V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
Po koncu zimske sezone na Mariborskem Pohorju in Arehu bo v začetku pomladi že na voljo ugoden nakup vseh sezonskih smučarskih vozovnic za naslednjo zimo. Prvo obdobje predprodaje z najnižjimi cenami bo trajalo od 23. marca do 7. aprila 2024. V tem času bo letos naprodaj tudi vozovnica Pohorka.
Predprodajo za zimo 2024/2025 bo podjetje Marprom iz Skupine JHMB izpeljalo v treh obdobjih; samo v prvem bodo sezonske smučarske vozovnice za odrasle stale 450 EUR, za mladino, študente in seniorje 377 EUR, za otroke 251 EUR in toliko tudi za invalide. Začetne cene Pohorke za omenjene kategorije so 309/262/178 EUR.
Pripravili novost
Letošnja novost je tudi, da bo v predprodajo na začetku vključena letna vozovnica XL; slednjo, ki zagotavlja neomejeno uporabo vseh naprav, smučišča in kolesarskega parka, bo tako mogoče kupiti po nižjih cenah kot doslej.
V nadaljevanju predprodaje se bodo cene sezonskih vozovnic gibale v skladu s pripravljenimi ceniki 2024/2025.V teh je bila glede na predhodno sezono narejena le manjša uskladitev cen v skladu s stopnjo inflacije v letu 2023. Novi ceniki so že dostopni na uradni spletni strani smučišča na tej povezavi.
Blagajna na spodnji postaji Pohorske vzpenjače bo imela v prvem terminu predprodaje določene dni podaljšan delovni čas: od ponedeljka do četrtka bo odprta med 7. in 15. uro, od petka do nedelje pa med 7. in 17. uro. Vozovnice bo moč naročiti tudi na daljavo preko e-naslova info@visitpohorje.si in jih plačati na podlagi prejetega predračuna.
Mariborska policistka Vanessa je sredi krožišča naletela na račjo kršiteljico cestno-prometnih predpisov.
“Takoj po klicu je prišel policijski avto z dvema policistkama, ki sta takoj stopili v akcijo in skupaj smo raco ulovili in jo nato izpustili ob Dravi. Gospe sta bili zelo prijazni ter zelo odzivni in takoj pripravljeni pomagati.”
Sodelavci Snage ta teden v sodelovanju z inšpektorji Medobčinske inšpekcijske službe izvajajo nadzor nad ločevanjem bioloških odpadkov v večstanovanjskih objektih.
Bili so tudi na Pobrežju in povedali, kaj so ugotovili. Že na prvi pogled je bilo videti, da se v zabojnike za biološke odpadke znajdejo stvari, ki tja ne sodijo.
Danes, v soboto, 30. marca je bil v Lovrencu na Pohorju tradicionalni blagoslov velikonočnega ognja.
Opravili so tradicionalni blagoslov velikonočnega ognja, s katerim potem verniki pokadijo in blagoslovijo svoje domove. Domačini – moški so navsezgodaj zjutraj z lesnimi gobami, seveda govorimo o neužitnih gobah, ki rastejo na bukovih drevesih, prišli do cerkve, jih zakurili v blagoslovljenem ognju in nato ta ogenj odnesli domov.
VIR: Občina Lovrenc na Pohorju
Gobe pred tem sušijo dlje časa, morajo namreč biti dovolj suhe, da ogenj ne ugasne, saj ga namreč po blagoslovu raznesejo po domovih po župniji. Tudi letos je blagoslov ognja, ki se ga vedno udeleži veliko Lovrenčanov, potekal pri obeh lovrenških cerkvah.
Velika sobota je sicer dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Med obredi je najbrž najbolj znan blagoslov velikonočnih jedi, ki ima posebno simboliko.
Doživljajsko igrišče v Mariboru je začasno zaprto. Zavod Igrišče namreč ni prejelo javnih financerskih sredstev. Zdaj iščejo načine, da bi lahko ponovno odprli vrata in ponovno povabili otroke, tudi take, ki že vrsto let hodijo na to igrišče ustvarjati in se družiti.
Vrata Doživljajskega igrišča v Mariboru so pred dnevi ostala zaprta, čeprav je bilo zelo dobro obiskano. Nina Krašovec, vodja Zavoda Igrišče Maribor, je za BK TV in naš portal lokalec.si povedala, kaj se dogaja z igriščem, ki je ostalo brez denarja, zdaj ga ni namreč niti toliko, da bi lahko izvajali aktivnosti. Morali so narediti popolno reorganizacijo. Govorili smo tudi z enim od prostovoljcev Sebastijanom Haličem, ki je bil zaposlen na zavodu, nato pa ostal kot prostovoljec, prav tako tudi z Dragano Gligorič, ki je mama ene od deklic, ki že vrsto let hodi na prav to doživljajsko igrišče.
Danes so še zapisali v obvestilu vsem staršem in otrokom, ki so obiskovalci Doživljajskega igrišča: “Dolgujemo vam pojasnilo, zakaj je igrišče trenutno zaprto in zakaj bo zaprto še v naslednjem tednu. Zavod Igrišče namreč nismo bili uspešni pri iskanju javnih sredstev za delovanje Doživljajskega igrišča, naš bančni račun je prazen in ne zmoremo niti stroškov za najemnino prostora. Igrišče smo zaprli za čas iskanja rešitev, saj tako zaskrbljeni ne zmoremo otrokom, mladim in mladim družinam nuditi opore v njihovih stiskah, se igrati skrivalnic ali ponavljat poštevanko.”
Avtobus v Doživljajskem igrišču Maribor
“Potrebujemo vašo pomoč. Vsak kovanec v šparovec na igrišču prispeva k delovanju, vsak par rok pri pripravi in urejanju prostora šteje ogromno! Tudi vzpodbudne besede in prijazni nasmehi nas motivirajo, da se trudimo dalje!Če zmorete, vseeno koliko, lahko pomagate tudi z nakazilom donacije za Doživljajsko igrišče na TRR: SI56 0400 1004 8839 974, odprt pri Nova KBM” so še dodali na koncu v Zavodu Igrišče Maribor.
Igralne in ustvarjalne površine zdaj samevajo:
Vrt v Doživljajskem igrišču MariborDoživljajsko igrišče MariborRokavice čakajo, da si jih nadenejo otroci in spet gradijo, mizarijo, ustvarjajo …
Društvo Godi mi in Kulturno društvo Pavza sta združili moči in ustvarjalnost ter pripravili veselo popoldne za selniške otroke, pravzaprav kar za celo družino.
KD Pavza je v celoti pripravilo lutkovno predstavo. Članice in člani so naredili kulise, lutke, na panoje naslikali gozd, v katerem živi zajček. In ta zajček ima prijatelja – prav tako zajčka. Skupaj hodita po gozdu. Nastopi tudi lisica, ki je hotela zajčka ujeti, a ji je ušel. Oba zajčka najdeta tudi kokoško in piščance ter dobita jajčki, iz katerih bi lahko nastala lepa pirha … No, vsega ne bomo izdali.
To je bila tretja predstava KD Pavza. Z Društvom Godi mi so sodelovali že konec lanskega leta, ko so skupaj naredili prijetno praznično ustvarjalno popoldne in večer.
Društvo Godi mi je tudi tokrat poskrbelo za ustvarjanje. Na jajčka iz stiroporja so tako otroci, njihovi starši in tudi stari starši lepili serviete in tako naredili pirhe, ki so vsak zase unikatni, edinstveni, čeprav so si podobni kot jajce jajcu.
Predstava in ustvarjalna delavnica sta bili sicer namenjeni najmlajšim, a zopet se je izkazalo, kako hitro lahko generacije sodelujejo skupaj in pri tem tudi zelo uživajo.
Bernarda Korez iz Društva Godi mi pa vabi vse še na bralni šprancir na Jabolčno pot, kjer so postavili nekaj postaj, na katerih se lahko sprehajalci družijo, igrajo, se kaj novega naučijo, predvsem pa se imajo lepo.
Gimnazija in srednja šola za kemijo in farmacijo Ruše, 28. marca 2024, v Rušah organizira Srečanje mladih kemikov in 27. državno tekmovanje kemijskih tehnikov.
Ob tej priložnosti se bodo na GSŠKF Ruše kakor tudi v širšem lokalnem okolju zvrstili številni kemijski strokovni in tudi družabni dogodki. Udeleženci srečanja bodo dijaki srednjih kemijskih šol v Sloveniji ter vabljeni gostje tako iz šolstva, kemijske panoge, kakor tudi lokalnega okolja.
Na tekmovanju dijaki iz vseh kemijskih šol Slovenije
Na 27. državnem tekmovanju kemijskih tehnikov se bodo tekmovanja udeležili najboljši dijaki iz vseh kemijskih šol Slovenije. Tekmovanje bo potekalo v kemijskem laboratoriju, kjer bodo dijaki z analizo realnega vzorca morali dokazati znanje iz laboratorijske analizne tehnike ter drugih strokovnih kemijskih predmetov. Najboljši dijaki iz državnega tekmovanja bodo imeli možnost sodelovanja na izbirnem tekmovanju za udeležbo na mednarodnem tekmovanju mladih kemikov.
Srečanje se bo zaključilo z zaključno slovesnostjo
Poleg samega tekmovanja pa bodo dijaki na srečanju spoznali sovrstnike iz drugih kemijskih šol Slovenije. V okviru srečanja bodo v dopoldanskem času potekal strokovni dogodki s področja kemije, tehnike in okoljevarstva, popoldan pa bo namenjen medsebojnemu druženju udeležencev. Srečanje se bo zaključilo z zaključno slovesnostjo na kateri bodo razglašeni tudi rezultati državnega tekmovanja.
Atletska ogrevalna dvorana in tribuna Atletskega stadiona Poljane sta postali del mariborske športne infrastrukture lani, ko je Maribor gostil prestižno evropsko dogajanje za mlade športnike OFEM 2023. Dvorana, ki meri v dolžino dobrih 100 metrov, v širino pa skoraj 20 metrov, je tako s svojimi spremljevalnimi prostori v okviru tekmovanja postavila temelje za nadaljnji razvoj mariborske atletike.
Vsestranska športna dvorana na stadionu Poljane v poznih jesenskih, zimskih in zgodnjih spomladanskih mesecih služi kot prostor za treninge in tekmovanja mlajših kategorij. Njena inovativna arhitekturna zasnova je zagotovila tribuno z 976 sedeži, kar je naposled odprlo možnost organiziranja tekmovanj, kot so državna in pokalna članska prvenstva, tekme članskih reprezentanc, balkanskih prvenstev, velikih mednarodnih atletskih mitingov in drugih prireditev širšega pomena za Maribor in severovzhodno Slovenijo.
FOTO: MO Maribor
In vse zgoraj našteto se bo zvrstilo že v letošnjem letu, saj je s tem stadion postal tudi simbol mestne pripadnosti športu vseh selekcij in regionalni epicenter atletike, saj je zasnovana po strogih standardih mednarodne atletske zveze.
FOTO: MO Maribor
Na Mestni občini Maribor so ponosni, da bodo letos na tem stadionu v Mariboru gostili tekmovanja, ki bodo ime mesta ponesla tudi v tujino: “Veseli nas, da bomo na stadionu v letošnjem letu gostili tudi prve priprave atletov iz tujine, ki bodo potekale med 9. in 15. aprilom.”
4. in 5. maj
PRVENSTVO SLOVENIJE V MNOGOBOJIH ZA VSE KATEGORIJE
4. maj
PRVENSTVO SLOVENIJE V ŠTAFETNIH TEKIH
12. maj
ATLETSKI POKAL SLOVENIJE ZA MLAJŠE MLADINCE IN MLADINKE
25. in 26. maj
SPOMLADANSKI IZZIV, MEDNARODNI ATLETSKI MITING ZA VSE KATEGORIJE
26. maj
PRVENSTVO SLOVENIJE V POSAMIČNEM IN EKIPNEM MNOGOBOJU ZA PIONIRJE IN PIONIRKE U14 IN U12
30. maj
REGIJSKE IGRE V ATLETIKI – SPECIALNA OLIMPIJADA ZA OTROKE S POSEBNIMI POTREBAMI
13. maj
PODROČNO POSAMIČNO PRVENSTVO SLOVENIJE V ATLETIKI ZA OSNOVNE ŠOLE
13. maj
PODROČNO POSAMIČNO PRVENSTVO SLOVENIJE V ATLETIKI ZA SREDNJEŠOLCE
17. maj
ŠPORTNE IGRE MLADIH
1. in 2. junij
DRŽAVNO PRVENSTVO ZA GASILSKE ENOTE SLOVENIJE
8. in 9. junij
EKIPNO PRVENSTVO SLOVENIJE ZA PIONIRJE IN PIONIRKE U12 IN U14
19. junij
MEDNARODNI ATLETSKI MITING IN 10. MEMORIAL IZTOKA CIGLARIČA V TEKU NA 1500 M / WACT CHALLENGER
29. in 30. junij
PRVENSTVO SLOVENIJE ZA VETERANE IN VETERANKE
6. julij
21. BALKANSKO PRVENSTVO ZA MLAJŠE MLADINCE IN MLADINKE
13. in 14. julij
PRVENSTVO SLOVENIJE ZA MLADINCE IN MLADINKE
20. in 21. julij
ATLETSKI POKAL SLOVENIJE ZA ČLANE IN ČLANICE
21. september
ATLETSKI MITING PRIJATELJSTVA
21. in 22. september
ATLETSKI POKAL SLOVENIJE ZA STAREJŠE MLADINCE IN STAREJŠE MLADINKE
28. in 29. september
PRVENSTVO SLOVENIJE ZA PIONIRJE IN PIONIRKE U13, U12, U11, U10
2. oktober
PODROČNO EKIPNO PRVENSTVO SLOVENIJE V ATLETIKI ZA SREDNJEŠOLCE
2. oktober
PODROČNO EKIPNO PRVENSTVO SLOVENIJE V ATLETIKI ZA OSNOVNOŠOLCE
10. oktober
EKIPNO PRVENSTVO SLOVENIJE ZA OSNOVNE ŠOLE – FINALE
“Ponosni smo, da lahko v našem mestu gostimo tako raznolike in kakovostne športne dogodke na Atletskem stadionu Poljane. Ti dogodki ne le odražajo našo predanost športu, temveč tudi bogatijo kulturno in družbeno tkivo naše skupnosti. Zahvaljujemo se vsem športnikom, organizatorjem in podpornikom, ki soustvarjajo nepozabne trenutke in krepijo duh tekmovanja v našem mestu. Skupaj gradimo močnejšo športno prihodnost, ki bo navdihnila naslednje generacije,” še sporočajo iz Mestne občine Maribor.
Bliža se velikonočni vikend, čas, v katerem že tradicionalno pripravljajo tudi revijski Festival Scena. Tri večere zapored, od 29. 3. do 31. 3. 2024. se bodo na Štuku pod organizacijo MC Pekarna predstavljali različni bendi.
Vsakoletni festival lokalnih izvajalcev na Štuku se bo zahvaljujoč odličnemu odzivu tokrat ponovno odvil v treh večerih, od petka, 29. 3., do nedelje, 31. 3. 2024. Gre za skupine iz Maribora in okolice. V treh večerih bo nastopilo kar 18 skupin različnih žanrov. Lahko bi rekli tudi mali mariborski Woodstock, kot ga že poznamo iz prejšnjih let.
Scena je festival lokalnih, bolj in manj znanih glasbenih skupin, ki se občinstvu predstavijo s svojo letno produkcijo ali pa si preprosto zaželijo nastopa na večjem odru. Dogodek je v veliki meri namenjen tudi manj uveljavljenim izvajalcem, ki za seboj nimajo veliko javnih nastopov. Tudi tokrat soo program sestavili na podlagi javnega razpisa in izbrali kakovostne ustvarjalce iz različnih žanrov, ki bodo gotovo še dolgo krojili mariborsko sceno. Festival je revijskega značaja, torej se bendi na Sceni predstavljajo in ne tekmujejo med sabo.
Festival Scena pa ne pomeni samo nastopov bendov, med katerimi so nekateri manj znani, nekateri pa že bolj, vsaj na tej sceni, ampak tudi druženje glasbenikov, obiskovalcev, kultura, piknik, ustvarjanje novih glasbenih in osebnih poznanstev.
Program:
Petek, 29. 3. 2024: Štrom, Scarcure, Rjå, Shanti Nilaya, EET, Šesti Metek
Sobota, 30. 3. 2024: MePZ KUD Coda, Wildrive, LaPilar, Piksel Prfekt, Mojohunters, Ghost B.C.E.
Nedelja, 31. 3. 2024: Wrong Way, Mind Juice, Brez Vprašanj, The HearTcores, MHM, Fox & The Poor Guy
Nastopi se pričnejo ob 20. uri in trajajo po 35 minut, med nastopi bodo 10-minutni odmori. Zadnji nastop se prične ob 23.45. Tokrat bodo za vstop prvič pobirali simbolične prostovoljne prispevke, ki bodo namenjeni kritju osnovnih stroškov dogodka.
V sklopu čistilne akcije so včeraj predstavniki podjetja Kärcher začeli z odstranjevanjem grafitov in umazanije na stopniščih in obokih Starega mostu, so zapisali na družbenem omrežju Mestne občine Maribor.
Velika mestna čistilna akcija Mestne občine Maribor bo letos potekala v soboto, 6. aprila 2024, od 9. do 13. ure. Akcija bo potekala vodeno bo na dveh večjih območjih, v Krajinskem parku Mariborsko jezero in v mestnem gozdu Stražun. Na obeh območjih je bila prepoznana visoka obremenjenost naravnega okolja z odpadki. Obenem dveh velikih akcijah bodo potekale tudi organizirane skupnostne čistilne akcije po mestnih četrteh in krajevnih skupnostih.
Akcija namenjena vsem
“V akcijo želimo vključiti čim večje število šol, vrtcev, društev, NVO in občanov v različnih vlogah – kot obiskovalci parkov in gozdov, kot stanovalci v večstanovanjskih objektih, uporabniki športnih površin, uporabniki otroških igrišč … in zaposlene v MO Maribor in njenih zavodih ter javnih podjetjih (JHMB),” sporočajo iz MO Maribor.
Akcija je namenjena vsem občankam in občanom, ki jim je pomembno, da živijo v čistem in lepem okolju. Odstranjevali bodo odpadke iz narave na javnih in funkcionalnih površinah ob vodnih virih (reka Drava in potokih), v okolicah blokov, okolicah šol in vrtcev, okolicah javnih objektov, otroških in športnih igrišč, gozdovih, sprehajalnih poteh. Kjer se je pojavila potreba, bodo odstranjevali tudi zeleni obrez in belo omelo.
Pridružujejo se tudi organizacije, društva in podjetja
Občani bodo pozvani, da ob pomoči predstavnikov dotične mestne četrti ali krajevne skupnosti v naravi pobirajo odvržene odpadke in jih nato odložijo bodisi v domače smetnjake ali na začasna (»pop-up«) zbirna mesta, ki bodo na dan posamezne akcije organizirana v vsaki mestni četrti in krajevni skupnosti.
Z akcijo se MO Maribor, organizacije, društva, podjetja in občani pridružujejo tudi vseslovenskemu dnevu prostovoljstva Dan za spremembe, ki vabi vse ljudi v Sloveniji, da sooblikujejo boljšo družbo, tako da se v svojem okolju povežejo v akcijah, ki lahko rešujejo aktualne probleme in izboljšujejo kakovost bivanja.
V petek, 5. aprila 2024, se akciji pridružujejo tudi mariborske osnovne in srednje šole ter vrtci. Več pa tukaj.
“Obveščamo vas o delni zapori ceste Vuzenica-Sv. Primož pri Šrotovem mostu (ob objektu hišna št. Sv. Primož na Pohorju 77),” so sporočili iz občine Vuzenica.
Zaradi interventne obnove cestišča in mostu bo delna zapora ceste predvidoma med 27. 3. in 15. 4. 2024. Dela bo izvajalo podjetje Zemeljska in gradbena dela Zdenko Ramšak s. p.
V oddaji na BK TV “Z županom” smo tokrat gostili župana občine Radlje ob Dravi Alana Bukovnika.
Alan Bukovnik nam je po dobrem letu zadnjega, aktualnega županskega mandata povedal več o življenju v občini Radlje ob Dravi, o certifikatih, ki jih ima občina, tudi o prostovoljcih in prostovoljstvu, prav tako tudi o delovanju društev, športu in prireditvah. Poudaril je, da so našli nove priložnosti za ćrpanje sredstev evropskih skladov, zato se lotevajo tudi novih investicijskih projektov. Spregovoril je tudi o investicijskih projektih, ki so pomembnejši v tem mandatu.
Pred nami so velikonočni prazniki, ki jih bo večina preživela v družbi najbližjih. Da bodo priprave na barvanje pirhov, velikonočni zajtrk in obdaritev najmlajših čim bolj prijetne, na največji nakupovalni destinaciji severovzhodne Slovenije ta konec tedna, od 28. do 30. marca, pripravljajo tradicionalni Europarkov velikonočni sejem. Na stojnicah na nakupovalnih ulicah v pritličju Europarka bodo obiskovalci našli številne dobrote, od pirhov do potic, pa tudi ročno izdelane okraske za dom.
Na velikonočni sejem po živila lokalnih ponudnikov
Za dobro in prijetno pripravo na praznične dni bodo na Europarkovem velikonočnem sejmu poskrbeli številni lokalni ponudniki. Obiskovalci bodo lahko na stojnicah našli sveže sadje in zelenjavo, pekovske izdelke in potice, jajca ter domače mesne izdelke. Vsi tisti, ki še niso našli ideje za pogrinjek ob velikonočnem zajtrku, bodo navdih vsekakor našli pri prijaznih ponudnikih, ki jim bodo z veseljem svetovali.
Na voljo tudi velikonočna dekoracija
Velikonočni prazniki so popoln čas za pomladno okrasitev doma. Na sejmu bodo zato ponudniki predstavili ročne izdelke iz lesa, gline, stekla in tekstila, s katerimi bodo obiskovalci lahko okrasili dom ali pa jih podarili najbližjim. Manjkali ne bodo niti ročno poslikani pirhi, unikatni izdelki iz dekorativnega lesa in naravnih materialov, pletene košare, lesena orodja, izdelki iz domače volne in eko pridelki.
Za vse tiste, ki se za veliko noč obdarujejo, bodo v mariborskem Europarku poskrbeli, da pri iskanju lepih daril ne bodo imeli težav. Poleg številnih izdelkov, ki jih bodo našli na sejmu, je lahko odlična izbira tudi darilni bon Desetak, ki nikoli ne razočara. Desetake lahko obdarovanci unovčijo na kar petih nakupovalnih destinacijah po Sloveniji: Europark Maribor, ALEJA Ljubljana Šiška, Citypark Ljubljana, Citycenter Celje in Center Vič Ljubljana. Izbirajo lahko med 450 različnimi trgovinami, boni pa so unovčljivi tudi v vseh gostinskih lokalih na navedenih nakupovalnih destinacijah. Darilne bone se lahko kupi pri Info točki Europarka Maribor ali pa se jih naroči preko spleta na www.desetak.si.
Fotografiranje v spomin na veliko noč
V Europarku bodo v sklopu praznovanja velike noči letos obiskovalce razveselili s profesionalnim fotografiranjem, ki bo v nadstropju pri trgovini Bags&More. Obiskovalci bodo tako imeli priložnost, da si ustvarijo čudovite spomine na letošnje velikonočne praznike. Fotografiranje bo obiskovalcem na voljo od danes, 26. marca, do sobote, 30. marca, med 10. in 12. uro ter med 15. in 19. uro. Eno brezplačno fotografijo s spominom na ta dogodek bodo lahko prevzeli pri stojnici InŠtant Foto v pritličju nakupovalne destinacije.
Fotografiranje v spomin na veliko noč (foto_AV studio)
Aprila bo mariborski bend Alo!Stari obeležil pet let delovanja. In kot so fantje že naredili, bodo naredili tudi letos – večkrat bodo praznovali isti rojstni dan. Pripravljajo namreč dva rojstnodnevna koncerta: 18. 4. 2024 v ljubljanski Cvetličarni, 26. 4. 2024 pa na mariborskem Štuku. Danes pa so izdali svoj drugi album ‘Sem prii, nič ti neom!’.
Alo!Stari so zastavonoše slovenskega skate punka. Od danes naprej pa lahko rečejo, da imajo tudi dva albuma, ne samo enega. In na drugem je 12 pesmi, v katerih so mariborsko cinični, neprizanesljivi, kritični in neposredni. Ves čas tudi vztrajajo z mariborščino, z njo pa so tudi že koga okužili, saj znajo njihove pesmi tudi tisti, ki v Mariboru še niso bili ali pa precej redko.
In kaj pravijo fantje zdaj, ob izidu drugega albuma? Kaj sploh je na albumu?
“Ko smo še kot pubeci hodli ven, je bila vsak vikend vedno ista pesem: kjerkoli smo že bili, je bila tam tudi družba folka, ki je delala probleme. In ko si zaslišal ta famozni ”daj sem prii, nič ti neom” si vedo, da si ga najebal. In potem smo laufali, čim dlje. Da nas ne bi dobili. Ko danes pogledamo na te situacije, se nam zdi ta folk točno tak, kot ta dva pubeca na naslovnici našega novega albuma ‘Sem prii, nič ti neom!’. Dva pubeca s cigareto, ki nista mela kaj bolj pametnega za delat.”
In z dogodki iz mladosti v mislih so Alo!Stari opremili naslovnico in naslovili svoj drugi album. Na njem je torej 12 komadov. Prva dva sta polna energije kot ‘šus’: ‘Danes nea grem domu’, ki ga Alo!Stari že lep čas igrajo na koncertih, in pravkar izdani single, himna za vse tiste, ki nimajo časa za nič, ‘Spali bomo te ko bomo mrtvi’. Nato sledi udarni del z ‘Lej ti ovega’, s katerim se obregnejo v točno določene tipe; “pa saj jih vsi poznamo, kake!” Četrta je ‘MSG’, za katero lahko rečemo, da je mirnejša, introspektivna pesem in tista, ki kaže na zlomljena srca in nekaj jeze, to je tako lažje prenašati kot žalost. Sledi prvi single z albuma ‘Prie tako leto’. Kako komentirajo to? “Dajmo o njej povedati zgolj to, da izvrstno popisuje obdobje, ko se nam je vsem pipalo – tako ali pa drugače.”
Naslovnica albuma Alo!Stari – Sem prii, nič ti neom. Izid: 26. 3. 2024
Sredino albuma zavzema pesem, pri kateri sodeluje Emkej, gre za single ‘Nea guši’, v katerem so Alo!Stari in Emkej združili uporniški punk z družbeno-kritičnim hip hopom. Sledi nova ‘Še enkrat’, nato pa tri že dobro poznane, saj so jih skejt pankerji že predstavili kot single: ‘Nisn jezn, sao me razpizdi’, najbolj miren song albuma, baladna pesem ‘Glavno da midva sma skup’, tokrat v sodelovanju z Najo Lipičnik iz benda Before Time, ter himna prijateljstvu ‘Preživeli smo še eno noč’. Zadnji dve skladbi pa prinašata presenečenje, ki ga mi nočemo izdati, poslušajte ‘Že dugo’ in ‘Jebite se vsi’, pa sami razvrstite v nek predal, ali pa seveda, poslušajte, poslušajte.
So takšni, kot pravijo, da so?
Bomo ob tem lahko rekli, tako kot so sami zapisali? Da je novi album definitivno tak, da so fantje še enkrat pokazali, kako presneto resno jemljejo svoj edinstven glasbeni izraz, zaradi katerega so to, kar so? Najboljše, da album poslušate in to večkrat, da se prepričate. Pa pridete na koncert.
Alo!Stari. Foto: Luka Hernet
Zakaj bi rojstni dan praznovali enkrat, če pa ga lahko dvakrat
Pred Alo!Stari so Tine Matjašič, Jernej Metež, Matej Kosmačin, Matic Mlakar in Tomaž Medvar delovali in sodelovali v mnogih drugih glasbenih sestavih, a ko so prišli skupaj, so že vedeli, zakaj so skupaj. Svoj drugi album izdajajo ob zanje prelomnem času. Prva petletka je za njimi. Kot neka polovička, torej bodo rinili naprej. Še v drugo petletko. Prej pa praznovali rojstni dan. Aprila 2019 so pokazali njihov prvi komad ‘Nea vem kam’. Takrat so bili novinci, vsaj skupaj, čeprav so bili že prej na sceni z drugimi ekipami. Prav tako aprila, le da letos, pa bodo imeli dva rojstnodnevna koncerta. Kaj se bo zgodilo? Brezkompromisen, direkten, surov, melodičen skejt punk z besedili v čisti mariborščini, ki je ne zna vsak, lahko pa se loti učenja, bo zavladal v Cvetličarni 18. aprila, nato pa se bo to ponovilo 26. aprila na mariborskem Štuku. Predskupina na obeh koncertih bo ljubljanski pank trio Lim, Smrad in Žila. In fantje iz Alo!Stari obljubljajo še presenečenja.
Pet let je mimo, kot bi mignil, a dogajalo se je na polno
Mariborski skejt pankerji Alo!Stari so bili pred petimi leti eksplozivno presenečenje za vse. Pri komad ‘Nea vem kam’ je v prvih 24 urah dosegel okoli 30.000 ogledov na omrežju YouTube, kar je bilo prav tako presenečenje za alternativni bend. Dva meseca kasneje so bili na dvorišču Vetrinjskega dvora. Sledili so novi komadi, pesmi, singli ‘Star’, ‘Alo, stari’ in ‘Valovi’, potem so udarili z ‘Vse bi dal’ in ‘Kaj naj zaj nareim’. A vprašanje, kaj naj zdaj naredijo, je bilo odveč, očitno so vedeli. Prvega septembra 2021 je namreč izšel njihov takrat že zelo težko pričakovani prvenec ‘Pa kaj te s tao je’. 14 pesmi. In novi in novi nastopi – na manjših in večjih odrih. In seveda na radijskih valovih. Leto 2022 so napolnili Kino Šiška, razprodali Štuk in imeli dva ‘Pune vrei špila’. Kdor ni bil tam, mu je lahko žal. In fantje se še niso spravili k počitku, ampak so naredili še ‘Prie tako leto’, ‘Nea guši’, ‘Nisn jezn, sao me razpizdi!’, ‘Preživeli smo še eno noč’, ‘Glavno, da midva sma skup’ in ‘Spali bomo te ko bomo mrtvi’. Posneli vse skupaj in še več. Pa dali na album.
Evropski vrh regij in mest sprejel Monsovo deklaracijo, ki prinaša povečanje javnih naložb za zmanjševanje razlik med regijami. Nataši Ritoniji, ki vodi RRA Podravje – Maribor, se obeta aktivnejša vloga v okviru Evropskega združenja regij za področje biokrožnega gospodarstva.
Minuli teden, 18. in 19. marca 2024, je v belgijskem Monsu potekal 10. Evropski vrh regij in mest, kjer se je direktorica RRA Podravje – Maribor Nataša Ritonija kot predstavnica Razvojnega sveta kohezijske regije Vzhodna Slovenija udeležila razprav o vlogi regionalnih in lokalnih oblasti. Vrha se je skupaj udeležilo več kot 3.500 lokalnih in regionalnih predstavnikov iz 59 držav in vseh petih celin.
VIR: European Committee of the Regions
Vrh v Monsu, ki predstavlja ključni trenutek pri oblikovanju vizije regij in mest za prihodnost Evrope, je zapisal prednostne naloge za močnejšo, pravičnejšo in odpornejšo Evropo ter jih kot stališče regij in mest predstavil v t. i. Monsovi deklaraciji. Z njo je voditelje institucij EU ter voditelje držav in vlad pozval, naj zagotovijo, da bodo vse politike EU zasidrane na lokalni in regionalni ravni, saj bodo na ta način okrepili demokratično legitimnost in učinkovitost EU.
Neposreden dostop do sredstev EU bo omogočil razvoj inovativnih rešitev
Če bodo evropski voditelji upoštevali ključne prednostne naloge Monsove deklaracije, se prebivalcem v regijah evropskih držav obetajo številne koristi. Prva in najpomembnejša je povečanje javnih naložb, kar bo omogočilo reševanje sedanjih in prihodnjih izzivov ter zagotovilo večja proračunska sredstva za posamezno regijo. Upoštevanje načela »ne škodovati koheziji« bo omogočilo, da kohezijska politika ostane glavni instrument EU za zmanjševanje razlik med regijami in krepitev konkurenčnosti.
Druga korist se kaže v možnosti lokalnih rešitev za podnebne cilje. Neposreden dostop do sredstev EU bo omogočil razvoj inovativnih rešitev, ki bodo pomagale izpolnjevati cilje zelenega dogovora in spodbujati trajnostni razvoj ter gospodarsko blaginjo v regiji.
»Ta deklarativna zahteva bo zagotovo doprinesla k učinkovitejšemu izvajanju rešitev za doseganje ciljev Evropskega zelenega dogovora tudi v Podravju, ki je v okviru iniciative krožnih mest in regij prejelo podporo EK ter v tem segmentu nastopa kot Podravska pilotna regija. S tem namenom je Svet Podravske regije lani decembra soglasno podprl Regionalno strategijo za prehod v biokrožno gospodarstvo Podravja 2023 – 2030. Služi kot podlaga za pripravo nabora regijskih projektov, akcijskega načrta ter razvoja mehanizmov za financiranje identificiranih projektov,« je povedala Ritonija in dodala: »S tem namenom na RRA Podravje – Maribor intenzivno pridobivamo mednarodna nepovratna sredstva, s pomočjo katerih bo mogoče rešitve vpeljati, sprva v podravski, nato pa, upamo, tudi širše v celotni Vzhodni regiji.«
VIR: European Committee of the Regions
Poleg tega Monsova deklaracija poudarja potrebo po obravnavanju regionalnih potreb, kar bo zagotovilo enake možnosti, boj proti revščini ter delovna mesta in enakost spolov v vseh regijah. V tem duhu so na srečanju v Monsu med drugim potekali tudi zelo intenzivni dogovori za aktivnejšo vlogo predstavništva Kohezijske regije Vzhodna Slovenija v Evropskem združenju regij. Nataša Ritonija je ob tem poudarila: »S prevzemom določenih funkcij na evropski ravni, konkretneje prav na področju biokrožnega gospodarstva, bomo še dodatno intenzivirali našo dosedanjo angažiranost. Verjamem, da bosta naša zavzetost pri zagovarjanju interesov regije ter sodelovanje z lokalnimi in regionalnimi organi pomembno vplivala na doseganje ciljev Monsove deklaracije ter s tem prinesla koristi za celotno Vzhodno kohezijsko regijo.«
Letošnji Evropski vrh regij in mest je ponovno opomnil vrh evropske politike, da mora razvoj Evrope izhajati iz potreb regij in mest ter njihovih prebivalcev.
Včeraj, 25. 3. 2024, je v Enoti za transfuzijsko dejavnost Murska Sobota, ki deluje pod okriljem Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor, krvodajalka ga. Marjana Gomboc, kot ena izmed redkih žensk v Sloveniji, svojo kri darovala že 100-tič, so zapisali v UKC Maribor.
“Hvala vsem vam, ki dnevno rešujete življenja, vračate zdravje in nam pomagate nadaljevati plemenito tradicijo krvodajalstva,” so še dodali iz UKC Maribor.
Tudi letos so krajani izdelali velik Kamniški presmec. V petek so poiskali primerno drevo, v soboto zjutraj so se dobili že ob 7. uri in začeli z izdelavo.
“Najbolj vesel sem, da se vsako leto zberemo in obujamo star običaj,” nam je povedal Sebastijan Jaušovec. Nekateri pri izdelavi sodelujejo že vrsto let, povedo nam, da je pomembno, da se tradicija vključuje, zato s seboj pripeljejo tudi najmlajše.
Na koncu so poskrbeli tudi za okrasje. V nedeljo se je ob 9. uri odvil žegen, po maši so ga odnesli pred kulturni dom, kjer so ga postavili.
Se pa je na ta dan že tradicionalno odvila tudi velikonočna razstava, kjer so si lahko zbrani poleg tega, da so si pogledali čudovite izdelke, privoščili tudi sladke dobrote, ki so jih za dan pripravili.
V Osnovni šoli Vuzenica so se prav na večer materinskega dne poklonili materam, ob tem pa se spomnili tudi na očete, pravzaprav na vso družino.
Res da v tem mesecu praznujejo mame, a na šoli so rekli, da bodo povezali vso družino. Mame, očete, babice, tete, dedke, strice in otroke. In zato so naredili prireditev, na katero so bili vabljeni vsi.
Po skupinah so nastopali mlajši razredi pa tudi pevski zbor. Pri starejših učencih pa so naredili posamezne točke, v katerih so nekateri igrali, drugi plesali, tretji deklamirali, četrti peli.
Nekaj deklet iz višjih razredov je povedalo, da jim nastopanje pred vso družino pomeni veliko, saj lahko s tem izrazijo ljubezen do vseh članov družine. Super jim je bilo, da so prišli vsi člani, da so jim pokazale, kaj znajo, hkrati pa so poudarile, da že od prvega razreda naprej ustvarjajo v šoli na temo celotne družine, od risanja in slikanja pa vse do pesmi in spisov.
Prav tako pa jim veliko pomeni, da praznujejo materinski dan. Da je to poseben dan, ko lahko izkažejo ljubezen do mame, ki jo sicer pokažejo tudi ostale dneve. Dejale so, da je lepo, da se mamam pokloni objem, kako rožico.
Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) je 21. marca 2024 potrdil akreditacijo univerze Alma Mater Europaea – ECM.
“Naša dolgoletna prizadevanja, da še uradno stopimo ob bok kot univerza ostalim svetovo priznanim izobraževalnim institucijam, so se uresničila. S tem, ko smo postali univerza, se je utrdila pozicija Alma Mater v slovenski in mednarodni javnosti ter dokazala odgovornost učiteljev in študentov pri izpolnjevanju standardov in pričakovanj glede kakovosti dela, kadrov in organizacije,” je pojasnil prof. dr. Ludvik Toplak, po novem rektor Univerze Alma Mater.
VIR: Alma Mater Europaea
“Naše poslanstvo je razvijanje novih deficitarnih in obstoječim univerzam komplementarnih programov ter kakovostnih kadrov, ki so konkurenčni na domačem in evropskem trgu. Alma Mater si je zastavila cilj, da se razvije v center odličnosti za Slovenijo in širši srednjeevropski prostor. Sledili bomo potrebam gospodarstva in javnih služb po principih kakovosti, relevance in racionalizacije,” še dodaja dr. Ludvik Toplak. Status univerze Alma Mater omogoča vključitev v nekatera mednarodna združenja, katerih članstvo se pogojuje s članstvom v nacionalni rektorski konferenci.
Strokovni team, ki je pripravil elaborat in vodil postopek je usmerjala doc. dr. Barbara Toplak Perovič, izkušena poznavalka visokošolskega sistema: “Študij na Alma Mater Europaea je bil že sedaj garancija kakovosti, ki je priznana tako med študenti kot tudi med delodajalci. Veseli pa nas, da je Alma Mater pridobila tudi ugled, ki ga priznavata znanstvena, akademska in strokovna skupnost. Univerza mora izkazovati posebno kakovost na področju izobraževanja in znanstvenega raziskovanja ter s tem povezane dosežke. Dokaz uspešnega dela se kaže v vsaj 5-10 odstotni letni rasti števila študentov, učiteljev, raziskovalcev in vseh drugih kazalnikov.”
S tem, ko je Alma Mater postala univerza se je povečala možnost kakovostne in racionalne internacionalizacije, ki bo sposobna svetu posredovati dosežke slovenske znanosti in spremljati ter prevzemati in nadgraditi dosežke svetovnih centrov znanja in kulture, kot prava evropska univerza,” dodaja prof. dr. Jurij Toplak, ki bo skrbel za mednarodno povezovanje.
Univerza je avtonomni, znanstveno-raziskovalni, umetniški in izobraževalni visokošolski zavod s posebnim položajem
Iskrene čestitke in izraz navdušenja ter besede vzpodbude in dobre želje za uspešno sodelovanje tudi v prihodnje je Univerzi Alma Mater Europaea predal častni predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti iz Salzburga prof. dr. Felix Unger.
VIR: Alma Mater Europaea
Univerza je avtonomni, znanstveno-raziskovalni, umetniški in izobraževalni visokošolski zavod s posebnim položajem. Akreditacija zagotavlja, da institucija izpolnjuje posebna merila v zvezi s fakultetnimi kvalifikacijami, učnim načrtom, študentskimi službami in splošnimi izobraževalnimi rezultati. Skrbi za najvišjo kakovost razvoja znanosti, strokovnosti in umetnosti in ima akreditirane študijske programe na vseh treh stopnjah do doktorata na vsaj štirih znanstvenoraziskovalnih disciplinah po klasifikaciji Frascati in vsaj petih izobraževalnih področjih po KLASIUS, vključno z umetnostno akademijo.
Organi univerze so rektor, senat, upravni odbor in študentski svet. Senat univerze izvolijo senati članic univerze tako, da so enakopravno zastopane vse znanstvene in umetniške discipline ter strokovna področja.
Alma Mater Europaea – ECM je bila pred 15. leti, na pobudo članov podonavske rektorske konference, ustanovljena s poslanstvom, da razvije nove in deficitarne akademske programe ter tako prispeva k reintegraciji Evrope.
Akademski patronat ji je zaupala Evropska akademija znanosti in umetnosti iz Salzburga, najreprezentativnejša akademska institucija v Evropi, ki združuje preko 2000 znanstvenikov in 37 Nobelovih nagrajencev.
V teh letih se je razvila v univerzitetno institucijo, ki izobražuje in raziskuje na dodiplomski, magistrski in doktorski ravni s področja zdravja, sociale, managementa, humanistike, arhivistike, umetnosti, ekologije, plesa ter informacijske tehnologije, vključno z umetno inteligenco.
Alma Mater sodeluje s številnimi priznanimi svetovnimi univerzami in v izobraževanje vključuje vrhunske znanstvenike ter strokovnjake iz prakse.
Podnebne spremembe predstavljajo globalni izziv, ki ima pomembne posledice tudi za Slovenijo. V zadnjih desetletjih smo priča naraščajočim temperaturam, spremembam padavin in pogostejšim ekstremnim vremenskim dogodkom, kot so poplave, suše in vročinski valovi. Te spremembe predstavljajo resen izziv za različna področja, vključno s kmetijstvom, infrastrukturo, gozdarstvom in biodiverziteto.
20. marca 2024 je na Regionalni razvojni agenciji za Podravje – Maribor potekal dogodek z naslovom »Zelena misija za podnebje«, ki je združil ključne deležnike v lokalnem okolju, ki se aktivno ukvarjajo s področjem prilagajanja podnebnim spremembam. Dogodek sta organizirala Mestna občina Maribor in Regionalna razvojna agencija Podravje – Maribor v okviru projekta MISSION CE CLIMATE (Interreg Central Europe Programe).
»Uspešen dogodek in številčna udeležba sta jasen pokazatelj, da nas je v lokalnem okolju veliko, ki smo navedeno sprejeli kot izziv visokega pomena, in že izvajamo številne aktivnosti v smeri vpeljevanja ukrepov, ki bodo prispevali k učinkovitejšemu prilagajanju,« je povedala ena od organizatoric dogodka Tanja Senekovič iz RRA Podravje – Maribor.
V okviru projekta Mission CE Climate (Interreg Central Europe) so partnerji E-Zavod, RRA Podravje – Maribor in Mestna občina Maribor vzpostavili lokalno podnebno misijo, sestavljeno iz ključnih deležnikov, ki delujejo na področju prilagajanja podnebnim spremembam. Namen misije je povezovanje deležnikov in vzpostavitev trajnega sodelovanja ter izmenjave informacij s ciljem izboljšanja odpornosti na podnebne spremembe. Na srečanju so svoje aktivnosti predstavili: Agencija republike Slovenije za okolje, Energetsko podnebna agencija za Podravje, Štajerska gospodarska zbornica, Univerza v Mariboru, Univerzitetni klinični center Maribor, Skupina javni holding Maribor, E-Zavod, Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor, Mestna občina Maribor in Skupna občinska uprava Maribor – Skupna služba varstva okolja.
Predstavljene so bile zelo različne aktivnosti in projekti, ki vodijo našo družbo v bolj zeleno in zdravo prihodnost. Naslovljene so bile naslednje teme: podnebne spremembe v Sloveniji in pomembnost povečanja odpornosti skupnosti na podnebne spremembe ter ozaveščanje in izobraževanje na temo podnebnih sprememb in blaženja le-teh. Govorili smo o uvajanju obnovljivih virov na področju energije, uvajanju zelene infrastrukture in sonaravnih rešitev, inovativnih rešitev in zagotavljanju prenosa dobrih praks. Predstavljen je bil projekt iz področja duševnega zdravja mladih, ki se vse pogosteje srečujejo z okoljsko anksioznostjo.
Poslušali so predstavitev projekta, ki uvaja trajnostne sisteme in inovacije na področju prehrane. Na srečanju smo izpostavili problematiko zaščite prebivalstva pred vročino, ki ogroža zdravje in življenje ljudi, posebno ranljivih skupin. Poudarili smo pomembno vlogo Skupne občinske uprave Maribor – Skupne službe varstva okolja, pogovarjali smo se tudi o dogovornem ravnanju z odpadki in vodo ter pomenu družbene odgovornosti.
Srečanje je bilo izredno dinamično in konstruktivno. Deležniki so izrazili željo po povezovanju in rednih letnih srečanjih ter tudi izpostavili teme, ki bi jih želeli nasloviti na prihodnjih srečanjih.
Na zelo uspelem uvodnem dogodku so obiskovalci pozdravili pomlad.
Na prvi pomladni dan so na dogodku Pozdrav pomladi obiskovalci pozdravili letni čas, ki s ponovnim obujanjem narave zbuja optimizem. S pijačo dobrodošlice, ki temelji na zgodovinskih virih, so si ogledali upodobitve simbolov pomladi, rodovitnosti in obilja, preko zgodb, z odkrivanjem skrivnega predmeta, s pomočjo vonja in z okušanjem jedi, pripravljene po zapisu iz leta 1487, so dobili vpogled v življenje plemiča v 15. stoletju.
Obiskovalci očarani
Doživetje je dopolnila s svečniki osvetljena Viteška dvorana in glasbena spremljava. »Očarali ste nas,« so ob odhodu zapisali obiskovalci, ki so si vsebine, doživete z vsemi petimi čuti, lahko ogledali še na interaktivni digitalni mizi, kjer so predstavljeni slavnostni jedilniki od 15. do 20. stoletja.
FOTO: M. Pigac/Pokrajinski muzej Maribor
S programom Pozdrav letnim časom, ki prepleta likovno umetnost, snovno in nesnovno dediščino in digitalizirane vsebine, Pokrajinski muzej Maribor ustvarja edinstvena doživetja za zahtevne obiskovalce. Preko alegorij letnih časov, upodobljenih na baročnem stopnišču in v Viteški dvorani mariborskega gradu, se obiskovalcem razkrivajo likovni simboli in globlja sporočila upodobitev. V arhitekturne in likovne upodobitve alegorij letnih časov se poglobijo ob razlagi in poslušanju glasbe, s pomočjo vonja, tipa in okusa pa aktivno spoznavajo kulinariko letnega časa in določenega zgodovinskega obdobja.
Program Pozdrav letnim časom v obiskovalcih zbuja razmislek o cikličnosti časa, o večnem krogu rojstva, umiranja in ponovnega rojstva ne le v naravi ampak tudi v življenju posameznika. Opozarja na govorico simbolov, ki jih pogosto nezavedno sprejemamo v svoj vrednostni sistem. Nakazuje razloge, zakaj so bila določena živila v nekem zgodovinskem obdobju pojmovana kot dragocena in pojasnjuje potek kulturnega razvoja, ki se je izkazoval tudi za mizo.
FOTO: M. Pigac/Pokrajinski muzej Maribor
Dogodki potekajo ob menjavi letnih časov in temeljijo na elementih presenečenja in očaranosti. Obiskovalcem nudijo možnost aktivne udeležbe in doživljanja preteklosti s pomočjo vseh petih čutov. Uvodnemu dogodku Pozdrav pomladi (21. marec) bo na kresni večer, 21. junija sledil Pozdrav poletju, Pozdrav jeseni je na programu 21. septembra, leto pa bo sklenjeno s Pozdravom zimi 21. decembra.
Sodelovanje s turističnimi akterji
Program Pozdrav letnim časom so v Pokrajinskem muzeju Maribor pripravili tudi na podlagi sodelovanja s turističnimi akterji, ki želijo obiskovalcem mesta ponuditi izvirne izkušnje in jim omogočiti, da v muzejih odkrijejo ozadje tega, kar vidijo in doživijo v Mariboru. Z doživetji, v katerih z aktivno udeležbo preko vseh pet čutov spoznajo zgodovino, likovno umetnost in kulturno dediščino, je turistom ponujena edinstvena in celostna izkušnja obiska mesta ob Dravi.
Kolumbijski kuhar Leonardo Fonseca, ki je bil kar šest let desna roka Ane Roš v Hiši Franko, nato vodil kuhinjo v pop-up bistroju Ana in Slon ter na koncu v restavraciji Jaz v ljubljanskem Knafljevem prehodu, se je konec januarja poslovil in si začel iskati nove delovne izzive, poroča Miha First na svojem portalu..
Leonardo Fonseca je sicer z objavo na Instagramu takrat zapisal, da ostaja v Sloveniji. “Če mislite, da lahko kaj skuhamo skupaj, ne bodite sramežljivi in me pokličite. Slovenija je še vedno moj dom,” je poudaril nadarjeni mojster.
Leonardo Fonseca, ki je prišel k Ani Roš v Hišo Franko leta 2018, je veljal za enega najbolj nadarjenih mladih kuharjev v Sloveniji, še zapiše First.
Njegovo odločitev, da bi rad ostal v Sloveniji, so očitno prvi opazili v mariborski restavraciji Fudo. “Leo prihaja v Fudo,” so zapisali na družabnih omrežjih. Bomo pa videli, ali bo njegovo kuhanje v Fudu le začasno ali se seli na Poštno ulico za dlje časa.
Mestna občina Maribor je v okviru mednarodnega projekta Tribute, ki se je osredotočal na trajnostno mobilnost v mestih, nabavila 14 električnih koles. Prvo kolo, ki je prilagojeno invalidom, je ta teden predala v uporabo mariborskemu društvu za cerebralno paralizo Sonček.
“V društvu Sonček že 42 let opravljate res izjemno, raznoliko in pomembno delo, kar v teh desetletjih ni več samo delo, ampak verjetno kar poslanstvo. Vsi smo del ene družbe in enega sveta, vsi živimo v istem mestu in z vašim delom spreminjate družbo in družbeno dojemanje drugačnosti,” je ob predaji povedal župan Saša Arsenovič.
v okviru projekta Tribute so nabavili šest običajnih električnih koles, s katerimi bodo promovirali kolesarjenje, ter osem specialnih električnih koles, ki bodo namenjena uporabi ranljivim skupinam, kot so starejši in osebe z gibalnimi ovirami, ali za prevoz tovora.
Foto: MOM
“Projekt je uspešno naslovil trajnostno mobilnost v mestu. Uspešno smo naslovili mobilnostne potrebe različnih skupin uporabnikov, saj kolesarjenje kot okolju najbolj prijazna oblika mobilnosti nudi številne prednosti, kot so zmanjševanje onesnaževanja zraka, hrupa in obremenjevanja mestnih središč z motornimi vozili,” meni župan.
V projektu, vrednem skupno 3,3 milijona evrov, je sodelovalo devet partnerjev iz sedmih držav. Uradno se je zaključil junija lani. Sofinanciran je iz evropskega sklada za regionalni razvoj.
V okviru projekta so v Mariboru nabavili tudi električno vozilo Maister, ki vozi po peš coni, ter kolesarnico, ki omogoča shranjevanje in polnjenje električnih koles. Projekt je omogočil tudi nakup treh GPS naprav, ki so bila v pilotni fazi izvedbe projekta nameščena na električna kolesa z namenom identifikacije najpogosteje uporabljenih kolesarskih poti s strani uporabnikov, sporočajo z občine.
Na 5. Mednarodnem festivalu čili in čokolada je prvo mesto na tekmovanju “hot wings” najhitreje pojedla ekstremno pekoče perutničke Martina Kozamernik. Izbrali so tudi najboljšo čili omako.
V soboto popoldan so na festivalu čili in čokolada eno za drugim imeli dve tekmovanji. Zaradi slabe večerne vremenske napovedi so se potrudili in začeli tekmovalni del vse bolj priljubljenega festivala prej kot sicer. Tekmovanja v hitrostnem jedenju čokolade so se izognili, najprej so naredili tekmovanje za najboljšo omako, v kateri je bila seveda obvezna sestavina čili. Nekateri ponudniki, ki so sicer na festivalu imeli večje število čili omak, so dali v ocenjevanje po eno svojo omako. Omake pa je nato ocenila komisija in odločila, katere so najboljše.
Komisija za ocenjevanje najboljše omake na 5. Mednarodnem festivalu čili in čokolada Maribor 2024Del tekmovalcev v hitrostnem jedenju pekočih perutničk “hot wings”
Veliko ljudi pa je čakalo na najbolj atraktivno tekmovanje “hot wings”, vroče perutničke. Počakali so se, da so se prijavili najpogumnejši tekmovalci in tekmovalka. Ti so dobili zelo pekoče perutničke v izjemno pekoči omaki. Več kot dan so te perutničke marinirali v omaki, nato pa jih na Trgu Leona Štuklja, kjer je bil v petek in soboto Mednarodni festival čili in čokolada še nekoliko podušili v omaki, v katero so za piko na i dodali še pekoči dodatek in posipe iz čilijev, ki so med najbolj pekočimi na svetu.
Adam Šerc je omako, ki jo je pripravil Žiga Legnar, še dodatno začinil.
In nato se je tekmovanje začelo. Tekmovalci in tekmovalka so jedli perutničke eno za drugim. Večina od njih je imela na rokah zaščitne rokavice, saj so bile perutničke z omako prepojene, tako da je boljše jesti z rokavicami, ki se jih nato odvrže, kot pa z golimi rokami. Če si namreč potem s prsti po pomoti obrišeš obraz, se dotakneš oči, ust ali kakega drugega dela telesa, ki je občutljiv na pekočino, občutek zanesljivo ni prijeten.
Jedla, kot da perutničke sploh ne bi bile pekoče
Mariborski raper Boštjan 6Pack Čukur je med tekmovanjem animiral občinstvo in komentiral dogajanje. Moški tekmovalci so v nekaj minutah eden za drugim odstopili, marsikdo od njih je tudi med jedenjem potočil solze, saj so bile perutničke res zelo pekoče. Na koncu je za mizo ostala samo še Martina Kozamernik, ki je jedla perutničke, kot da sploh ne bi bile pekoče. In pojedla do konca vse in postala zmagovalka.
“Ali imate še kakšno?”
Medtem ko so moški ob koncu tekmovanja pili mleko, to namreč ublaži pekoči občutek v ustih in grlu, je Martina vprašala: “Ali imate še kakšno?” in nazdravila s Čukurjem. In med tem, ko smo gledali, kako so ostali jokali, eden od njih tudi bruhal, je bila ona sicer objokana, a mirna. Brisala si je pekočo omako z ust in brade ter rekla: “Jaz imam zelo rada perutničke, ne jem čevapov, pleskavic, od vsega podobnega, jem samo perutničke. In obvezno mora biti čili zraven.”
Lastniki najboljših treh čili omak, zmagovalka tekmovanja “hot wings” ter soorganizatorja festivala Žiga Legnar in Mitja Špes.
“To tekmovanje je bil moj poskus, ali zmorem. Da sama sebe testiram, koliko pekočine prenesem,” je še rekla. Osredotočila se je nato, da bi čim hitreje pojedla vse, pekočine med jedenjem ni čutila: “Nisem čutila, na koncu sem še rekla, da bi še kakšno pojedla.” Še kozarec je vzela v roke in nazdravila s Čukurjem. “Predihala sem se, malo sem jokala, tudi bolečine v želodcu nimam več. Samo umiriti se moraš. Pa sama sebe prepričati, da gre.” In je šlo.
Na koncu tekmovanja se je naredila še vrsta ljudi, ki so si želeli poskusiti vsaj kapljico omake, v katerih so bile perutničke. Da bi še sami okusili, kako močna je. In marsikdo je rekel, da več kot kapljico ne bi mogel.
Dva dneva sta bilo polna dogajanja
Na festivalu se je sicer tako v petek kot tudi v soboto še veliko dogajalo. Ponudniki čokolade in raznih jedi, v katerih je bila glavna sestavina čokolada, so poskrbeli za sladek del festivala, za pekoči del so poskrbeli ponudniki jedi, v kateri so bili čiliji, ki imajo različno stopnjo pekočnosti. Da obiskovalci ne bi bili lačni, pa so ponudniki ulične prehrane ponujali še svoje specialitete.
O festivalu in dogajanju na njem smo prav tako že poročali:
Včeraj so v občini Duplek izvedli čistilno akcijo. Letos so pozvali starejše, da vključijo svoje otroke in tako postanejo vzor mladim pri ohranjanju čistega in zdravega okolja.
Na območju občine Duplek so včeraj izvedli čistilno akcijo. Tudi letos so se na dogovorjenih mestih, pred kulturnimi domovi v Koreni, v Spodnjem Dupleku in na Vurberku ter na igrišču v Zimici, zbrali člani društev in posamezniki. Zbrali so okrog 22 22 kubičnih metrov odpadkov. Med odpadki so prevladovale embalaže za pijače ter vrečke. Sodelujoči na čistilni akciji so se po zaključku zbrali v kulturnem domu v Spodnjem Dupleku, kjer jih je občina pogostila z malico.
V soboto, 23. marca se je v občini Vuzenica odvila čistilna akcija, ki je združila občane in različna prostovoljna društva v skupni cilj – očistiti okolje svojega kraja.
Že ob deveti uri zjutraj so se prostovoljci zbrali pri občinski stavbi, kjer si je lahko vsak vzel potrebno opremo za delo: rokavice, vreče za smeti ter malico za lažje opravljanje dela. Po tem so se razdelili v večje skupine in začeli z akcijo čiščenja.
Čeprav v občini Vuzenica ni večjih divjih odlagališč, na kar so prebivalci izjemno ponosni, se vsako leto na določenih mestih nabirajo manjši odpadki, ki zmotijo naravno lepoto okolja. To težavo so se odločno lotili reševati tudi tokrat, a hkrati izražajo željo, da bi to problematiko naslavljali tudi v prihodnosti, s preventivnimi ukrepi in ozaveščanjem občanov.
Pohvalno je, da se je čistilne akcije udeležilo veliko otrok, ki so se tako naučili pomembne lekcije o spoštovanju okolja, skrbi za čistočo in ločevanju odpadkov.
Na krožni kabinski žičnici bodo aprila in v prvi polovici maja določene dni v teku posebni pregledi in vzdrževalna dela. Izvajali jih bomo v terminih 2.–4. 4., 8.–11. 4., 15.–18. 4., 22.–25. 4., 6.–8. 5. in 13.–15. 5., ko prevoz potnikov s Pohorsko vzpenjačo ne bo mogoč.
“Vse ostale dni aprila in maja bo obratovala normalno po voznem redu. Pri tem bo v času odprtja Bike parka Pohorje Maribor krožila neprekinjeno ob petkih med 14. in 18. uro ter sobotah nedeljah in praznikih (tudi v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem) med 10. in 18. uro,” so zapisali na Marpromu.
Med izpadom prevoza obiskovalce Mariborskega Pohorja prosimo za razumevanje, so še zapisali.
Danes in jutri, 22. in 23. 3. 2024, je na Trgu Leona Štuklja v Mariboru Mednarodni festival čili in čokolada, na katerem več kot 3o ustvarjalcev ponuja zanimive kombinacije jedi s čokolado in čilijem ali pa samo z eno ali drugo sestavino. V soboto bodo ponovno imeli tudi tri tekmovanja, v hitrostnem jedenju čokolade in zelo pekočih perutničk ter za najboljšo čili omako.
Dogajanje na petem mednarodnem festivalu se je danes že razživelo, Žiga Legnar, eden od soorganizatorjev festivala in ponudnik pijač, jedi in omak s čilijem pod imenom Napoj, pravi, da ponovno prepletajo čokoladni in pekoči del.
Napovedal pa je tudi sobotna tekmovanja. izbrali bodo najboljšo čili omako med tistimi omakami, ki jih bodo za tekmovanje dali letošnji ponudniki. Drugo tekmovanje je v hitrostnem jedenju čokolade, ki se ga nikakor ne sme zamuditi. Tretje pa ni več sladko, ampak predvsem pekoče, “hot wings competition”, tekmovanje, pri katerem bodo najbolj pogumni tekmovalci jedli noro pekoče perutničke. Zelo pekoča omaka zanje je že narejena, jutri pa ji bodo med zadnjo pripravo dodajali še več čilijev – nato pa sledi velik preskus brbončic tekmovalcev.
Ves čas, tako danes kot jutri, pa se lahko obiskovalci sprehodijo po Trgu Leona Štuklja in izbirajo med ponudbo tisto, kar jim bo najbolj všeč. Torej izdelke s čokolado, izdelke s čiliji. Če pa bodo lačni, pa je na voljo tudi nekaj ponudnikov ulične prehrane, pri katerih se splača ustaviti in jesti.
Čokoladne praline, likerji in mnogo drugega
Med ponudniki jedi in pijač s čokolado je tudi Jasminka Lisjak iz Čakovca, hrvaškega Medžimurja. Letos je prvič v Mariboru. Na stojnici pa ima čokoladne praline z domačimi borovnicami in jagodami. Njihovo sadje je liofilizirano, delajo razne želeje. Tako da imajo tudi sadne želeje, prelite s čokolado, liofilizirane borovnice z mlečno čokolado, likerje, gin in še veliko drugega.
Jasminka Lisjak iz Čakovca iz Tvornice čokolade na Festivalu čili in čokolada v Mariboru
Vsa njihova zgodba se vrti okrog borovnic, zdaj pa tudi s čokolado. Niso pa pozabili niti na čili, pripravili so namreč paketke kikirija s čilijem in čokolado.
Čili omake, sol s čilijem, olivno olje s čilijem, sir s čilijem …
Ja, skoraj vse jedi, če se ne šteje čokoladnih, imajo danes in jutri na 5. Mednarodnem festivalu čilija in čokolade dodan čili. Ali je zraven kot začimba, kot glavna sestavina ali pa je osnova za vse skupaj. Med vsemi ponudniki sta tudi Primorca Tomi Šerc in Tjaša Jazbec iz podjetja Scherz, ki sta prinesla s Primorske ekstra deviško olivno olje z raznimi vrstami čilija. Od nežnih do bolj pekočih. Pri njima čilije liofilizirajo, posušijo s posebnim postopkom. Tjaša je poudarila, da so izbrali take čilije, da “ne povozijo drugih okusov”. Tomi in Tjaša sta za svoje izdelke dobila v Bruslju tudi nagrado na prestižnem tekmovanju.
Raznolika ponudba ulične prehrane
Poskrbeli so tudi za raznoliko ponudbo ulične hrane. Med drugim je tudi Dejan Lazič, ki ima sicer pri enem od mariborskih trgovskih centrov postavljeno prikolico Buns and more, kjer pripravljajo posebne jedi. Del ponudbe so zdaj med festivalom čilija in čokolade prenesli na Trg Leona Štuklja. Glavni so “tajmanski kruhci” z različnimi nadevi, imajo pa še drugo hrano. Nekaj grške, pite, humus, … Začimbe, ki jih uporabljajo, se dobi v Sloveniji, čeprav pripravljajo jedi od drugod.
Gojenje čilija pri nas vse bolj popularno, na festivalu tudi delavnice o presajanju sadik
V Sloveniji je vse več vrtnarjev, poljedelcev, gojiteljev čilija, ki sami vzgojijo čilije vse od semena do sadike in naprej do plodov. Nekaterim je ljubše, da nabavijo sadike in nato z njimi skrbno ravnajo. Kako se jih vzgaja, presaja in skrbi, da so na njih tudi plodovi, razlagajo danes in jutri na eni od stojnic na festivalu čilija in čokolade. Bojan Kujavec iz Organics Nutriens, kjer imajo naravna gnojila za gnojenje čilija in drugih rastlin
Danes do konca dneva in jutri, v soboto vse do večera, še lahko obiščete 5. Mednarodni festival čili in čokolada v Mariboru.
Zlata vrtnica 2023, ki se je včeraj odvila v Hramu kulture Arnolda Tovornika je bila že 26. po vrsti. Podelili so 18 pohval in eno plaketo ZV za leto 2023.
V turističnem društvu Selnica ob Dravi so najbolj veseli, ko lahko nagradijo nove občane. Priznanja so prejeli: družina Vujanovič, družina Hren, Majda in Robert Vizjak, družina Mandl-Očko, družina Lešnik-Štruc, družina Vute, Sonja in Marjan Urbančič, družina Možič, družina Maučnik, Jožica in Petra Čeh, družina Strmšnik-Vezovnik, Dani in Olga Kajzer, družina Kraner, družina Podkrižnik, družina Vodan-Karner, gostilna Bernarda, družina Hanžekovič, družina Vrenčur.
PLAKETA ZLATA VRTNICA
“Vsako leto nam je v posebno veselje, da lahko podelimo plaketo Zlata vrtnica. Tik ob regionalni cesti Dravograd – Maribor, na Spodnjem Slemenu, stoji večgeneracijska hiša DRUŽINE PUŠNIK. V poletnih mesecih nam pogled s ceste pritegne balkon s cvetjem. Pred hišo nas pozdravijo čudovit ribnik, gredice s različnimi zasaditvami trajnic, sadno drevje, vinska trta in sivka,” so opisali okolje družine, ki je prejela plaketo Zlata vrtnica.
Vse našteto obdaja lepo vzdrževana zelenica. Pod hišo je velik in lepo vzdrževan zelenjavni vrt. Redno urejajo in vzdržujejo travnati rob za njihovo ograjo in živo mejo, ki meji na regionalno cesto. Nagrajeni so bili že leta 2001, 2003, 2010 in 2019. Delo z rastlinami družini Pušnik predstavlja užitek, hobi in sprostitev, kar je skozi vsa leta, odkar se priznanja podeljujejo, vidno na vsakem koraku, saj je okolica vzorno urejena v vseh letnih časih.
Tudi zadnji poskus prodaje podjetja MLM se je končal neuspešno. Edini zainteresirani ponudnik je po opravljenem skrbnem pregledu oddal zavezujočo ponudbo, ki pa za SDH ni bila sprejemljiva, saj je predvidevala večmilijonsko državno pomoč. SDH bo sicer nadaljeval z aktivnostmi za podporo družbi in objavil nov poziv za nakup.
V Slovenskem državnem holdingu (SDH), lastniku in največjem upniku družbe, v današnjem sporočilu za javnost imena edinega zainteresiranega ponudnika niso navedli, razkrili so le, da je šlo za slovensko družbo. Po poročanju časnika Večer naj bi šlo za družbo Metalka Commerce v lasti poslovneža Marjana Pišljarja. A zavezujoča ponudba je predvidevala take pogoje transakcije, katerih sprejetje bi pomenilo večmilijonsko nedovoljeno državno pomoč.
“Žal je tudi zadnji postopek prodaje pokazal, da na trgu ni investitorjev, ki bi bili pripravljeni prevzeti družbo na način, da ne bi bila pri tem kršena pravila državnih pomoči,” so ob tem navedli v SDH in znova pojasnili, da niti SDH niti država zaradi pravil EU nove državne pomoči družbi ne moreta odobriti, saj jo je družba že izkoristila v roku zadnjih desetih let.
SDH je sicer poziv za javno zbiranje ponudb za nakup 100-odstotnega deleža MLM in zagotovitev finančnih sredstev družbi objavil 13. novembra lani. Že v pozivu je jasno določil znesek potrebnih denarnih sredstev, ki jih bo moral družbi zagotoviti novi lastnik, ter ostale pogoje. Postopek prodaje je bil voden kot dvofazni postopek; tisti, ki so oddali ustrezne nezavezujoče ponudbe, so lahko izvedli skrbni pregled družbe, ogled lokacije in se srečali s poslovodstvom MLM.
SDH je o postopku prodaje neposredno obvestil vse tiste investitorje, ki so v preteklih postopkih prodaje MLM že izrazili interes za nakup družbe (50 interesentov), slovenske finančne sklade in svetovalne družbe, ki delujejo na področju M&A transakcij (15 družb), potencialne interesente, ki jih je predlagala družba MLM (trije interesenti), dodatno pa je vabilo posredoval tudi 174 drugim potencialnim investitorjem. Skupno je bilo vabilo k oddaji ponudb posredovano skoraj 250 potencialnim investitorjem.
Potencialni interes za nakup družbe je izkazalo 12 interesentov, le šest pa jih je podpisalo dogovor o nerazkrivanju informacij ter pridobilo vabilo za vstop v podatkovno sobo, ki jo je pripravila družba MLM. SDH je v roku prejel dve nezavezujoči ponudbi, ena ponudba pa je prispela po poteku roka, a je bila poleg zamujenega roka tudi vsebinsko neustrezna. Po pozivu k dopolnitvi ponudbe je SDH v naslednjo fazo prodajnega postopka povabil edinega ponudnika, ki je oddal nezavezujočo ponudbo, ki je ustrezala pogojem transakcije.
Ponudnik je imel nato 40 dni časa za oddajo zavezujoče ponudbe. To je tudi oddal, a je ta bistveno odstopala od njegove nezavezujoče ponudbe in s tem tudi od minimalnih sprejemljivih pogojev transakcije, kot jih je SDH določil v javnem vabilu k oddaji ponudb.
“Kljub naporom SDH, da s ponudnikom v dodatnih pogajanjih dogovori take pogoje transakcije, ki ne bi predstavljali nedovoljene večmilijonske državne pomoči, ponudnik takšnih pogojev ni bil pripravljen ponuditi. Zaradi tega je moral SDH prodajni postopek zaključiti kot neuspešen,” so pojasnili v SDH.
Usoda MLM, ki je po navedbah SDH samo v zadnjih treh letih ustvarila več kot 10 milijonov evrov čiste izgube, je tako še naprej negotova. SDH sicer napoveduje nov poskus prodaje, a je uspeh glede na pretekle izkušnje zelo vprašljiv. V preteklih letih je bilo namreč sproženih že več prodajnih postopkov za MLM, prvi poskus sega že v leto 2015, vsi pa so se končali neuspešno.
V SDH poudarjajo, da bo v novem pozivu za zbiranje interesa za nakup MLM eno od pričakovanj tudi zagotovitev ustrezne podpore družbi MLM za njeno nadaljnje poslovanje in razvoj. “SDH bo na takšen način ostajal ves čas pripravljen na morebitno izvedbo transakcije z investitorjem, ki bo družbi omogočil nemoteno nadaljnje poslovanje in razvoj,” zagotavljajo.
SDH bo, kot zagotavljajo, temeljito preučil tudi vse pobude družbe MLM glede morebitnih dodatnih ukrepov prestrukturiranja, nabor katerih pa je zaradi pravil EU glede nedovoljenih državnih pomoči in upniškega statusa SDH močno omejen.
SDH namerava v nadzorni svet MLM imenovati tudi manjkajočega člana, s čimer bo kompetenčno dopolnjena dosedanja struktura nadzornega sveta MLM. Nadzorniki morajo poiskati tudi novo vodstvo MLM, saj sta februarja odstopila oba člana uprave MLM, Davor Šenija in Samo Iršič, ki jima zdaj teče štirimesečni odpovedni rok.
