, podjetja, društva, občine, zavarovalnice in država – proti upravljavcu hidroelektrarn na reki Dravi v Avstriji, družbi Verbund, vložili okoli 80 tožb. Z njimi so od Verbunda terjali skupno za okoli 107 milijonov evrov odškodnin.

Menijo namreč, da je prav Verbund s svojim ravnanjem in upravljanjem Drave ter na njej zgrajenih akumulacij povzročil velik poplavni val, ki je prizadel občine domala ob celotni strugi reke Drave v Sloveniji, velika škoda pa je nastala tudi v Avstriji. Verbund v postopkih pred sodišči odgovornost za nastalo škodo zavrača.

Zakaj traja dolgo? Ker gre za zapletene zadeve

Največ vloženih tožb obravnava Okrožno sodišče v Mariboru. Na vprašanje, zakaj postopki trajajo tako dolgo, je predsednica sodišča Alenka Zadravec za STA odgovorila, da gre za zapletene zadeve. Odvetnik Franz Serajnik ocenjuje, da zadeve zavlačuje tudi Verbund, pa tudi, da primanjkuje sodne prakse na področju upravljanja z elektrarnami.

“Dolgo trajanje zadev je pripisati njihovi zapletenosti pri ugotavljanju temelja odškodninske odgovornosti. Gre namreč za ugotavljanje vzrokov, ki naj bi nastali v eni državi, Avstriji, in posledic, ki so nastopile v drugi državi, Sloveniji. Dokler sodišče ne ugotovi temelja odgovornosti, pa ni mogoče ugotavljati višine premoženjske škode,” je v pisnem odgovoru navedla Zadravčeva.

Postopki po njenih besedah trajajo tako dolgo tudi zaradi zapletov v zvezi z izdelavo izvedenskih mnenj in pravicami pravdnih strank v zvezi z njimi.

Kar nekaj tožb pred slovenskimi sodišči s skupino slovenskih odvetnikov zastopa avstrijski odvetnik Franz Serajnik. “V pravdah, ki jih vodimo v imenu oškodovancev proti Verbundu, smo deloma že pridobili mnenja izvedencev, ki potrjujejo stališče oškodovancev, so pa tudi primeri, ko je sodišče pritegnilo celo izvedenca iz Nemčije, ki pa je vsaj po temelju tudi že potrdil stališče oškodovancev,” je Serajnik pojasnil za STA.

Meni, da Verbund pravdo tudi napihuje in zavlačuje, tako da se te ponekod odvijajo “s polževo hitrostjo, vendar vsaj v pravilno smer”. Serajnik tudi meni, da bi sodišča postopke lahko zelo skrajšala po načelu “objektivne odgovornosti”, vendar primanjkuje sodne prakse na področju upravljanja z elektrarnami.

V nekaterih primerih so obravnave tožb šele na začetku. Tako je bil na Okrožnem sodišču v Mariboru sredi oktobra sklican prvi narok v tožbi lastnikov treh stanovanjskih hiš v Dupleku, ki od Verbunda zaradi domnevne odgovornosti za njihovo poplavitev terjajo skupno 138.000 evrov odškodnine.

Med oškodovanci je tudi Republika Slovenija

Njihov zagovornik Davor Ozmec je na osnovi dopolnjenega izvedenskega mnenja, narejenega maja 2019, vztrajal, da če ne bi bilo “viška poplavnega vala, za katerega je odgovorna tožena stranka, te nepremičnine ne bi bile poplavljene”. Zagovornik Verbunda Matej Brajnik pa je ponovil, da kljub obsežnemu gradivu v spisu še vedno ni neposredno izkazano, da bi bilo za nastalo škodo krivo ravnanje Verbunda.

Med oškodovanci je tudi Republika Slovenija, ki je tožbo proti Verbudnu vložila zaradi škode na državni infrastrukturi, a se postopek pred mariborskim sodiščem še ni začel, saj se strani o zadevi že več let pogajata. V začetku letošnjega leta je bila ustanovljena nova vladna medresorska skupina, ki nadaljuje pogajanja s Verbundom. “Pogajanja še potekajo, zato novih informacij v tem trenutku še nimamo,” so v zvezi s tem pred dnevi za STA pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor.

Kljub dolgotrajnim postopkom pa tožbam proti Verbundu zaradi poplavljanja reke Drave novembra 2012 ne grozi zastaranje, saj je bilo z vložitvijo odškodninskih tožb v roku zastaranje pretrgano.
VIR: STA

Rožnati oktober je mednarodni mesec ozaveščanja o raku dojk, ki je najpogostejša oblika raka pri ženskah. Če je odkrit dovolj zgodaj, je visoko ozdravljiv.

Združenje Europa Donna Slovenija vsako leto pripravi vrsto aktivnosti, s katerimi opozarja na pomen zdravega načina življenja in zgodnjega odkrivanja bolezni.

Letos posebej poudarjajo, da zaradi epidemije covida-19 ne smemo pristati na slabši dostop do zdravstva in pravočasne diagnostike, odzivati se moramo na vabila presejalnih programov in biti pozorni na morebitne zdravstvene težave.

Kampanji se je pridružil tudi Maribor: na Trgu Leona Štuklja je bilo z rožnatimi pentljami okrašeno drevo, 29.10 so obarvali še priljubljeno fontano; ob njej se je s članicami Europe Donne, ki ustanavlja svojo mariborsko enoto, fotografiral tudi podžupan dr. Samo Peter Medved.

FOTO: Mestna občina Maribor

V Muzeju narodne osvoboditve Maribor danes poteka dobrodelni projekt 6 milijonov ladjic za 6 milijonov žrtev, ki ga organizira društvo Up-ornik. V podporo projektu tako so v muzeju organizirali akcijo 24 ur za šest milijonov žrtev, ki se je začela danes opoldne in se bo končala v soboto opoldne. Na delavnici pa bodo izdelovali papirnate ladjice.

Gre za dobrodelni projekt društva Up-ornik v spomin žrtvam genocidov ter današnjim žrtvam človeške ignorance najranljivejših v naši družbi, so sporočili iz omenjenega muzeja.

Društvo Up-ornik bo ladjice, ki so jih ali pa jih šele bodo izdelovali tudi po različnih šolah, zbiralo vse do 9. maja prihodnje leto. Iz zbranih ladjic pa bo skupina študentov arhitekture ustvarila umetniško inštalacijo, ki bo na voljo za ogled. Po končani inštalaciji bodo ladjice poslali v reciklažo. Zbrani denar pa bo namenjen društvu Up-ornik za plačilo najnujnejših položnic ter nakup trgovinskih darilnih kartic za vse uporabnike.

Predvidoma v začetku junija prihodnje leto bo v spomin žrtvam genocidov potekal tudi zaključni koncert Nekoč in danes.

Ob začetku letošnjega šolskega leta je v Maribor že prispelo več kot 4300 ladjic s Primorske in Gorenjske, večina pa iz Maribora.

Začetek akcije sicer sega v šolsko leto 2013/14, ko so dijaki in profesorji mariborske srednje ekonomske šole zasnovali projekt z naslovom Šest milijonov ladjic za drugačno otroštvo, s katerim so želeli “vrniti srce in dušo žrtvam holokavsta”. Za vsako žrtev ena ladjica. V pol leta jim je uspelo izdelati 2,8 milijona ladjic, ki so jih najprej razstavili v stari mariborski vojašnici, poimenovani Klinika za zdravljenje faušije, nato pa izkupiček od prodaje starega papirja namenili otrokom v Indiji.

vir: sta

V Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor so 19. in 25. oktobra 2021 izvedli ustvarjalne delavnice.

Udeležili so se jih lahko obsojenci zaprtega režima, in sicer tisti, ki niso vključeni v delo, namenjene pa so bile tudi pripornikom.

“Izdelovali smo slike na leseni podlagi s servietno tehniko, kot tudi izdelke s pomočjo naravnega materiala: ježke iz storžev, možičke iz malih storžev in želodovih kapic, strašila iz tulcev papirnih brisačk, jesenske svečnike iz listov, strašila iz javorjevih listov, izrezovali smo tudi okrasne stiroporne bučke,” so sporočili iz Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij.

Na jesenskih delavnicah je sodelovalo 10 zaprtih oseb, ki so z malo domišljije, kreativnosti in volje ustvarile lepe izdelke.

V četrtek, 28. oktobra 2021 sta potekali 3. izredna seja, na kateri so člani Upravnega odbora potrdili predinvesticijsko zasnovo za projekt Prenova objekta »Študentski dom 15«, katerega so podrobneje obravnavali že na eni izmed prejšnjih sej, in 8. redna seja Upravnega odbora Univerze v Mariboru.

Po pregledu realizacije sklepov s prejšnjih sej so se člani seznanili s poročilom o delu in poslovanju zavoda Raziskovalno-razvojno in umetniško središče Univerze v Mariboru (RAZ:UM) za leto 2020, katerega je ustanoviteljica Univerza v Mariboru ter zadolžili vodstvo univerze, da poda predlog rešitve o nadaljevanju vodenja in poslovanja zavoda.

Upravni odbor se je seznanil tudi s poročilom o znanstvenoraziskovalnem ter konferenčnem in pedagoškem delu zavoda Center za uporabno matematiko in teoretično fiziko Univerze v Mariboru (CAMTP) za preteklo leto, katerega je prav tako ustanoviteljica Univerza v Mariboru. V omenjenem letu je zavod nadaljeval z izvajanjem sedemletnega raziskovalnega programa ”Uporabna matematika, teoretična fizika in inteligentni sistemi”, pod vodstvom prof. dr. Marka Robnika, financiranim s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) v obdobju od 2015 do 2021, in ki je tudi osnovna dejavnost CAMTP, in sega kontinuitetno v obdobje njegove ustanovitve leta 1990. ARRS je poslovanje zavoda ocenila kot vrhunsko, nenazadnje je center tudi velika pridobitev za univerzo vse od ustanovitve naprej.

Člani so med drugim podali soglasje k ustanovitvi odplačne služnostne pravice hoje in vožnje z osebnim vozilom na nepremičnini v delu, ki je v lasti Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, po pridobitvi soglasja ustanoviteljice Republike Slovenije.

Prorektor za znanstvenoraziskovalno dejavnost Univerze v Mariboru prof. dr. Zoran Ren je podrobneje predstavil pregled financiranja raziskovalne dejavnosti Univerze v Mariboru s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS v obdobju 2018-2020. Čeprav sredstva za raziskovalno dejavnost rastejo, ostajajo deleži znotraj razdelitve enaki, ob dejstvu, da je uspešnost raziskovalcev UM primerljiva z preostalimi raziskovalci v RS. Z novim zakonom o raziskovalni dejavnosti se pričakuje, da bo temeljil na stabilnejšem financiranju vseh raziskovalnih področjih.

Upravni odbor je v nadaljevanju podal soglasje k vlogi za akreditacijo novega EMAG študijskega programa 2. stopnje Farmacija MF UM, in s tem podal podlago za nadaljnjo obravnavo na Nacionalni agenciji RS za kakovost v visokem šolstvu.

Gre za petletni magistrski enoviti študijski program reguliranega poklica magistra farmacije, usklajenega z evropsko direktivo ter dodanimi kompetencami v okviru kliničnega vidika, hkrati pa je vsebina študija usklajena s ciljem, povečati kompetence diplomanta v smeri praktičnega znanja s področja lekarniške, klinične in industrijske farmacije. Omenjeni študijski program tako odgovarja na potrebe trga, saj smo v RS na repu glede števila zdravstvenih delavcev na prebivalstva. Poslanstvo farmacevta je posredno in neposredno delo z bolniki, z zdravniki in drugimi zdravstvenimi delavci, s čemer zagotavljajo, da bolnikom predpisana zdravila v največji možni meri prispevajo k najboljšim možnim zdravstvenim izidom. S tem tudi sledimo strateškim usmeritvam UM za dolgoročen in družbeno odgovoren razvoj študijskih programov.

Upravni odbor Univerze v Mariboru je še sprejel Navodila o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Mariboru, z nekaterimi ključnimi spremembami kot so zgodnejši roki za potrjevanje šolnin in drugih prispevkov ter na novo določeni pogoji za vračilo šolnin, ki bodo dobrodošli predvsem tujim študentom in drugimi vsebinski spremembami, ki so v novih navodilih ustrezneje poimenovani in umeščeni.