Kot kaže bo ta teden še precej muhast. Ponoči bo pretežno oblačno. Še se bodo pojavljale krajevne padavine, deloma plohe in nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17 °C.

Vir: pixabay.com

V ponedeljek bo spremenljivo do pretežno oblačno, še bodo nastajale krajevne plohe, predvsem v zahodni polovici Slovenije tudi kakšna nevihta. Najvišje dnevne temperature bodo od 20 do 26 °C, so zapisali na ARSO.

In kakšni so obeti?

V torek, sredo in četrtek bo precej sončno, popoldne bodo zlasti v hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije plohe in nevihte.

V nedeljo bo prevladovalo spremenljivo oblačno vreme. Skozi ves dan se bodo marsikje pojavljale občasne, krajevne padavine, po večini plohe in nevihte.

Vir: Pixabay.com

Slednjih bo največ čez dan in popoldan. Plohe in nevihte bodo možne povsod po državi. Zaradi šibkih višinskih vetrov bo pomikanje padavin počasno, poroča portal neurje.si.

Lokalno lahko čez dan in popoldan nastanejo tudi močnejše nevihte, ki jih bodo spremljali predvsem močni, dolgotrajnejši nalivi. Krajevno je možna tudi večja količina sodre ali manjše toče.

Ozračje se bo v večernih urah postopno umirjalo

Zaradi šibkih višinskih vetrov bo pomikanje nevihtnih celic počasno, zato lahko nad območji, kjer bodo nastale močnejše nevihte, pade večja količina dežja v razmeroma kratkem času. Posledično je možen hiter porast lokalnih hudournikov in potokov, ki lahko poplavijo izpostavljene ceste in objekte.

Ozračje se bo v večernih urah postopno umirjalo, a lahko tudi tekom noči na ponedeljek še ponekod nastanejo posamezne plohe ali kakšna manjša nevihta, še zapišejo pri neurje.si.

Prihodnji vikend, bodo v Zdravstvenem domu Adolfa Drolca izvedli ponovno akcijo zaščite prek klopnim meningoencefalitisom “Zdravo v naravo”. V primeru, da ste se udeležili pretekle akcije in takrat dobili termin za drugi odmerek, se na cepljenje za termin 12. junija, ne prijavljate.

Pobudnik akcije, ki traja že deseto leto zapored in je kasneje postala vse slovenska,je Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor. Tudi tokrat se bodo prebivalci Maribora in okolice lahko v času akcije cepili po znižani ceni.

Cepljenje bo potekalo na UŠC Leona Štuklja

Klopni meningoencefalitis je bolezen osrednjega živčnega sistema, ki lahko na zdravju pusti resne posledice. Virus se prenaša z vbodom okuženega klopa, njihova aktivnost pa se prične z začetkom toplejšega vremena. Kljub visoki verjetnosti okužbe, se za cepljenje v Sloveniji še vedno odloča premalo ljudi, zato je nujno aktivno ozaveščanje prebivalstva in izvedba aktivnosti, ki pripomorejo k dvigu stopnje precepljenosti proti tej resni bolezni.

Zaradi želje po zvišanju stopnje precepljenosti bo cepljenje odraslih in otok potekalo na lokaciji UŠC Leona Štuklja, Koroška cesta 130, Maribor v soboto 12. 6. 2021 od 8.00 –
19.00 ure. Na cepljenje se je obvezno potrebno naročiti.

Občani se lahko za cepljenje proti KME (klopnemu meningoencefalitisu) prijavijo:
– preko spletne aplikacije https://prizdravniku.si/#/vrsta/07883/488
– ali pokličejo na tel. številko 02/ 620 12 10, vsak delovni dan od petka 28. 5. 2021 do srede 9. 6. 2021, od 7.00 do 15.00 ure.

“O točnem terminu cepljenja bodo obveščeni preko SMS sporočila dan ali dva pred pričetkom cepljenja,” pojasnijo in dodajo, da bo cena cepiva na ta dan znašala 20 evrov.
Cena cepiva proti KME, bo na ta dan znašala 20.00 eur. Naprošajo vse, ki imajo rumeno cepilno knjižico, da jo prinesejo s seboj. Izdaja nove cepilne knjižice znaša 5 eur.

Priporočljiv presledek 14 dni

“Priporočljiv presledek med cepivom proti Covid-19 in ostalimi cepljenji je 14 dni, da se izognemo napačnemu pripisovanju morebitnih neželenih učinkov. Za osnovno cepljenje so potrebni trije odmerki cepiva (drugi odmerek sledi 1-3 mesece po prvem, tretji pa 5-12 mesecev po drugem). Za vzdrževanje zaščite so nato potrebni še poživitveni odmerki, prvi po treh letih, naslednji pa na pet let. Pri osebah starih 60 let ali več so poživitveni odmerki priporočljivi na tri leta,” pojasnijo.

Cepljenje ni priporočljivo za osebe z akutno vročinsko boleznijo in tiste, ki so alergični na jajčne beljakovine ali sestavine cepiva. Cepijo se lahko samo zdravi občani.

V obeh kliničnih centrih ugotavljajo, da bo bodo nove cene za zdravljenje covidnih bolnikov, ki jih predvideva prejšnji teden sprejet splošni dogovor, negativno vplivale na njihovo poslovanje. Natančne izračune še pripravljajo, po ocenah UKC Maribor pa bodo samo v prvem četrtletju ob 1,6 milijona evrov na ta račun.

FOTO: UKC Maribor

V. d. generalnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Jože Golobič je v komentarju na precej nižje cene za obravnavo covidnih bolnikov poudaril, da bodo v UKC tovrstne bolnike tudi vnaprej obravnavali na enak način, torej bodo vsi deležni prvovrstne obravnave.

Izračune, kako bodo nove cene vplivale na njihovo poslovanje, še pripravljajo

Boji pa se, da bodo doprinesle k slabšemu poslovnemu rezultatu glede na to, da nižje cene za obravnavo covidnih bolnikov veljajo od začetka leta. To pomeni, da so bila dosedanja nakazila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) glede tega višja. Golobič tako svari, da bi morebitno vračilo sredstev lahko povzročilo težave pri denarnem toku.

V UKC Maribor pa so za STA pojasnili, da sprejete cene še analizirajo, saj določene cene v splošnem dogovoru od predloga Združenja zdravstvenih zavodov odstopajo tako vsebinsko, rokovno kot zneskovno.

Skladno s prejetim končnim obračunom ZZZS za prve tri letošnje mesece, ki so ga od ZZZS prejeli konec maja in v katerem so že upoštevane določbe splošnega dogovora, se bodo ocenjeni prihodki zmanjšali za 1,6 milijona evrov, kar pomeni, da bo UKC v prvih treh mesecih ustvaril 1,3 milijona evrov minusa, medtem ko je bila ocena poslovanja pred sprejetim splošnim dogovorom pozitivna v višini dobrih 275.000 evrov. “Na osnovi sprejetih cen v splošnem dogovoru bo torej poslovanje bolnišnic oteženo, kar lahko ponovno vodi k negativnim poslovnim rezultatom,” svarijo v UKC Maribor.

Nesprejemljivo se jim zdi tudi določilo, da cene za zdravljenje covidnih bolnikov veljajo od začetka letošnjega leta, torej retrogradno. Zato so prepričani, da je treba takoj pristopiti k aneksu k splošnemu dogovoru.

Bolnišnice so v lanskem letu za zdravljenje covidnih bolnikov prejele 8000 evrov, če je bilo zdravljenje brez zapletov, za zdravljenje covida-19 z zapleti 16.000 evrov in za zdravljenje covida-19 z ventilatorjem 46.833 evrov.

V letošnjem splošnem dogovoru pa se uvajajo dodatki, ki se jih obračuna pri zdravljenju covidnih bolnikov. Dodatek k zdravljenju covida-19 z zapleti znaša 1521 evrov, dodatek k zdravljenju s katastrofalnimi zapleti 2770 evrov, dodatek za zdravljenje covida-19 z dolgotrajno uporabo ventilatorja pa 7863 evrov.

To pomeni, da bodo bolnišnice za zdravljenje covidnega bolnika z zapleti prejele 3523 evrov, za zdravljenja covida-19 s katastrofalnimi zapleti 6300 evrov ter za zdravljenje covida-19 z dolgotrajno uporabo ventilatorja 37.923 evrov.

Na ministrstvu za zdravje dodajajo, da je poleg tega predviden še dodatek k zdravljenju, pri katerem je bolezen covid-19 glavna ali spremljajoča bolezen. Ta dodatek vključuje povečanje stroškov materiala in dela zaradi prilagojene obravnave bolnika in znaša 100 evrov. V bolnišnicah se ta dodatek obračuna za obravnavo z nočitvijo, ki traja več kot 24 ur, v psihiatričnih bolnišnicah pa za obravnavo zaradi covida-19, ki traja pet ali več dni.

Sicer pa na ministrstvu pojasnjujejo, da ZZZS bolnišnicam ni obračunal oz. plačal storitev zdravljena covid-19 v prvih treh mesecih letošnjega letu po starih cenah, zato bolnišnicam ne bo treba vračati razlike med starimi in novimi cenami za zdravljenje covida-19.

Na ZZZS pa so pojasnili, da so bolnišnicam avanse izplačali po starih cenah in bodo previsoka izplačila poračunali pri naslednjem avansu. Če pa preplačilo presega 50 odstotkov, bodo razliko poračunali pri dveh naslednjih avansih.

Je pa splošni dogovor prinesel dodatna sredstva za psihiatrično oskrbo otrok in mladostnikov, saj so se tovrstne stiske in bolezni v času epidemije močno povečale.

V UKC Maribor navajajo, da so lani v ambulanti otroške in mladostniške psihiatrije beležili 72 odstotkov več vseh ambulantnih obiskov v primerjavi z letom prej

V letošnjem marcu pa so obravnavali 83,5 odstotka več ambulantnih obiskov in 238 odstotkov več urgentnih ambulantnih obiskov kot marca lani. Samo v letošnjem marcu so tako beležili toliko ambulantnih obiskov in urgentnih pregledov kot v celotnem letu 2016.

Kot pojasnjujejo, ob takšnem povečanju obravnav ne bodo mogli še dodatno širiti ambulantnih obravnav. Načrtujejo pa gradnjo montažnega objekta na dvorišču klinike za pediatrijo, v katerem so ob ambulantnih prostorih predvidene tudi nekatere bolnišnične dejavnosti, kot so skupinski prostor za psihoterapijo, individualna psihoterapija in konziliarna služba.

S tem nameravajo za 30 odstotkov povečati bolnišnične zmogljivosti, pri čemer je seveda potreben dodaten kader. Medtem ko so zaposlili dva dodatna psihologa, obeta se jim pridobitev tudi nekaj dodatnih medicinskih sester, pa so trenutno neuspešni pri iskanju dodatnih pedopsihiatrov. Potrebovali bi še najmanj dva.

vir: sta

Vlada je na današnji seji sprejela predlog Zakona o oskrbi z električno energijo ter s spremembami odlokov razrahljala začasne omejitve ponujanja kulturnih storitev in povečala dovoljeno kapaciteto sedišč na športnih tekmovanjih.

Predlog Zakona o oskrbi z električno energijo v slovenski pravni red prenaša določila Direktive EU, ki uvaja številne novosti na področju organizacije oskrbe z električno energijo. V ospredje prihaja nova vloga končnih odjemalcev električne energije. Največ novosti vsebuje poglavje o razmerjih elektroenergetskih podjetij s končnimi odjemalci. Bolj jasno in podrobno so urejene pogodbene pravice končnih odjemalcev in določene posebne pravice gospodinjskih odjemalcev.

Dodatna novost, ki jo ureja predlog zakona, so aktivni odjemalci, torej odjemalci, ki v omrežje električno energijo tudi oddajajo. Pomembna novost so tudi energetske skupnosti državljanov, ki jih zakon ureja v pravni obliki zadruge. Znotraj energetske skupnosti so omogočeni prenosi električne energije med njenimi člani, pri čemer pa člani skupnosti ohranijo pravice, ki jih imajo kot končni odjemalci.

Povečali dovoljeno zasedenost zmogljivosti fiksnih sedišč

Vlada je z novelo Odloka o začasni omejitvi ponujanja kulturnih storitev končnim uporabnikom v Republiki Sloveniji povečala dovoljeno zasedenost zmogljivosti fiksnih sedišč na javnih kulturnih prireditvah do 75 %.

S spremembo Odloka o začasnih omejitvah pri izvajanju športnih programov pa je vlada povečala dovoljeno kapaciteto sedišč na športnih tekmovanjih iz dosedanjih 50% na 75%. Poleg tega odlok določa, da se morajo izvajalci programov usposabljanj za strokovno delo v športu enkrat tedensko testirati na virus SARS-CoV-2 s hitrim antigenskim testom.