V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
V Mariboru teče prestižni teniški turnir i-Vent Open Branik Maribor.
Na torkovem uradnem odprtju smo govorili z mariborsko nadvse uspešno teniško igralko Polono Hercog, ki je članica prav Teniškega kluba Branik, ki organizira ta teniški turnir. Zelo je bila optimistična pred današnjo tekmo in izzivom, ki jo čaka. A najprej je spregovorila o samem turnirju.
Sam turnir in Polono Hercog je pohvalila tudi teniška legenda, ki je Maribor prinesla na svetovni zemljevid tenisa, Mima Jauševec. Spomnila se je, kako je bilo nekoč, in ugotavljala, kako se ta šport razvija. Poudarila je, da vidi potencial tako turnirja kot samega tenisa v Mariboru še naprej.
Mariborski teniški turnir, ki bo do konca tega tedna, je prepoznan in uveljavljen v vsej regiji. Tenis Slovenija, nekdanja Teniška zveza Slovenije, pa se je še pred začetkom serije turnirjev po Sloveniji, odločila za sodelovanje s Slovenskimi železnicami, ki lahko brezplačno prevažajo z vlaki športnike, ki sodelujejo na turnirjih.
K turnirju je pristopilo tudi podjetje i-Vent kot sponzor, direktor Milan Kuster je poudaril, da gre za odličen turnir in da mesto potrebuje razvoj kulturnih in športnih dogodkov.
Prav zaradi tega je njemu in mnogim drugim zelo pozitivno, da se tenis v Mariboru s tem turnirjem nadaljuje.
Na največji nakupovalni destinaciji severovzhodne Slovenije so že pripravljeni na pestro in barvito spomladansko dogajanje.
foto: Bojan Mihalič
V sklopu praznovanja velike noči si lahko obiskovalci na osrednjem prireditvenem prostoru že ogledajo velikanski velikonočni pirh. V petek, 22. marca, in soboto, 23. marca, za vse ljubitelje ustvarjanja pripravljajo velikonočne delavnice z Artom, od 22. do 25. marca pa bodo dogajanje v Europarku posvetili praznovanju prihajajočega materinskega dneva.
Tri metre visoka pisanica s trajnostno noto
Obiskovalci mariborskega Europarka si lahko do sobote, 30. marca, ogledajo trimetrski pirh, ki opozarja na pomen trajnosti, na katero ne smemo pozabiti niti v času praznikov. Vsaka stran pirha namreč sporoča pomembno zgodbo velikonočnega zajčka, ki tako kot Europark pazi na okolje in sledi trajnostnim načelom. V okolici njegove hiške pa ni vse tako rožnato, zato je zajček v svojih pisankah skril nasvete, kako lahko še bolje skrbimo za okolje, v katerem bivamo.
Ogled pisanice v Europarku je odlična priložnost za spoznavanje tradicije, obrti in umetniških pristopov, ki so povezani z velikonočnimi prazniki in ponovno uporabo materialov. To je prav poseben pirh, v katerem se lahko obiskovalci med nakupovanjem sprostijo ter ustvarijo kakšen lep foto spomin.
foto: Bojan Mihalič
Ustvarjajte na velikonočnih delavnicah z Artom
V petek in v soboto bodo obiskovalci v nadstropju pred trgovino Art lahko dali duška svoji ustvarjalni energiji na velikonočnih delavnicah z Artom. Izdelovali bodo številne izdelke – od pomladnega venčka in skodelic do velikonočnih voščilnic in zajčkov, najmlajši pa se bodo lahko udeležili tudi delavnice Poslikave obraza. Sodelovanje na delavnicah je brezplačno, prijavite se lahko na info@bead.si.
Petek, 22. marec:
– od 13. do 15. ure: POMLADNI VENČEK z Rikijem Bandljem
– od 15. do 18. ure: POMLADNA SKODELICA z Majdo Gartner
– od 18. do 21. ure: METULJI s Klaro Jan
Sobota, 23. marec:
– od 9. do 11. ure: VELIKONOČNA VOŠČILNICA z Ingrid Grgič Komatar
– od 11.30. do 14. ure: VELIKONOČNI ZAJČEK z Ingrid Grgič Komatar
– od 13. do 14. ure: brezplačne POSLIKAVE OBRAZA za otroke z Rikijem Bandljem
– od 14. do 17. ure PIRHI v tehniki ONE STROKE z Rikijem Bandljem
Fotografiranje v spomin na materinski dan
V Europarku bodo tudi letos na materinski dan mamice razveselili s prav posebnim dogodkom. V sklopu praznovanja bodo namreč organizirali fotografiranje s profesionalnim fotografom, ki bo v nadstropju Europarka pri trgovini Bags&More. Mamice bodo tako imele priložnost, da se fotografirajo s svojimi nadobudneži in si ustvarijo čudovite spomine. Fotografiranje bo obiskovalcem na voljo v petek, soboto in ponedeljek med 10. in 12. uro ter med 15. in 19. uro.
Eno brezplačno fotografijo s spominom na ta dogodek bodo lahko prevzeli pri stojnici InŠtant Foto v pritličju nakupovalne destinacije.
Meseca marca in aprila so po Sloveniji velike čistilne akcije po občinah. V občini Muta jo bodo imeli v soboto, 6. aprila 2024, med 9. in 12. uro. Že zdaj pa zbirajo prijave.
Zaradi lažje organizacije se do 4. aprila 2024, do 12. ure, zbira prijave. Prijavite se lahko na priloženi povezavi ali pa na telefonsko številko 070 693 479 (Iris) s SMS sporočilom.
Zainteresirani se lahko prijavijo tudi preko QR-kode, ki je dostopna TUKAJ.
Županja Angelca Mrak je v vabilu zapisala, da čistilna akcija temelji na prostovoljstvu, zato vabi občane in občanke, da se akcije udeležijo. Ob koncu akcije bodo poskrbeli za malico.
Uvod v čistilno akcijo pa so že opravili v podjetju Crane
Družba Crane, katere del je domače podjetje Armature d.o.o., je v petek 15. 3. 2024, v okviru svojega programa prostovoljstva, izvedla čistilno akcijo v občini Muta. Sodelovalo je 62 zaposlenih, od tega jih je 32 bilo na Muti, ostali v občini Vuzenica. Očistili so velik del območja ob reki Dravi, od skupnega pokopališča vse do Gortine in skupno nabrali za okoli 30 vreč smeti. Poklon in zahvala vsem sodelujočim ter vodstvu za organizacijo in sodelovanje v takšnih akcijah.
Čistili so tudi že člani Rogistov LD Muta
Prav tako so v petek člani Rogistov lovske družine Muta čistili del planinske poti okoli zajetja pitje vode pri kmetiji Janež na Sv. Primožu nad Muto.
Čistilni akciji družbe Crane in Rogistov Lovske družine Muta sta tako konkreten in vzoren uvod v vsakoletno pomladno čistilno akcijo, ki bo na Muti potekala 6. 4. 2024, so zapisali na spletni strani Občine Muta.
Čistilna akcija v občini Duplek bo letos v soboto, 23. marca 2024, od 9. ure dalje, ko se bodo člani društev in vsi, ki so pripravljeni sodelovati v akciji čiščenja okolja, zbrali na dogovorjenih zbirnih mestih.
Gre za štiri večja zbirna mesta, ki so znana tudi s prejšnjih let:
– za Koreno pri Kulturnem domu Korena,
– za Spodnji in Zgornji Duplek ter Dvorjane pri Kulturnem domu Spodnji Duplek,
– za Vurberk pri Kulturnem domu Vurberk in
– v Zimici pri igrišču.
Znana tudi odlagališča
Odpadke bodo odlagali na naslednjih dogovorjenih lokacijah: Zimica – pri igrišču; Zgornja Korena – pri Kulturnem domu Korena; Zgornji in Spodnji Duplek – na dovozni poti pri gramoznici v Zgornjem Dupleku; Vurberk – pri Kulturnem domu Vurberk; Dvorjane – na parkirišču pri pokopališču Dvorjane.
Za zaščito bodo potrebovali primerna delovna oblačila in škornje ali močnejše nepremočljive čevlje. S seboj lahko občani prinesejo tudi rokavice, ki naj bodo iz trpežnega materiala. Zaključek akcije je predviden okoli 12. ure na skupni malici v Kulturnem domu v Spodnjem Dupleku (“Baraka”).
Zaradi lažje organizacije dogodka z Občine Duplek prosijo, da udeležbo skupin (vaške skupnosti, društva itd.) in število udeležencev sporočite do srede, 20. 3. 2024 v tajništvo občine na e-mail: obcina.duplek@duplek.si ali na tel: 02 684 09 11.
“Vabljeni vsi, ki vam je mar za naše skupno okolje, da se nam pridružite v čim večjem številu, da očistimo naše okolje in ohranimo naravo prihodnjim generacijam,” so zapisali na koncu.
Še dobro, da je bend Zmelkoow prišel na Štuk in odigral dolg seznam svojih pesmi, pri katerih ni manjkalo niti energičnih, divjih, porednih pesmi, prav tako pa ne tudi tistih, ki so nežne, izpovedne, ljubeče in žgečkljive.
In od prvega hipa je bilo videti, da jih ima publika rada. Komaj so prišli fantje in dekleta na oder, že je bila publika takoj pod odrom. Pri kakem drugem bendu bi se publika precej sramežljivo in počasi pomikala k odru, sinoči pa ni bilo nobenega dvoma, da je ljubezenska kemija med bendom in obiskovalci Štuka velika in da je zrak nabit z naklonjenostjo. In prišli in peli in plesali in navijali, da bi z odra zadonela ravno njihova najljubša pesem, so prišli malčki, najstniki, mladi in malo manj mladi. Pa tudi starejši.
Zmelkoow, šarmerji na odru Štuka. Foto: Tomaž Povodnik
Niso taki, ker bi kaj takega pojedli
In kaj jedo v bendu, da imajo toliko energije, da odigrajo svoje pesmi in zaigrajo performens od začetka do konca, torej več ur? Goga Sedmak nam je dejal: “Danes so nam prinesli mehiško hrano, pa to najbrž ni ključen razlog. Ker zadnjič, ko smo jedli senegalsko hrano, ali pa na Gorenjskem, ko smo jedli klobaso in zelje, je štimalo precej podobno. Tako da hrana ni ključen dejavnik.” Torej energijo dobijo drugje.
Goga se je tako kot ostali predajal. Foto: Tomaž Povodnik
Radi se imajo
Publika je res sodelovala od začetka do konca. In pokazala, da ima rada Zmelkoow. Še dobro. “Mi igramo na Štuku, preko palca bi rekel, že tridesetič. Dostikrat smo bili tukaj in še marsikje smo bili,” je razmišljal Goga. In Maribor se jih še ni naveličal. Očitno je naveza jugozahod in severovzhod Slovenije dobra, je še razmišljal, ko je na drugi strani diktafona dobil namig, da je med Primorci in Štajerci posebna zveza, in iskreno dodal: “Ti moram izdati, jaz sem kar zajeten kos Štajerca, ker imam oba starša Štajerca – pa še študiral sem v Mariboru. Tako da nisem daleč od tu.” Še dobro.
S pesmijo Še dobro začeli tudi gibanje Še dobro
Aha, in zdaj je dobro tudi gibanje Še dobro. “V glavnem, mislim, da so ljudje naveličani slabih – no, dobrih novic skoraj več ni. In če dobro poslušaš, postaneš čedalje bolj depresiven, duhomorno zagrenjen,” je novo gibanje in predvsem vzrok za pesem Še dobro razlagal Goga po koncertu v zaodrju. In dodal: “Tudi v tem, da ljudje pobijamo sami sebe in bomo na koncu izumrli. In bodo prosperirali črički in druge žuželke, ki se bodo drli ‘Še dobro, da ste idioti izginili’.”
“To pesem boš ti zapela?” “Ja, bom.” Foto: Tomaž Povodnik
Glasbene želje so kot nindže, ki te presenetijo iz omare
Izbor pesmi je bil odličen. Vse od začetka so upoštevali glasbene želje. No, saj če je človek bil pozoren, bi lahko ugotovil, da je Goga z odra poslal vprašanje za glasbeno željo in hkrati že namig, kaj bi ta želja bila. A ni bilo ves čas tako. V prvi, drugi, tretji in ostalih vrstah pod odrom se je kaj hitro zaslišal kak naslov pesmi ali pa verz. Goga pravi, da z odra niso kaj veliko namigovali: “V resnici ne. Ene dve sta nas pa res fejst presenetili. Ene znamo bolj, ene znamo manj. Jaz imam glasbene želje rad, tako malo kot detektiv, ki je v filmu imel nindžo, ki ga vsake toliko časa napade z omare, ne da bi pričakoval.” Radi se postavljajo v pozo: “Bodi malo pripravljen, ker nikoli ne veš, od kod te kaj doleti.” In Goga pravi, da je hvaležen, da so na koncertu tudi ljudje z malo eksotičnimi glasbenimi željami.
Biti v trenutku tam, kjer si
In, ja, znajo improvizirati. In tudi živeti v trenutku, pač tam na odru, kjer se lahko marsikaj zgodi. In potem se sproti odločajo, kaj in kako bodo zaigrali, kako bodo zaplesali, kam se bodo obrnili. Na kateri nasmešek iz publike bodo reagirali tako, da se bodo nasmehnili nazaj. Včeraj je bilo videti, da kar na vse. Pa tudi pomežikniti, če je že kdo mežikal njim. In prisluhniti.
Za bobni sta lahko dva. Foto: Tomaž Povodnik
Če ni polno, še ne pomeni, da je nepopolno
Pa pač se je še to zgodilo, da so špil začeli v nepolni sestavi, a še vedno popolni. Ker polno ne pomeni popolno in nepolno tudi ne pomeni nepopolno. Na začetku je dejansko manjkal en član. Pač v službi še je in bo prišel kasneje, je rekel Goga za Zergoloffa. Saj veste, tistega, ki ima lasuljo. Tokrat bele lase. Goga je rekel, da bodo najprej pač peli in igrali tiste pesmi, ki jih lahko igrajo brez Zergoloffa. Vse se je slišalo odlično, pa naj bo to, ker je ekipa na odru znala peti in igrati, pa tudi to, ker so na Štuku poskrbeli za super ozvočenje. Če ga ne bi bilo, bi zvenelo drugače. Še dobro, da ni.
Najprej ga ni bilo, potem pa je bil. Foto: Tomaž Povodnik
“Kar imamo naštudirano, ponavadi na špilih ne velja kaj dosti”
“V resnici je to precej močen znak naše identitete,” je odgovoril Goga na vprašanje ali ugotovitev, da se na odru kar sproti dogovarjajo, kdo bo kaj pel in igral. Pa kako. Sploh, ker se je kar sproti dogovoril, da ene pesmi ne bo pel on, ampak pevka. “To boš ti zapela?” jo je vprašal in je rekla: “Ja, bom.” Preprosto. Pač saj imajo kaj naštudirano, “a kar imamo naštudirano, ponavadi na špilih ne velja kaj dosti,” je bil iskren. In ta njihova improvizacija, še boljše rečeno, sproščenost brez kompliciranja, deluje tudi z odra dol. In potem se vprašaš, ali je črpal energijo od publike bend ali je publika črpala energijo od benda. Ali pa smo si energijo podajali.
Če koga ni, ga pač ni, ko pa je, je pa tudi v redu
Če nekdo manjka za nekaj komadov na odru, tako kot se je sinoči zgodilo, ni nič strašnega, pravi Goga. “Ni hudega. Moj bivši šef je rekel ‘Koga nema, bez toga se može’ (prevod: Kogar ni, brez tega gre). In to je naš moto. Če je kdo na odru, je muzika. Če nikogar ni, ni muzike. Če sta dva, je duet, če so trije, je trio. In tako naprej,” je bil flegmatičen in poudaril: “V vsaki postavi se da izdelat komad.” Še dobro. A vseeno je treba priznati. Ko je Zergoloff manjkal, je bilo odlično, ko je bil z njimi, pa prav tako. Še enkrat – še dobro.
V zvezi s člankom: »“Županja kaznuje nadzornike, ki so razkrili nepravilnosti, sebi pa dviga plačo”«, ki je bil objavljen 29.1. 2024 na portalu lokalec.si, smo s strani direktorice občinske uprave Občine Ruše Katje Markač Hrovatin, prejeli zahtevek o prikazu nasprotnih dejstev. Zahtevek objavljamo v celoti nespremenjen.
“Plača županje Urške Repolusk je v skladu s Prilogo 3 ZSPJS uvrščena v 52. plačilni razred z osnovno plačo 3.401,31 EUR bruto. Razlika v proračunu na postavki “županja” je posledica dejstva, da je prejšnji župan, funkcijo opravljal nepoklicno. Županja pa svojo funkcijo opravlja poklicno. Sklep o plači potrdi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanje Občine Ruše.”
Organizacijska enota Zobozdravstveno varstvo Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor organizira 20. marca 2024, na svetovni dan ustnega zdravja, Dan odprtih vrat, predavanja in delavnice za ranljivejše populacije.
Na ta dan bodo izvajali naslednje aktivnosti:
Dan odprtih vrat v preventivnem zobozdravstvenem kabinetu ZD Maribor, na lokaciji Partizanska14a, 2000 Maribor, v času od 7. do 19. ure. V sklopu dneva odprtih vrat bo obiskovalcem predstavljena pravilna higiena zob in ustne votline, pouk o nekariogeni in kariogeni prehrani. Na voljo bo tudi informativni in reklamni material povezan z omenjeno tematiko. Dan odprtih vrat je namenjen otrokom in mladostnikom do 19. leta starosti, ter njihovim staršem in ali skrbnikom.
Delavnice za varovance Doma pod Gorco na lokaciji Pekrska cesta 56
V okviru delavnic bo predavanje za varovance in zaposlene na temo ustrezne higiene protetičnih nadomestkov in brezzobe ter delno ozobljene ustne votline. V nadaljevanju bodo izvedene delavnice v manjših skupinah s praktičnim prikazom podane teorije na predavanju. Na voljo bo tudi informativni in reklamni material povezan z omenjeno tematiko.
Delavnice so zaprtega tipa, namenjene izključno varovancem in zaposlenim.
Predavanje in delavnice za otroke vrtca in osnovne šole Center za sluh in govor Maribor na lokacijah enota Vinarska in enota Gosposvetska
Predavanje, namenjeno otrokom vrtca in osnovne šole, bo na temo ustrezne higiene ustne votline pri osebah s posebnimi potrebami prirejeno njihovemu razumevanju in potrebam. Po predavanju bodo delavnice v manjših skupinah s praktičnim prikazom podane teorije na predavanju na igriv in otrokom zanimiv način, prilagojen posamezni starostni populaciji. Na voljo bo tudi informativni in reklamni material povezan z omenjeno tematiko.
Delavnice so zaprtega tipa, namenjene izključno otrokom vrtca in osnovne šole
Center za sluh in govor Maribor in zaposlenim.
Delavnice za varovance ZUDV DORNAVA
V okviru delavnic bo predavanje za varovance in zaposlene na temo ustrezne ustne higiene, higiene protetičnih nadomestkov in brezzobe ter delno ozobljene ustne votline. V nadaljevanju pa delavnice v manjših skupinah s praktičnim prikazom podane teorije na predavanju. Na voljo bo tudi informativni in reklamni material povezan z omenjeno tematiko.
Delavnice so zaprtega tipa, namenjene izključno varovancem in zaposlenim.
V Selnici ob Dravi se lahko v dnevih okrog velike noči, med 25. marcem in 7. aprilom 2024, sprehodite po Jabolčni poti, kjer boste na Bralnem šprancirju preko velikonočnih motivov Maksima Gasparija spoznali nekaj velikonočnih običajev in iger. V četrtek, 28. marca, ob 17. uri pa otroke pripeljete na lutkovno predstavo Hopek in velikonočni zajček v Hram kulture Arnolda Tovornika.
Na Jabolčni poti bodo med 25. marcem in 7. aprilom na velikonočnih motivih Maksima Gasparija prikazane take igre, da iz Društva Godi mi, ki pripravlja Bralni špancir, pravijo, da se jih bodo lahko zapomnile družine in jih igrale tudi doma.
V sodelovanju s KD Pavza pa Društvo Godi mi v četrtek, 28. 3., ob 17. uri vabi v Hram kulture Arnolda Tovornika na ogled lutkovne predstave Hopek in velikonočni zajček. Po predstavi bodo izdelovali pirhe v servietni tehniki. Udeležba na dogodku je brezplačna za majhne in velike. Zaradi lažje organizacije pa priporočjmo, da na drustvo.godimi@gmail.com pošljete število udeležencev, saj želijo vsem omogočiti aktivno sodelovanje na delavnici.
V Sloveniji lahko vetrne elektrarne preštejemo na prste ene roke. Bo kmalu kako drugače?
V oddaji Vzhodna smo govorili tudi o vetrnih elektrarnah. Na to temo je spregovoril tudi vodja sektorja za obnovljive vire energije Tomislav Tkalec iz Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. “Torej, Slovenija, tako kot druge države Evropske unije, in tudi globalno vse druge države, smo na poti defosilizacije, stran od fosilnih virov. Viri prihodnosti so gotovo OVE (obnovljivi viri energije), v nekaterih državah tudi jedrska energija, pri obnovljivih virih, pa seveda govorimo o hidro, soncu, vetru, geotermalni energiji, lesu oz. biomasi. To so tisti viri, kjer bomo morali tudi mi narediti korak naprej,” uvodoma pojasni Tkalec.
Kar se tiče vetrne energije je Slovenija slaba
Predvsem, kar se tiče vetrne energije smo napram Evropi v Sloveniji zelo slabi, še pojasni vodja sektorja za obnovljive vire energije: “Slovenija ima postavljene recimo temu, podnebno-energetske cilije, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, zvišanja deležev obnovljivih virov in za energetsko učinkovitost oz. zmanjšanje rabe energije. Na področju obnovljivih virov energije, imamo trenutno postavljen cilj doseči 27 odstotkov končne rabe energije iz obnovljivih virov do leta 2030, vendar imamo v postopku trenutno posodobite nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki mora seveda sledit novim zavezam, ki so bile sprejete na evropski ravni. Treba je povedat, da na evropski ravni, so se cilji za leto 2030 iz 32 odstotkov zvišali na 42,5 odstotkov. Torej mora tudi Slovenija svoje cilje zvišati. Trenutni predlog je, da se ta cilj zviša na 30 do 35 odstotkov. Do konca junija leta bomo imeli tudi končno številko.”
Tomislav Tkalec še poudari, da kar se tiče obnovljivih virov energije, kot država spodbujajo in promoviramo vse vire: “Treba je povedat, da lani smo imeli, res izredno rast, kar se tiče kapacitet novih sončnih elektrarn bili smo tudi, gledano na prebivalca, postavljenih torej novih kapacitet na prebivalca v vrhu Evropske unije in smo trenutno na več kot 1100 postavljenih megavatov kapacitet sonca. Moram pa trend, ki je bil lani, torej približno 400 megavatov postavljenih sledit vsaj do leta 2030, da dosežemo cilj, ki smo si ga postavili za sonce.”
Vizualizacija vetrne elektrarne Paški Kozjak; pogled izpred cerkve Sv. Vid, VIR: DEM
“Moramo pa seveda izvest številne projekte na drugih področjih. Veter je eden izmed področij, kjer smo kot država precej slabi, oz. drugi najslabši v Evropski uniji, in vidimo, da tam imamo pa veliko težav pri umeščanju. Razlogov je seveda več, od tega, da kot država recimo temu, nismo bili zelo proaktivni na tem področju, in pri iskanju ustreznih lokacij, da je bilo področje prepuščeno nekim lastnim iniciativam in tudi interesom. In so se na različne načine izbirala ta območja, ne nujno neustreznejše iz vidika okoljske in družbene sprejemljivosti. Delamo pa tudi tu korake naprej, v pripravi bo kmalu tudi tematski akcijski program za potencialna prednostna območja sonce in veter. Želimo pokazat, da dejansko v državi imamo nekaj ustreznih območij za umeščanje vetra in da, do leta 2030 ni nek problem če umestimo 30 do 50 vetrnic, seveda pa po letu 2030 se jih pričakuje več,” še v oddaji Vzhodna pojasni Tkalec.
Osredotočanje na trajnostni razvoj
Anamarija L. Mrgole, vodja vetrnih projektov na Dravskih elektrarnah Maribor je za oddajo Vzhodno povedala, kakšna je njihova razvojna strategija: “Razvojna strategija Dravskih elektrarn vključuje tudi sledenje ciljem NEPN-a in pa seveda zavezam, ki smo jih prevzeli v okviru Evropske unije, kar pomeni, da se osredotočamo na trajnostni razvoj, med drugim tudi vetrnih projektov, vsekakor želimo, da Dravske elektrarne ostanejo vodilna družba pri proizvodnji energije iz obnovljivih virov energije.
Kako pa Anamarija L. Mrgole gleda na to, da vetrni projekti velikokrat pri ljudeh, predvsem pri lokalnem prebivalstvu niso sprejeti najbolje? “Kljub pojavljanju izzivov, pri umeščanju vetrnih elektrarn v prostor, ne opažamo nekega generalnega širjenega negativnega odnosa do vetrnih projektov. Dejstvo je, da je v pripravi več projektov, različnih investitorjev, kar seveda kaže na neko raznolikost in pa interes v tej smeri. Vlada se aktivno vključuje v pripravo uredbe, ki je eden izmed faktorjev, ki bo tudi olajšal postopek, tako imenovanega, sprejemanja vetrnih elektrarn v prostor. Naša prizadevanja gredo predvsem v smeri zagotavljanja transparentnosti, odprtosti v celotnem postopku. Tako, da bodo lahko vključeni vsi na katere projekt vpliva. Je pa res, da Evropejke, Evropejci z vetrnimi elektrarnami že dolgo živijo in pri nas, pa so vetrne elektrarne novost, zato mogoče je ta odnos do vetrnih elektrarn nekoliko skeptičen.”
Pomembno je ozaveščanje prebivalcev
Že nekajkrat so se v Sloveniji pri podobnih projektih oblikovale civilne iniciative. Zakaj? Anamarija L. Mrgole pojasni: “Razlogi, za takšno, recimo vzdušje, ustanavljanja civilnih iniciativ, so predvsem posledice, kot sem že prej povedala, skrbmi pred novostmi in pa težavami pri predstavljanju življenja s pogledom na vetrnice.Pomembno je ozaveščanje, pomembno je izobraževanje prebivalstva, seveda o pozitivnih vplivih obnovljivih virov energije na okolje. Kar lahko pa pomaga potem tudi pri sprejemanju takšne tehnologije. Zato so naše prizadevanja res usmerjena aktivno sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in posamezniki. Da bi razumeli njihove pomisleke in pa seveda skupaj iskali rešitve, ki bodo v mislim da največjo korist vsem v tem postopku. Je pa pomembno povedati in se tudi zavedati, da pri gradnji res sprva posežemo v okolje, dolgoročno pa ga obvarujemo.”
“Primarno je odgovornost vseh nas, da ozaveščamo. Ozaveščanje o prednostih vetrnih elektrarn je, mislim da, skupna odgovornosti, in Dravske elektrarne že izvajajo aktivnosti za ozaveščanje o zelenem prehodu in pa prednostih obnovljivih virov energije. Imamo pa v načrtu intenzivno informiranje o zelenem prehodu, med drugim tudi na področju vetra,” še pove vodja vetrnih projektov na DEM.
Vizualizacija vetrne elektrarne Ojstrica; pogled z Goriškega vrha blizu Planinskega doma, VIR: DEM
A se kakšne dobre prakse črpajo tudi iz recimo Avstrije, s katero se v Sloveniji tako zelo radi primerjamo? “Treba je povedat, da je veter lani predstavljal 19 odstotkov proizvodnje električne energije v Evropski uniji. To ni zanemarljiva številka, in če govorimo o naših severnih in južnih sosedih, lahko govorimo, da je v Avstriji inštaliranih preko 1300 vetrnih turbin, Hrvaška jih ima že preko 350, in obe državi, sta vsaka v letu 2023 s proizvedeno vetrno energijo pokrili 14 odstotkov svoje letne porabe. Na tem področju prednačijo Danska, Nemčija, Irska, Velika Britanija, tam govorimo že p številkah preko 30 odstotkov, in to niso zanemaljive številke. Res je, Slovenija je na spodnjem delu te lestvice, verjamem pa, da je čas za spremembe, saj si najbrž ne želimo ponovno izvajati statističnega odkupa, oz. prenosa manjkajočih količin obnovljive energije”, pove Anamarija L. Mrgole.
“Projekti Dravskih elektrarn na področju vetra so v postopku umeščanja v prostor, res je, ta faza je dolgotrajna, iz razloga varovanja ljudi, iz razloga varovanja narave, živali, skratka celotne krajine. To pomeni, da je to faze pregledovanja morebitnih vplivov na človeka, na naravo na okolico in seveda omilitvenih ukrepov,” nam še pove.
Kje konkretno pa na DEM načrtujejo vetrnice? “Na Dravskih elektrarnah imamo tri večje vetrne projekte, torej vetrno elektrarno Ojstrica, vetrno elektrarno Rogatec in pa vetrno elektrarno Paški Kozjak.”
Spodaj si lahko ogledate celotno oddajo Vzhodna, kjer smo govorili o zelenem prehodu.
V okviru Komornega cikla Narodnega doma Maribor bo v Dvorani Union v torek, 19. marca 2024, ob 19.30, gostoval francoski godalni kvartet, ki ga mnogi označujejo kot enega najboljših vseh časov. Koncert Kvarteta Ébène predstavlja vrhunec koncertne sezone 2023/2024 in enega vrhuncev koncertnega dogajanja v Mariboru nasploh, ob tem pa gre tudi za slovensko premiero. Ena najbolj zaželenih in iskanih zasedb na svetu se bo namreč prvikrat predstavila slovenskemu občinstvu.
Francoski zvezdniki, ki bodo le nekaj dni po gostovanju pri nas nastopili v razprodani dvorani Carnegie v New Yorku, se bodo predstavili s koncertnim sporedom, kakršnega si lahko privoščijo resnično le najboljši. Zgraditi most med glasbo dveh tako raznorodnih genijev, kot sta Wolfgang Amadeus Mozart in Alfred Schnittke, ter za nameček dodati še Edwarda Griega, je zalogaj, ki od izvajalcev zahteva razkošno širino, brezkompromisno predanost in vrhunsko kvaliteto, so zapisali v Narodnem domu Maribor in dodali, da Parižani vse to imajo, kar potrjuje tudi cela vrsta najprestižnejših glasbenih nagrad, kot denimo gramophone, BBC Music Magazine in MIDEM classic. A niso le nagrade tiste, zaradi katerih se kritiki po vsem svetu strinjajo, da je Kvartet Ébène eden najboljših godalnih kvartetov današnjega dne, veliko jih zapiše tudi vseh časov.
Pogum, drznost, vizionarstvo
Prepričajo s poglobljenostjo, muzikalnostjo, tehnično briljanco in tenkočutnostjo, obenem pa tudi s pogumom, drznostjo ter vizionarstvom. Slednjega omogoča izjemen vpogled v globine glasbene materije in absolutno razumevanje glasbenega tkiva. Osupljiva uigranost botruje malone organskemu zlitju štirih virtuozov v eno samo izvajalsko telo in interpretacijam, ki osupnejo še s široko razprto izrazno pahljačo. Ta sega od poglobljene in meditativne intimnosti, ob kateri se zdi, da zazveni tišina, do bobneče in rjoveče ekspresivnosti, pri kateri je kar težko verjeti, da so na odru zgolj štirje glasbeniki. Obisk koncertov Kvarteta Ébène zato ni le glasbeno, temveč tudi čutno in čustveno doživetje, polno napetosti ter vznemirjenja, ki poslušalce ves čas drži »na robu sedežev«, kot se je zapisalo prirediteljem koncerta v New Yorku. Katerikoli izraz izberemo, dejstvo je, da so vtisi, s katerimi poslušalci odhajajo s koncertov Kvarteta Ébène, vselej nekje med osuplostjo in vzhičenostjo, praviloma pa tako globoki, da ostanejo za zmeraj.
Tudi zato gostovanje francoskih zvezdnikov v Narodnem domu Maribor napovedujejo kot vrhunec koncertne sezone 2003/2024 in kot enega vrhuncev koncertnega dogajanja v Mariboru nasploh.
Kvartet Ébène:
Pierre Colombet, violina
Gabriel Le Magadure, violina
Marie Chilemme, viola
Yuya Okamoto, violončelo
Program:
Wolfgang Amadeus Mozart (1756–1791): Godalni kvartet št. 21 v D-duru, KV 575
Alfred Schnittke (1934–1998): Godalni kvartet št. 3
***
Edvard Grieg (1843–1907): Godalni kvartet št. 1 v g-molu, op. 27
Poslanec SDS Anže Logar verjame, da njegovo parlamentarno delo ne bo okrnjeno, potem ko je poslanska skupina zoper njega in njegova kolega Evo Irgl in Dejana Kaloha sprejela nekaj ukrepov, ker niso podpisali izjave o zvestobi stranki do konca mandata. Kot poslanec lahko sodelujem na vseh sejah odborov in to nameravam početi tudi naprej, je dejal.
Logar je ob robu okrogle mize društva Platforma sodelovanja z naslovom Pogled v prihodnost: znanost za razvoj Slovenije na vprašanje glede selitve v zadnjo klop dejal, da do tega zaenkrat še ni prišlo, sicer pa je sedežni red zanj nepomemben, pomembno je le tisto, kar predstavljaš in poveš pri zastopanju svojih stališč.
Odnos stranke ga za zdaj ne moti, saj pravi, da je to pravica, ki jo ima vodstvo poslanske skupine, zato v tem ne vidi, da bi kakorkoli ovirali njegovo delo poslanca in tudi ne namerava spremeniti načina svojega delovanja.
Glede morebitne prihodnje preobrazbe platforme v politično stranko tudi tokrat ni povedal nič novega. Dejal je, da bo verjetno številne ukrepe, ki jih bodo predlagali v njenem sklopu, zastopal tudi v državnem zboru, s tem pa bom po svojih najboljših močeh prispeval k temu, da v slovenskem političnem prostoru nekoliko “opilijo robove in ga pripeljejo v bolj zmerne vode”.
Po besedah članice društva Romane Jordan je rdeča nit njihovega gibanja, da so odprti za povezovanje ter usmerjeni v prihodnost. Po državi želijo razpravljati z ljudmi o tem, česa bi se bilo treba lotiti, da bomo čez desetletje konkurenčna družba v vrhu Evropske unije.
Na vprašanje, zakaj vztrajajo pri društvu, saj bi kot politična stranka lahko prispevali več, je Jordan dejala, da so se za takšno obliko delovanja odločili, ker želijo delovati povezovalno in brez enostranske politične konotacije.
Jernej Pikalo je dodal, da je Platforma sodelovanja namenjena temu, da ljudje, ki različno mislijo in imajo različne politične poglede na stvari, pridejo skupaj, se pogovarjajo in iščejo rešitve. “Ni dovolj, da vsak trobi v svoj rog in v okviru svoje skupine, pač pa da smo širši in da skušamo stvari videti drugače,” je dejal Pikalo, nekoč sicer minister iz vrst SD, ki notranjih zapletov v stranki SDS ni želel komentirati.
Javna tribuna je sicer po Logarjevih besedah predvsem v funkciji odpiranja pomembnih tem na nacionalni ravni, saj vsaka od njih pomeni podlago za razvijanje programskih izhodišč, ki so jih napovedali ob ustanovitvi.
V zvezi s tematiko tokratne okrogle mize je dejal, da je Slovenija na nekaterih področjih znanosti visoko razvita, saj razpolaga z zelo izobraženim kadrom, a se včasih zdi, da tega ne znamo ustrezno umestiti v nek razvojni model.
VIR: STA
Pozdravljeni, pomlad je tu in čeprav v Vuzenici niso imeli zimskega spanja, je pred njimi spet en kup prireditev. Čistilno akcijo smo zaradi slabega vremena prestavili na soboto, 23. 3.
Tisti dan ob 10.00 bo potekala tudi zasaditev medovitih dreves v sodelovanju z Rotary klubom, OŠ Vuzenica in Občino Vuzenica. Rotary klub organizira tradicionalno zasaditev medovitih dreves (javor, lipa, češnja, kostanj) Drevesa bomo posadili v okolici vrtca in OŠ Vuzenica in v športnem parku ter pri cerkvici Device Maruje na kamnu, kjer je lani bil hud vetrolom. Na dogodek smo povabili tudi člane Čebelarskega društva Muta – Vuzenica.
OŠ Vuzenica pripravlja prireditev ob začetku pomladi namenjeno vsem generacijam – otroci bodo predstavili svoje številne talente in s tem proslavili začetek pomladi in mesec marec …
Mestna občina Maribor s 1. aprilom 2024 širi območja belih con. Območja bomo razširili na Linhartovo ulico, zahodni del Lavričeve ulice, ob glavni vhod v Pristan in na Valvasorjevo ulico (med Raičevo ulico in Gorkega ulico).
Na Valvasorjevi ulici bo cena parkiranja 0,60 evra na uro, pred glavnih vhodom v Pristan bo cena en evro na uro, na Linhartovi ulici bo cena 0,60 evra na uro in na Lavričevi ulici bo cena en evro na uro.
Stanovalcem na lokacijah širitve bele cone z MO Maribor svetujejo, da čim prej pridobijo dovolilnico za parkiranje. Vloga (in dodatne informacije) za izdajo so na voljo na povezavi TUKAJ.
Spremembe se izvajajo predvsem zaradi trajnostnega upravljanja mirujočega prometa in boljših pogojev za stanovalce v centru mesta, pojasnjujejo na MO Maribor in dodajajo, da bodo na lokacijah na voljo tudi novi parkomati, uporabnike pa pozivajo, da zaradi lažje in enostavnejše uporabe uporabljajo mobilno aplikacijo za plačevanje parkiranja EasyPark.
Eva Boto se s svojim koncertom ob materinskem dnevu vrača na rodno Koroško, tokrat prvič v Vuzenico.
Najmlajša slovenska predstavnica na Evroviziji, zmagovalka Slovenske popevke in oddaje Znan obraz ima svoj glas bo nastopila v telovadnici OŠ Vuzenica v soboto, 23. marca, ob 19. uri.
Eva Boto pa ne bo nastopila sama, zraven bo imela ekipo, pri pesmi ‘Kjer najbolj gori’ tudi goste. Zapeli bodo zborček glasbenega centra BaLu in učenke Glasbene šole Radlje ob Dravi
V tokratni oddaji Vzhodna smo govorili o zelenem prehodu in obnovljivih virih energije.
Za oddajo so spregovorili izvršni direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM) Miha Pečovnik, Nina Hojnik, predsednica Združenje slovenske fotovoltaike in Peter Kumer, direktor podjetja Enertec d.o.o.
Za našo televizijo pa je spregovoril tudi vodja sektorja za obnovljive vire energije Tomislav Tkalec iz Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. O viziji za vzpostavitev Črpalne hidroelektrarne (ČHE) Kozjak smo vprašali vodjo sektorja za obnovljive vire energije. Tomislav Tkalec pravi: “Glede na to, da bo vedno več obnovljivih virov v sistemu, oz. električne energije iz obnovljivih virov, ki nekatere seveda ne moremo enako nadzorovat, proizvodnjo iz njih enako, kot pri nekaterih tradicionalnih virih. Se pojavlja vedno več potreb po hranjenju te energije in Črpalne hidroelektrarne so en primer, kjer je to možno doseči. Tudi stroškovno učinkovito, tudi v zadostnih kapacitetah. Projekti, kot so Črpalna hidroelektrarna Kozjak in nadgradnja ČHE Avče so ena od prioritet države.”
ČHE Kozjak je že umeščen v Državni prostorski načrt (DPN)
Vodja projekta črpalne hidroelektrarne (ČHE) Kozjak in izvršni direktor DEM Miha Pečovnik je o projektu povedal: “Projekt ČHE Kozjak, s pripadajočim daljnovodom ima sprejeto uredbo o državnem prostorskem načrtu več kot desetletje. Žal so se razmere takrat, takoj po tem sprejetju, spremenile, to je bil tudi eden izmed razlogov zakaj, se je projekt ustavil. To kar je gospod Tkalec povedal, s čedalje večjo proizvodnjo teh nestanovitnih obnovljivih virov, pa se tudi okolje v katerem mi delujemo, za katerega je predvidena ta črpalna hidroelektrarna, bistveno spreminja. Zato smo konce lanskega leta ta projekt oživili. Trenutno smo v fazi novelacije idejnega projekta. Konkretno je prišlo v zadnjih 10 letih do določenih tehničnih sprememb. Najbolj pomembna je ta, da smo se pač odločili, da bomo vso opremo, ki je v strojnici premaknili v hrib, to se pravi, v kaverno.”
“Hkrati pa izdelujemo tudi strokovne podlage, tiste, ki so nam v državnem prostorskem načrtu naložene. Te podlage so v izdelavi, zajemajo arheologijo, geologijo, vpliv na podnebje, vpliv na gozdove, vpliv na življe, podzemne vode … trenutno smo v fazi izdelave teh strokovnih podlag,” še pojasni Pečovnik.
Projekt vključen v Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Republike Slovenije
Ko govorimo o Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Republike Slovenije (NEPN), je ČHE Kozjak vanj vključen? Tomislav Tkalec, iz Ministrstva za okolje, podnebje in energijo pove: “Ja dejansko v NEPN-u je zadeva vključena. Črpalne hidroelektrarne so predvidene v enem izmed ukrepov. Ne vodim sicer tega procesa, trenutno ne znam točno ubesedit, kako je ta ukrep spisan, je pa zagotovo to eno od prioritetnih področij, ki bo seveda deležno aktivnosti v prihodnjih letih.”
Bo država konkretno pri ČHE Kozjak kako pomagala pri projektu? “Za ČHE Kozjak zagotovo bodo podpore, vendar je ta projekt še v fazi prostorskega umeščanja, oz. vsaj kaj se tiče daljnovoda do tja, predvsem ta del je problematičen. Ko se te zadeve uredijo in ko bo zadevo možno umestit skupaj z daljnovodom, bo seveda projekt šel naprej, in takrat se bo tudi razmišljajo o subvencioniranju tega.”
Pomemben objekt za zeleni prehod
Miha Pečovnik iz DEM še dopolni Tkalca: “Mi en tak objekt potrebujemo. Potrebujemo objekt, ki bo sposoben energijo shranit, takrat ko jo je preveč, ali pa, ko so razmere za to ugodne in sposoben to energijo sproščat oz. oddajat v omrežje, takrat, ko so razmere za to. Predvideno bo ČHE Kozjak sposobna shranit energije enako, kot, oz. količina shranjene energije bo enaka, kot proizvedena energija Nuklearne elektrarne Krško v sedmih urah. To je za primerjavo en zanimiv podatek. Mislimo, da so ravno tovrstni objekti, ne smemo pozabit, mi tak objekt v Sloveniji že mamo, torej ČHE Avče v Soški dolini. Tudi izkušnje iz tega mamo in mislimo, da ti objekti so izjemno pomembni za ta zeleni prehod in za zmanjševanje težav in tveganj, ki lahko nastanejo iz tega res hitrega povečevanja proizvodnje električne energije iz nestanovitnih virov.”
Dobre prakse črpajo tudi iz Evrope
“Objekt bo stal v občini Selnica ob Dravi, približno štiri kilometre severno, oz. po glavni cesti od Dravograda proti Mariboru od hidroelektrarne Fala, tam je načrtovano tudi vtočno-iztočni objekt, kar ob glavni cesti med Mariborom in Dravogradom, zajetje pa je v bližini Kolarjevega vrha. Tam bomo določen del terena odvzeli, poglobili in naredili okrog nasip. Poudaril bi, da to ne gre za neko 60 metrov visoko ločno betonsko pregrado. Temveč gre za nasip, zelo podoben, kot se uporablja tudi pri ostalih črpalnih hidroelektrarnah v Evropi, konec koncev naši severni sosedi imajo z njimi precej izkušenj, bo blizu Kolarjevega vrha in to je to. Potem pa je še ena trasa daljnovoda, ki je v DPN umeščena v prostor, je pa res, da so v izdelavi študije ki so nujne, da bomo lahko tudi ta del projekta razgrnili javnosti,” še v oddaji pove Pečovnik.
Spodaj si lahko ogledate celotno oddajo Vzhodna, kjer smo govorili o zelenem prehodu.
Velikonočni prazniki so pred vrati. Znova bomo lahko ustvarjali, barvali pirhe, risali velikonočne zajčke, iskali zaklad, se preizkusili v raznih velikonočnih igrah ter se sladkali ob mizi, ki se bo šibila pod težo prazničnih dobrot. Da bodo letošnji prazniki ostali v posebej lepem spominu, bodo na nakupovalni destinaciji Europark Maribor od ponedeljka, 18. marca, do sobote, 30. marca, na osrednji prireditveni prostor postavili velikanski velikonočni pirh, izdelan iz trajnostnih materialov. Z ogledom kar tri metre visoke pisanice bodo obiskovalci Europarka lahko izvedeli več o trajnostnem načinu življenja.
Oglejte si največji pirh v Europarku
Namen postavitve tega posebnega pirha je opozarjanje na pomen trajnosti, na katero ne smemo pozabiti niti v času praznikov. Vsaka stran pirha bo namreč sporočala pomembno zgodbo velikonočnega zajčka, ki tako kot Europark pazi na okolje in sledi trajnostnim načelom. V okolici njegove hiške pa ne bo vse tako rožnato, zato bo zajček v svojih pisankah skril nasvete, kako lahko še bolje skrbimo za okolje, v katerem bivamo. Ogled pisanice v Europarku je odlična priložnost za spoznavanje tradicije, obrti in umetniških pristopov, ki so povezani z velikonočnimi prazniki in ponovno uporabo materialov. V času praznikov, ko proizvedemo še več odpadne embalaže kot običajno, je toliko bolj pomembno, da jo ustrezno recikliramo in ponovno uporabimo, kar je mogoče. To bo prav poseben pirh, pri katerem si bodo obiskovalci med nakupovanjem lahko tudi malce oddahnili, se sprostili na klopi pred njim ter ustvarili kakšen lep foto spomin.
Velikonočne delavnice z Artom in Europarkov velikonočni sejem
Na največji nakupovalni destinaciji severovzhodne Slovenije v naslednjih tednih pripravljajo pestro dogajanje, povezano s praznovanjem velike noči. V petek, 22. marca, in soboto, 23. marca, bodo obiskovalci lahko dali duška svoji ustvarjalni energiji na velikonočnih delavnicah z Artom, med 28. in 30. marcem pa bodo lahko obiskali Europarkov velikonočni sejem. Na stojnicah bodo obiskovalci našli številne dobrote, od pirhov do potic, pa tudi ročno izdelane okraske za dom.
Prezračevalni sistemi so že skoraj nujna investicija, saj v zaprtih prostorih preživimo vedno več časa. Ljudje pa si tudi pri montaži želijo čim manj posegov in čim hitreje opravljeno delo. Zato smo obiskali podjetje I-Vent in preverili kako poteka montaža. Več pa v spodnjem prispevku.
Nadzorniki MLM so se na današnji seji med drugim seznanili s prodajnim postopkom, v katerem imajo interesenti za oddajo zavezujočih ponudb čas še do prihodnjega tedna. Ker je bil nadzorni svet nezadovoljen s predstavljenim gradivom uprave, so sejo po treh urah prekinili in zahtevali dostavo dodatnega gradiva v sedmih dneh.
Potek prodajnega postopka je na povabilo predsednice nadzornega sveta Saše Vergan danes predstavil izvršni direktor Slovenskega državnega holdinga (SDH) Matej Pirc kot predstavnik lastnika in največjega upnika.
Da bi se seznanili z omenjenim postopkom je Vergan na sejo povabila tudi predstavnike sindikatov in sveta delavcev, čemur naj bi se uprava pod vodstvom Davorja Šenije sprva uprla, a so nato tudi ti lahko bili navzoči pri tej točki. “To je zagotovo v interesu vseh deležnikov,” je pred sejo za STA poudarila Vergan.
Prva nadzornica je sicer že pred sejo dejala, da je gradivo uprave preveč pomanjkljivo, da bi lahko odločali o morebitni insolventnosti družbe.
Kot je ob robu seje medijem povedal Pirc, se rok za oddajo zavezujočih ponudb izteče šele v začetku naslednjega tedna, ko bodo stvari jasnejše. Če dotlej ne bodo prejeli ponudbe v skladu s pogoji, bodo prodajni postopek zaključili že naslednji teden, če bodo prejeli ponudbe, pa bo potekal še nekaj časa.
Nezavezujoče ponudbe je oddalo 12 interesentov
Na vprašanje, ali so doslej že prejeli kakšno ponudbo, je odvrnil, da teh informacij za zdaj ne more razkriti. Ob tem je pojasnil, da so povabila poslali na skoraj 250 naslovov. Nezavezujoče ponudbe je oddalo 12 interesentov, večina jih je tudi opravila skrbni pregled, trije so prosili za podrobnejše podatke. “Po tem smo prejeli nekaj ponudb, koliko, pa v tej fazi še ne morem povedati,” je dejal Pirc.
Ob tem je spomnil, da se družbi MLM kljub 40-milijonskemu vložku države za poslovno in finančno prestrukturiranje ni uspelo poslovno prestrukturirati, zato še vedno posluje z veliko izgubo. To pomeni, da dodatno vlaganje davkoplačevalskega denarja ne bi bilo gospodarno, hkrati pa bi bilo tudi v nasprotju s pravili Evropske unije.
Prva nadzornica je danes med drugim povedala, da uprava nadzornemu svetu ni dostavila ustreznega gradiva o lanskem nerevidiranem poslovanju MLM. Pirc je dodal, da so na SDH od uprave prejeli številne dopise. O podrobnostih ni želel govoriti, je pa povedal, da se podatki stalno spreminjajo.
Glede predlagane konverzije terjatev, s katerimi bi SDH prevzela zemljišča na območju podjetja, ocenjena na skoraj 11 milijonov evrov, je Pirc povedal, da so takšen scenarij ponudili tudi v prodajnem postopku. Ker ima SDH skoraj 14 milijonov evrov terjatev do MLM, so bili pripravljeni investitorju ali družbi za preostali dolg ponuditi refinanciranje in poplačilo na čas, ko bi bilo podjetje sposobno poplačati dolg.
Uprava MLM medtem zagotavlja, da v zadnjega pol leta poslujejo nad zastavljenimi načrti, nimajo blokiranega nobenega računa, poplačujejo obveznosti in zmanjšujejo zadolženost do dobaviteljev, je v torek poročal časnik Večer.
Po neuradnih podatkih so se sicer v MLM z glavnimi kupci dogovorili za izboljšane pogoje prodaje (dvig proizvodnih cen, vnaprejšnje financiranje proizvodnje). Kljub temu naj bi bil lanski promet po neuradnih podatkih za približno četrtino nižji od načrtovanega.
Usoda MLM, ki je po navedbah SDH samo v zadnjih treh letih ustvarila več kot 10 milijonov evrov čiste izgube, je tako še vedno negotova, vprašanje je tudi, kako se bo iztekel tokratni prodajni postopek družbe. Za MLM naj bi se zanimala slovenska družba Metalka Commerce v lasti poslovneža Marjana Pišljarja.
VIR: STA
Državni sekretar Dejan Židan si je danes v Selnici ob Dravi v spremstvu županje Vlaste Krmelj in drugih ogledal novi, leseni vrtec, ki je prva javna stavba v Sloveniji, izdelana iz lesa, zraslega, posušenega in obdelanega v Sloveniji. S tem ostaja projekt referenčni primer. V Selnici sicer načrtujejo še izgradnjo nove, prav tako lesene telovadnice, ki bo povezana tako s šolo kot z vrtcem.
Pri gradnji lesenega vrtca so bila upoštevana merila trajnostne gradnje s slovenskim patentiranim konstrukcijskim sistemom masivne, stabilne in varne lesene konstrukcije, narejene izključno iz masivnega alpskega lesa, brez lepil, kemikalij in kovin, s spajanjem lesenih elementov s sistemom mozničenja. Financiran je bil preko Javnega razpisa Demo les 2023 Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, sredstva zanj pa je zagotovilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Želijo si še več demo, referenčnih projektov – izgradenj objektov iz slovenskega lesa
Državni sekretar Dejan Židan je po ogledu novega vrtca izpostavil, da gre za prvi tovrstni in tudi večji objekt, ki je v celoti iz slovenskega lesa. Država je lansko leto začela podpirati demo projekte, letos jih bodo podpirali še več, zaradi tega so naredili razpis. Vesel je, da so se v Selnici ob Dravi odločili prijaviti na ta razpis, saj je po ogledu zgrajenega vrtca videl, da je “res nekaj posebnega”. Tako je poudaril, da se je izkazalo, da znajo v Sloveniji ne samo sestaviti vsega, ampak tudi narediti sestavne elemente. Dejal je še, da si želi še več tovrstnih demo projektov v Sloveniji, ne samo vrtcev, ampak tudi šol. Želi si namreč, da bi bila čim prej izgrajena prva šola, prav tako tudi, da bi bili zgrajeni prvi leseni bloki, “zato ker morajo ljudje v živo videti, kakšna je razlika, če se živi v objektu iz lesa, ki je bolj zdrav za človeka, ali pa iz betona, ki je nekoliko manj zdrav”. Izpostavil je, da ima les veliko pozitivnih lastnosti, a da ga je treba tudi skrbno čuvati.
Več možnosti za športni razvoj otrok, saj imajo v vrtcu športno pedagoginjo
Izrazil pa je še posebno zadovoljstvo, ker imajo v tem vrtcu načrtno zaposleno še športno peedagoginjo, saj po ugotovitvah zadnjih let športna usposobljenost otrok v šolah pada. Po njegovem mnenju tudi zato, ker ni pedagogov za šport v “pravilni starosti”. Navedel je, da se otroci motorično najbolj razvijajo v starosti od sedem do deset let. “Pa se vprašamo, ali ima otrok takrat na razpolago nekoga, ki se spozna na športno vzgojo. Odgovor je: nima! V tem trenutku imamo v prvi triadi, v drugi triadi šolo brez športnih vzgojiteljev. Ti se vključijo komaj v tretji triadi,” je dejal in dodal, da je to, da imajo v vrtcu športno pedagoginjo zelo dobra informacija. Ne nazadnje pa imajo v selniškem novem vrtcu tudi telovadnico, torej poseben prostor, kjer bodo otroci lahko telovadili ločeno od igralnic, kar se zdi Židanu zelo pomembno.
Županja Vlasta Krmelj: Vrtec bomo uradno odprli ob 50-letnici starega
Županja Selnice ob Dravi Vlasta Krmelj je dejala, da s ponosom gostijo državnega sekretarja Dejana Židana z Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, in se mu zahvaljujejo. Vrtec je več kot 80 odstotkov iz lesa. Uradno odprtje vrtca bo kmalu. Predvidoma maja, z novim šolskim letom pa bi otroci bili že v tem vrtcu, ne pa več v starem vrtcu. Stari vrtec je namreč bil narejen pred 50 leti, zdaj imajo nekaj oddelkov v starem vrtcu, nekaj pa v šoli. Prav ob 50-letnici starega vrtca in 25-letnici občine Selnica ob Dravi bi radi imeli uradno odprtje novega vrtca. Županja upa, da bo vsaj naslednjih 50, če ne 100 let zadovoljeval potrebe.
Novi vrtec ima deset oddelkov, sprejel bo lahko 200 otrok
Novi vrtec je narejen v skladu s standardi, normativi, ima deset oddelkov, sprejme lahko okrog 200 otrok. Trenutno je v starem vrtcu okrog 190 otrok. Vsaka igralnica ima svoje sanitarije. Vrtec ima odprte in pokrite terase, veliko zunanjih površin. V zgradbi bodo tudi vsi ostali prostori, ki jih vrtec potrebuje, od kuhinje do poslovnih prostorov za zaposlene. Imel pa bo tudi telovadnico. Zunaj pa zelene površine z nasajenimi drevesi.
Za trajnostno okolje in da se material ne pripelje od daleč
Židan je dejal, da si želijo ustvariti čim bolj trajnostno okolje in to, da se neko surovino, gradbeni element ne pripelje od daleč. Če bi namreč les ali gradbeni element pripeljali od daleč, več tisoč kilometrov, bi po njegovem mnenju zgrešili vse, saj bi zaradi transporta izgubili marsikaj, ne pa tudi pridobili. Izpostavil je, da je v Sloveniji dovolj gozda in da je prav, da se naučimo uporabljati gozd skozi vse faze. Meni tudi, da so v Sloveniji najboljši proizvajalci lesenih hiš na svetu. Prav tako tudi, da lesna industrija dela vse boljše in da ima dobiček.
Izgradnja vrtca je sicer ostala v finančnih okvirjih. Osnovna pogodba z izvajalcem je še vedno okrog pet milijonov 300 tisoč evrov, dodali niso nobenega aneksa. Dodali so samo sredstva za ureditev okolice. Ta bo en del asfaltirana za potrebe parkirišča, imeli bodo tudi zelenice in posajena drevesa, za to so dodali okoli 450 tisoč evrov.
Zaposleni na 54 od 58 upravnih enot bodo danes stavkali. Stavko nameravajo nadaljevati vsako sredo do izpolnitve zahtev. Z vladno stranjo so se njihovi predstavniki sestali v torek, a za zdaj dogovora še ni. Pogajanja naj bi nadaljevali v kratkem. V času stavke bodo zaposleni opravljali nujne naloge, zaprti bodo krajevni uradi.
Vladna pogajalska skupina je predstavnikom sindikatov upravnih enot pred dnevi posredovala predlog za rešitev stavkovnih zahtev, ki pa za sindikate ni bil sprejemljiv. Ministrstvu so posredovali svoj predlog in vanj med drugim, kot so pojasnili, vključili tudi dodatek, ki bi zaposlenih omogočil “lažje premoščanje časa do zaključka pogajanj”.
V torek popoldne so se sestali na pogajanjih. Kot je za STA pojasnil predsednik konference sindikata upravnih enot in predsednik sindikata ljubljanske upravne enote na Tobačni Dragan Stanković, pa pogovori zaenkrat še niso tako daleč, da bi stavko lahko odpovedali. V skladu z dogovorom zdaj čakajo izračune vladne strani.
Kaj bo možno urediti in kaj ne?
Zaposleni na upravnih enotah bodo v času stavke izvajali nujne naloge, ki jih določijo načelniki upravnih enot. Med temi so po Stankovićevih navedbah vročitev dovoljenj za prebivanje tujcem, ki so vozniki v mednarodnem prometu, in novorojencem, prav tako je med temi nalogami izdajanje vozniških dovoljenj, osebnih izkaznic in potnih listin v primerih nujne službene poti v tujino, nujnega zdravljenja in smrti sorodnikov v tujini. Opravljali bodo tudi vpise smrti v matični register, postopke glede hrambe orožja in v zvezi s prireditvami. Omogočeno bo potrjevanje podpore kandidatnim listam pred evropskimi volitvami.
Zaposleni na upravnih enotah so sicer stavkali tudi konec januarja, ko je od ponedeljka do srede potekala stavka vsaj en dan na 41 od 58 upravnih enot. Še pred tem so sredi lanskega novembra enodnevno stavko izvedli na sedmih upravnih enotah.
Med njihovimi zahtevami sta povišanje plače vsem zaposlenim na upravni enoti za sedem plačnih razredov in izenačitev nazivov zaposlenih na upravnih enotah z nazivi na ministrstvih. Prav tako zahtevajo takojšnjo ureditev dodatka za blagajniško poslovanje.
VIR: STA
Mariborski mestni svet se je na današnji izredni seji seznanil z delom Nadzornega odbora Mestne občine Maribor in še posebej z ugotovitvami nadzora nad koncesijskimi pogodbami. Da bo tema vroča je bilo jasno že pred začetkom izredne seje, saj so na sejo prišli direktorji javnih podjetij in celo predstavniki podjetja Europlakat.
Prvo razburjenje je povzročil predsednik Nadzornega odbora, Dejan Petković, ki se je na vsak način želel otresti odgovornosti za končno poročilo Nadzornega odbora o podeljenih koncesijah. Lahko bi celo rekli, da se je opravičeval, da je nadzorni odbor sprejel takšno končno poročilo in da se z njim osebno celo ne strinja. Svetniki so predsednika Nadzornega odbora podučili, kdaj je poročilo po veljavnih predpisih končno poročilo in izrazili svoje presenečenje, nad njegovimi izjavami.
Še posebej burno je bilo pri obravnavi nepravilnosti, ki jih je Nadzorni odbor odkril v koncesijskih pogodbah tako z javnimi podjetji kot z zasebno firmo Europlakat. Spomnimo, gre za podjetje, ki je najbolj znano po svojih plakatno-oglaševalskih vpadljivih panojih na odličnih lokacijah, ki mu jih je dodelil župan s koncesijo in ki naj v nekaterih primerih sploh ne bi imeli vseh potrebnih dovoljenj, kot smo lahko zasledili v medijih pred meseci.
Župan podpisnik pogodb, a ni vedel, dajim je s pogodbo zagotovil fiksno ceno taks za oglaševanje za več let
Zanimivo je, da se je v bran koncesiji Europlakatu postavil kar župan sam. V zgodbi, ki smo jo slišali tokrat, omenjena firma nastopa kot koncesionar za M bajk in vzdrževanje avtobusnih nadstrešnic. Zelo priročno so v obe koncesiji vključena tudi vsa oglasna mesta, ki jih obvladuje Europlakat. Čeprav je podpisnik teh pogodb župan, ni vedel, da jim je s pogodbo zagotovil fiksno ceno taks za oglaševanje za več let.
Slišali smo lahko, da so pri pripravi in izvedbi teh razpisov za podelitve koncesij, bili kršeni predpisi in da sklenjeni pogodbi v osiromašen mariborski proračun ne prinašata ničesar. Še več, vrednosti koncesij sploh nista izraženi v denarju oz. vsaj ne tako transparentno, da bi lahko vsak preveril, koliko denarja kdo od pogodbenih partnerjev vlaga v skupno javno-zasebno partnerstvo, in kdo ima pretežno korist od takih pogodb. Kot kaže poročilo Nadzornega odbora, to ni proračun mestne občine.
Že pri javno-zasebnem partnerstvu M bajk Nadzorni odbor ugotavlja, da Maribor nosi večino ali celotno poslovno tveganje tega projekta. Za 15 postajališč in 130 koles bomo plačali 3 milijone evrov, se pravi dobrih 24.000 eurov na kolo. Če je vrednost kolesa približno 1.000 evrov in če se v pogodbenem času zamenjajo na 3 leta, je to šele 5.000 evrov. Vse ostalo je dobiček in strošek postaj. Mirno lahko rečemo, da s tem celoten sistem M bajk plača Maribor. Pa to še ni vse. Podobno je tudi z avtobusnimi nadstrešnicami, kjer se je Europlakatu dalo v posest 205 avtobusnih postaj in pripadajočih 275 oglasnih panojev.
Takšnim ugotovitvam Nadzornega odbora, je ostro nasprotoval direktor Europlakata, ki je imel pripravljeno celo promocijsko predstavitev, ob kateri so svetniki županove liste navdušeno zaploskali.
Večina svetnikov je ugotavljala, da končno poročilo Nadzornega odbora vzpodbuja dvom v delovanje občine in da bo na podlagi teh ugotovitev potrebno zadeve tudi podrobno obravnavati na kakšni od prihodnjih sej. Kot je pojasnil predstavnik nadzornega sveta, je končno poročilo romalo tudi na pristojne organe ministrstvo za javno upravo, antikorupcijsko komisijo in računsko sodišče .
V torek so v Lutkovnem gledališču izpeljali pod vodstvom Zavoda za turizem Maribor tretji Mariborski forum, na katerem so tako posamezni predstavniki inštitucij kot tudi na sami okrogli mizi poudarili velik pomen povezovanje turističnih in kulturnih ustanov.
Jure Struc, direktor Zavoda za turizem Maribor, je tako izpostavil, da je treba upoštevati, da ima kultura nekaj ključnega, kar na Zavodu za turizem oziroma turistične organizacije nimajo: “To so zanimive vsebine.” Naloga povezovanja je najti pot, kako najti skupen turistični potencial.
Izpostavil je še, da so za njih pomembni tako gostje, ki pridejo v Maribor za nekaj dni, kot tudi enodnevni gostje. Če se govori o večdnevnih obiskovalcih, se nagovarja zraven tudi hotelirje, saj bodo turisti prespali v mestu in iskali turistično, kulturno ponudbo za več dni.
Da trendi kažejo, da mesto zaradi kulture obišče več turistov, obiskovalcev kot pa zaradi športnih prireditev, pa izpostavlja direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina, ki vidi v povezovanju Zavoda za turizem in kulturnih ustanov velik potencial. Meni, da je v Mariboru dovolj takih stvari, čeprav mogoče niso še dovolj povezane in da vsekakor glede na kakovost in glede na obseg niso bile dovolj promovirane. Hkrati pa meni, da so enodnevni obiskovalci, tisti, ki se jih splača povabiti, saj čeprav so v Mariboru samo en dan in gredo domov spat, puščajo tu denar.
V razpravah na današnjem forumu se je večkrat slišala primerjava med Gradcem in Mariborom ter ne med Ljubljano in Maribor. Rukavina meni, da se Maribor lažje primerja v Gradcem, saj sta si bližje, v sosednjih državah in da ima Gradec marsikaj boljše urejeno od Maribora, na drugi strani pa Maribor marsikaj boljše od Gradca. Ob tem pa, da je treba poglobiti povezovanje in sodelovanje s tem mestom.
Dijaki II. gimnazije Maribor so v okviru konference Za človeka gre 2024 na Alma Mater prikazali izvrstni pristop k svojemu bodočemu akademskemu razvoju na področju raziskovalnega dela in načina komuniciranja rezultatov raziskav s širšo javnostjo.
Predstavili so svoje raziskovalne naloge in ugotovitve, ki so jih pri tem dobili. Tako so obravnavali potencialne lastnosti konoplje, saj se ta uporablja v medicinske namene že od starih civilizacij do danes. Prav tako so preučevali učinke zdravil in prehranskih dopolnil za nevtralizacijo želodčne kisline.
Vid Koren
Žiga Gaal
Ne nazadnje se je eden od dijakov lotil raziskovanja povezave telesne aktivnosti s samopodobo in anksioznostjo. Zadnji dijak, ki je tokrat predstavljal svoje raziskovalno delo, pa je preučeval različne volilne sisteme in iskal najprimernejšega za Slovenijo.
Borja Ranzinger
Srednješolsko raziskovanje spodbuja kritično mišljenje in veščine reševanja problemov ter pripravlja študente na karierne priložnosti in razvoj znanj. Dijaki II. gimnazije Maribor, ki so na državnem tekmovanju v raziskovanju prejeli vsak na svojem področju zlate nagrade, so tudi letos pritegnili s predstavitvijo odličnih raziskovalnih nalog.
Nuša Ačko se je osredotočila na potencialne zdravilne lastnosti konoplje, saj se ta uporablja v medicinske namene že od starih civilizacij: “Namen te naloge je bil preučiti vpliv petih različic medicinske konoplje na melanomske celične linije. Ena izmed pomembnejših ugotovitev raziskave je bila, da so določeni ekstrakti zmanjšali celično viabilnost melanomskih celičnih linij, na zdrave pa niso imeli velikega vpliva. Raziskali smo tudi povezave med kanabinoidnimi profili, mutacijami melanomskih celičnih linij, stopnjami napredovanja melanoma in celično viabilnostjo ter iskali vzroke zanje.”
Vid Koren in Ana Potočnik sta predstavila pregled nevtralizacijskih lastnosti in stroškovne učinkovitosti zdravil in prehranskih dopolnil za nevtralizacijo želodčne kisline. “Zdravila in prehranska dopolnila smo primerjali in ovrednotili glede na pH, ki bi ga dosegla v želodcu, in glede na njihovo nevtralizacijsko kapaciteto. Rezultati kažejo, da imajo zdravila v povprečju višjo nevtralizacijsko kapaciteto kakor prehranska dopolnila. Zdravila so v povprečju dosegla pH vrednosti, ki so bolj primerne za fiziološko stanje v želodcu kot prehranska dopolnila. Pregled stroškovne učinkovitosti pa kaže, da so nekoliko učinkovitejša prehranska dopolnila,” pojasnjujeta.
Žiga Gaal je zaradi porasta težav povezanih s samopodobo in anksioznostjo raziskoval možnosti za njihovo ublažitev. Številne študije so pokazale, da bi telesna aktivnost lahko bila dobra rešitev, saj so dokazale pozitivno korelacijo med telesno dejavnostjo in samopodobo ter negativno korelacijo med telesno dejavnostjo in anksioznostjo. Rezultati so prikazali, da posamezniki, ki se ukvarjajo z zmerno do visoko intenzivno telesno vadbo, izkazujejo najvišjo (oz. najboljšo) raven samopodobe. Izkazalo se je tudi, da je povezava med vrsto vadbe in anksioznostjo statistično nepomembna.
Borja Ranzinger pa je analiziral različne volilne sisteme in njihovo implementacijo v Republiki Sloveniji. “Volilni sistem je eden najpomembnejših dejavnikov, ki vpliva na delovanje demokracij po vsem svetu. Pravično predstavništvo je ideja, ki zagovarja karseda natančno razmerje med željami volilne baze na dan volitev in končno sestavo predstavniških teles. V Sloveniji je zaradi volilnega praga, ki na vsakih volitvah proizvede visoko število t. i. izgubljenih glasov stopnja pravičnega predstavništva relativno nizka. Na zadnjih državnozborskih volitvah se je zaradi volilnega praga izgubilo kar 24 odstotkov vseh glasov,” pojasnjuje dijak, ki je v raziskovalni nalogi analiziral alternativne sisteme in ugotavljal, kako dobri so pri zagotavljanju pravičnega predstavništva.
Da pa vsi ti nadebudni, ustvarjalni, delovni in polni idej raziskovalci ob svojem raziskovanju potrebujejo tudi mentorstvo in usmerjanje, meni Luka Martin Tomažič, docent za področje prava na Alma Mater Europaea in podpredsednik organizacijskega odbora konference Za človeka gre, obenem pa je bil tudi mentor Ranzigerju. Kako pomembna je vloga mentorja, kako pomembne so naloge, ki so jih tokrat predstavili dijaki, tudi s tega vidika, da lahko prinesejo praktične rezultate, nam je povedal.
Če še povzamemo, dijaki II. gimnazije Maribor so pod mentorstvom profesorice Katje Holnthaner Zorec v okviru konference Za človeka gre 2024 na Alma Mater prikazali izvrstni pristop k svojemu bodočemu akademskemu razvoju na področju raziskovalnega dela in načina komuniciranja rezultatov raziskav s širšo javnostjo.
Premier Robert Golob je bil danes na obisku v UKC Maribor, ob koncu delovnega obiska pa pozval, da je čas, da se stavka Fidesa zamrzne.
Golob se je najprej zahvalil vsemu osebju v zdravstvu, ki tudi v teh dneh enako predano delajo in skrbijo za paciente. Izpostavil je, da se je v to prepričal tudi pri današnjem obisku UKC Maribor na lastne oči: “Moram reči, da sem bil s tem, kar sem videl, zelo zadovoljen. In videl sem tudi zadovoljne paciente. To je tisto, kar največ šteje.”
Golob: Razmere v zdravstvu se morajo reševati celovito in ne parcialno za eno skupino
Dejal je še, da je v zadnjih dveh tednih obiskal kar nekaj bolnišnic in da je ena stvar skupna vsem: “Tam, kjer imamo povezane ekipe, tam, kjer vsi zaposleni delajo kot eno, ni težav. In jaz si želim, da bi to sporočilo, da se morajo razmere v zdravstvu reševati celovito in ne parcialno za eno skupino, prodrlo v možgane vseh, ker nihče v zdravstvu ne more delati sam.”
Golob: Skrajni čas je, da se stavka zamrzne!
“Vsi zaposleni morajo delovati kot ekipa, enotna ekipa, potem so stvari rešljive tudi v zahtevnih pogojih, kot so današnji. Želim si, da bi to sporočilo prišlo tudi do Fidesa,” je poudaril Golob in nadaljeval: “Hkrati pa ponovno dajem poziv, jutri so nova pogajanja, skrajni čas je, da se stavka zamrzne!”
Dejal je še, da “stavka danes prav nič ne koristi pri pogajanjih, škodi pa pacientom in zanjo ni prav nobenega razloga več”.
Zgradba v Vošnjakovi ulici, kjer domujejo policisti je praznovala Abrahama.
Pisalo se je leto 1972. Leto, ki je bilo z varnostnega vidika zelo zahtevno. In v takšnih okoliščinah se je pričela gradnja Postaje milice Maribor. Moramo se strinjati, da je takratna Občina Maribor našla dobro lokacijo – na vogalu Vošnjakove in Sodne ulice. In to v družbi sodne palače in Zavoda za izvrševanje kazenskih sankcij. No, na eni strani je bil Hotel Turist (danes Piramida), kar z vidika takratnih miličnikov tudi ni bilo slabo.
Investitor je bila skupščina občine Maribor, del investicijskih sredstev pa je prispeval tudi Republiški sekretariat za notranje zadeve. In tako so v letu 1972 postavili temeljni kamen in gradnja se je pričela. Projektant in izvajalec del je bilo mariborsko podjetje Konstruktor. Stavbo, od temeljev do strehe, je zgradilo v času petnajstih mesecev. Zato bi lahko rekli, da je bila postaja milice postavljena pod streho v rekordnem času, a kaj, ko sploh ni imela strehe. Pravzaprav ima ravno streho, kot si jo je zamislil projektant.
Stavbi so življenje vdahnili miličniki
Nastajali so zidovi brez duše, a so prostori objekta vse bolj kazali podobo svoje namembnosti. Življenje so stavbi vdahnili šele miličniki in vsi ostali zaposleni, ki so se vselili. Usodo objekta so tako pisale številne generacije, ki so in še ustvarjajo v njej in jo uporabljajo za svoje vsebine dela. In šele zatem je hiša postala prepoznavna kot »dom miličnikov, danes policistov«.
In prišlo je leto 1973, ko so se v novogradnjo, iz Gosposvetske ceste, vselili miličniki Oddelka milice Center, iz Cankarjeve ulice pa miličniki Postaje milice Maribor. Na tak način so golim stenah vdahnili življenje. Miličniško življenje. Tako simbolno, na največji državni praznik – države Jugoslavije – dan republike, ki smo ga praznovali, kar dva dni, je bila slovesna otvoritev te takrat še mladenke in lepotice sredi mesta. 29. novembra so se miličniki postrojili, na še toplem asfaltu, ki so ga položili istega dne, le nekaj ur prej. In čeprav je bil tedaj že pozno jesenski čas in so miličniki nosili plašče (šinjele), jih je v noge oziroma podplate kar prijetno grelo.
Nova stavba prinesla tudi številne reorganizacije milice v Mariboru
Tako je nova zgradba PM postala »drugi dom« številnim generacijam; miličnikov (policistov), administrativnim sodelavkam, snažilkam in še komu. In prav letos praznujemo 50-obletnico, od kar so v mesecu februarju 1974. leta v to zgradbo vstopile prve tri miličnice (Ljudmila Trstenjak, Marija Fišer in Nada Mlakar). Prišle so v pustnem času, tako da zunanja javnost, ki jih je videla – ni vedela – ali gre za našemljene like ali za resnične miličnice? V naslednjih desetletjih se je izkazalo, da so v tem, včasih povsem moškem poklicu, postale povsem enakopravne.
Po slovesnosti se je pričelo delo, saj nova zgradba ni zagotavljala takratnim miličnikom le odličnih delovnih pogojev, temveč je s seboj prinesla tudi številne reorganizacije milice v Mariboru, ki so se dogajale v naslednjih letih in desetletjih.
Šestega marca 2024 je v spominski sobi Franca Šosterja na Policijski postaji Maribor I, v Vošnjakovi ulici 1, potekala slovesnosti ob 50. obletnici otvoritve zgradbe. Pol stoletja je vsekakor jubilej, ki si zasluži pozornost in slovesnost. Da se skupaj spomnimo in da ne pozabimo! Na slovesnosti so se zbrali tisti, ki so del svojega življenja, del aktivne delovne dobe, preživeli v teh prostorih kot komandirji oziroma načelniki postaje. Gospod Bračko Bračko, ki je bil pred 50. leti načelnik UJV Maribor je zaslužen za to, da je do gradnje postaje milice Maribor v letu 1972/73 sploh prišlo, se je iz zdravstvenih razlogov opravičil.
Prisotni nekdanji komandirji in načelniki so bili del generacije slovenske milice oz. policije, ki je v različnih časovnih obdobjih, spremenljivih družbenih pogojih ter zahtevnih varnostnih razmerah, sooblikovala novo, sodobno policijsko organizacijo, kot je poznamo danes.
Številni zgodovinski dogodki
Obdobje 50. let PP Maribor so zaznamovali številni zgodovinski dogodki. Organizacija in kadrovska zasedenost enote se je v teh desetletjih spreminjala in prilagajala varnostnim razmeram. Vozni park ter ostala tehnična oprema se je prav tako posodabljala ter sledila tehničnemu razvoju.
Eno pa je zagotovo ostalo od tedaj do danes, in to je poslanstvo miličnikov oziroma danes policistov, ki je v zagotavljanju varnosti Mariborčankam in Mariborčanov, pa seveda tudi širše vsem, ki se nahajajo na območju delovanja enote. Dobrina, kot je varnost seveda ni nekaj samo po sebi umevnega, temveč morajo policisti danes in so morali v preteklosti delati profesionalno, strokovno in zakonito. Delo je zahtevno, nevarno, a tudi lepo.
Kot vemo vsaka Abrahamka praviloma posega po pudru in šminki. In po 50. letih smo v pričakovanju, da bo lastnik stavbe – Mestna občina Maribor – sproti skrbela za njeno obnovo in olepšavo. In to predvsem, zaradi ljudi (policistov), ki v njej opravljajo svoje temeljno poslanstvo.
Zbrani na slovesnosti so izrazili željo, da bi bili policisti bolj cenjeni in spoštovani, saj ne da bi jih ljudje imeli radi, da pa bi jih bolj spoštovali pa si vsekakor zaslužijo.
Sedanji generaciji policistov in njihovim vodstvom, ki danes, v tem času, in v teh družbenih razmerah, skrbijo za varnost vseh nas, vseh Mariborčank in Mariborčanov, pa so zaželeli čim nanj dela in hkrati zagotavljanje čim višje stopnje varnosti.
Zapisal: Mirko Ploj, upokojeni policist
Z Osnovne šole Korena obveščajo, da bo vpis otrok v vrtec Korenjaki pri OŠ Korena potekal med 18. 3. in 20. 3. 2024. Vpisna mesta so omejena, zato starše prosijo, da pravočasno poskrbijo za vpis otroka.
Priporočajo oddajo vpisne vloge po elektronski pošti na naslov korenjaki@oskorena.si. Osebna oddaja vpisnih vlog bo mogoča tudi v pisarni pomočnice ravnatelja za vrtce med 7.30 in 14.00, so še zapisali in prosili, da se upošteva navedeni časovni okvir.
Za dodatne informacije ali morebitna vprašanja lahko starši pokličejo na telefonsko številko 02 63 00 651 ali po elektronski pošti. Vloge za vpis v vrtec pa lahko najdejo med dokumenti na spletni strani vrtca TUKAJ. V primeru osebne oddaje vloge pa lahko izpolnjene vloge prinesejo v pisarno.
Več informacij je zapisanih tudi na spletni strani Občine Duplek TUKAJ.
“Prišel je čas, da Evropa razmisli in se odloči o svoji institucionalni konsolidaciji, da postane avtonomen in vpliven mednarodni akter,” je nagovor na 12. mednarodni znanstveni konferenci Za človeka gre 2024 pričel nekdanji predsednik Slovenije Borut Pahor.
V nadaljevanju se je osredotočil na bližajočo se obletnico polnopravnega članstva Slovenije v Evropski uniji ter izpostavil pomen evropske ideje v osamosvojitvenem gibanju Slovenije in pomen demokracije ter evropske integracije za identiteto države.
“Evropske volitve, ki jih pričakujemo kmalu so zagotovo ene najpomembnejših v zadnjih 20 letih. Predvsem zaradi geopolitičnih napetosti, kot sta konflikt v Ukrajini in nestabilnost na Bližnjem vzhodu. Zato je udeležba državljanov pri glasovanju, ki bodo odločali o prihodnosti Evrope sredi teh svetovnih izzivov še toliko pomembnejša.”
VIR: Alma Mater Europaea
Pahor se zavzema za večjo integracijo znotraj EU, saj lahko celina le tako učinkovito obravnava zapletena geopolitična vprašanja le z bolj kohezivno Evropsko unijo. Glede obrambe in varnosti pa podpira zamisel o bolj povezani evropski obrambni politiki v okviru Nata pei čemer je omenil odločitev Švedske, da se po 200 letih pridruži Natu.
Za prihodnost Evrope je potrebna politična volja za nadaljevanje institucionalnih reform in morebitni sklic nove konvencije za razpravo o prihodnosti EU. “Sam gledam optimistično na prihajajoče izzive in vse pozivam k enotnosti in skrbi za ohranitev miru, varnosti in demokratičnih vrednot v Evropi,” je zaključil.
“Danes ob 9.26 smo bili aktivirani na odpiranje vrat Fala,” so sporočili iz PGD Smolnik.
“Bila je prav posebna intervencija. Vrata smo odprli z tehničnim posegom za njimi pa rojstvo otroka. Mamica z novorojenčkom. Temu rečemo vesela intervencija. Konec dober, vse dobro,” so zapisali.
“Družinici želimo veliko cartanja in razvajanja.” Željam se pridružujemo tudi v uredništvu lokalec.si.
