Mariborski policisti smo seznanjeni s pozivi na družbenih omrežjih k zbiranju ljudi in udeleževanju na neprijavljenih protestih, ki naj bi se odvijali v prihodnjih dneh na območju Policijske uprave Maribor.

Postopki bodo videonadzorovani

“Pri tem izpostavljamo, da je zbiranje ljudi z veljavnim odlokom še vedno
omejeno,” so sporočili in dopisali, da bodo policisti na morebitnih shodih opravljali naloge varovanja življenja in premoženja ljudi, preprečevanja kršitev javnega reda in miru, nadzirali pa bodo tudi spoštovanje veljavnih odlokov za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni, in v primeru ugotovljenih kršitev ustrezno ukrepali. “Posebej opozarjamo na prepoved prinašanja nevarnih predmetov na javne prireditve.”

Predvsem ranljivim skupinam prebivalstva (starejšim in staršem z otroki, nosečim ženskam) svetujejo, da se z udeležbo na tovrstnih dogodkih ne izpostavljajo potencialno nevarnim situacijam ter nenazadnje tudi nevarnosti širjenja okužbe.

“Območje, kjer bo zaznan shod, ter konkretni postopki s policisti bodo videonadzorovani. Pozivamo vse, da upoštevajo opozorila in navodila policije, ter spoštujejo odloke glede omejitve gibanja in zbiranja ljudi,” zapišejo.

Poudarjajo, da namen ukrepov policistov ni poseganje v pravice posameznikov
do zbiranja in svobode izražanja, pač pa varovanje življenja in premoženja ljudi ter varovanje zdravja udeležencev in vseh nas. “Ljudi pozivamo k odgovornemu ravnanju in spoštovanju ukrepov za zajezitev epidemije koronavirusa, tako zaradi sebe kot tudi zaradi drugih.”

Minuli vikend je v Mestni občini Maribor potekal še drugi del čistile akcije Moji odpadki – moja skrb. V Kamnici so med čiščenjem odpadkov našli celo dva kamnita kipa, nam zaupa predsednik Krajevne skupnosti Kamnica.

FOTO: Sebastijan Jaušovec

Sebastijan Jaušovec nam še pove, da je zanimivo najdbo med pobiranjem odpadkov našla skupina pobiralcev v Kamniški grabi, na poti proti Mediču.

Pridružili so se skupni čistilni akciji

“Dva kamnita kipa sta ležala v grabi v potočku. Vsak je po oceni težak vsaj 50 kilogramov,” nam je povedal Sebastijan Jaušovec, predsednik Krajevne skupnosti Kamnica. Kipa je odpeljala policija, ker so predvidevali, da bi lahko bila ukradena, nam še pove.

So se pa letos tudi v Kamnici, kjer so v preteklosti organizirali svojo čistilno akcijo, pridružili čistilni akciji Mestne občine Maribor Moji odpadki – moja skrb.

Včeraj se je nadaljevala čistilna akcija “Moji odpadki, moja skrb”. 

FOTO: Irena Bartok

V Mestni občini Maribor so tudi letos izvedli spomladansko čistilno akcijo Moji odpadki – moja skrb. Tokrat je potekala v dveh terminih. Prvi je bil prejšnjo soboto na desnem bregu Drave, drugi pa včeraj levem bregu. Potekala je v KS Bresternica-Gaj, KS Kamnica, KS Malečnik-Ruperče, MČ Koroška vrata, MČ Ivan Cankar in MČ Center.

Iz narave so pobrali 2580 kilogramov mešanih komunalnih odpadkov, 3980 kilogramov kosovnih odpadkov in 1700 kilogramov zelenega obreza.

Med drugim se je akcije udeležil tudi Mariborski vodovod.

Sodelovali so tudi Nigrad, Športni objekti Maribor, Marprom, Rafting klub Maribor, Potapljaško društvo Maribor in številni drugi. Društvo Drava je čistilo tudi nabrežje reke Drave.

V Bresternici-Gaj se je zbralo kar 200 krajanov.

V organizaciji Liste kolesarjev in pešcev so očistili več kot 6 kilometrov poti.

Več v Mariborska spomladanska čistilna akcija #MojiodpadkiMojaskrb.

Te dni se odpravljamo po krajevnih skupnostih in mestnih četrteh v Mestni občini Maribor in
preverjamo, katere investicije so bile izvedene v času županovanja Saša Arsenoviča. Tokrat smo obiskali Krajevno skupnost Kamnica.

Krajani se zaradi nevarnih cest pogosto obračajo na KS in predsednika Sebastijana Jauševca s prošnjami po pomoči, a kot poudarja, žal sam ne more ničesar storiti.

Kamnica je sicer ena večjih krajevnih skupnosti v Mariboru in druga, ki ima največ cest. Za 23 kilometrov skrbi KS sama, ostali dve tretjini sta v upravljanju Nigrada.

Več pa v posnetku spodaj:

Očitno v Univerzitetnem mestu Maribor, kljub pandemiji, nepremičninska tržnica cveti še bolj kot ponavadi. Na Univerzi v Mariboru so enotno sklenili, da pred leti Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru podarjeno hišo, s strani prof. dr. Zore Janžekovič, enostavno prodajo.

FOTO: Google view

Zora Janžekovič, profesorica kirurgije in ustanoviteljica oddelka plastične kirurgije v mariborski bolnišnici, se je rodila 30. septembra 1918 v Slovenski Bistrici, kjer je končala osnovno šolo, nato je leta 1938 maturirala na gimnaziji v Mariboru. Medicino je študirala na medicinski fakulteti v Zagrebu. Takoj po diplomi se je v septembru 1947 leta zaposlila v Splošni bolnišnici, danes Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, kjer je ostala vse do upokojitve leta 1984. Leta 1955 je prevzela vodenje novoustanovljenega Odseka za plastično kirurgijo z izjemno omejenim kadrom in finančnimi sredstvi ter se takoj usmerila v kirurško zdravljenje opeklin.

Univerzi v Mariboru zapustila hišo v oporoki

Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru je, skladno s sklepom o dedovanju, na osnovi oporoke red. prof. dr. Zore Janžekovič, postala lastnica stanovanjske hiše na naslovu Vinarska ulica 10b, Maribor.

Dekle, ki je uspelo prodati 200 kilogramov jabolk in tako zbrati potreben denar za vpis na Medicinsko fakulteto v Zagrebu, in to v času, ko je izobrazba med dekleti bila bolj izjema kot pravilo, je postala svetovno priznana kirurginja, katere se je držal sloves stroge, nepopustljive in poštene sodelavke in je za svoje raziskovalno in inovativno delo dobila več odlikovanj, med drugim leta 1974 odličje Everett Idris Evansa, spominsko odličje Ameriškega opeklinskega združenja (ABA), leta 2004 Zlati red za zasluge Republike Slovenije, leta 2011 pa še priznanje ABA za življenjsko delo; po njej pa je poimenovana nagrada Evropskega kluba za otroške opekline “Zlata britev”, katere prva dobitnica je.

Univerza v Mariboru ji je celo podelila naslov častna doktorica

Leta 1984 je bila v nenadnih in nenavadnih okoliščinah predčasno upokojena. Pri svojih devetdesetih letih je dejala: “Moje življenje je bilo vredno, da sem ga živela.” Umrla je leta 2015 v Radencih v 97. letu starosti, njen pepel pa so raztresli po Pohorju. Nagrade, ki jih je prejela dr. Zora Janžekovič, notranja oprema in delce iz njenega življenja so na razstavi v gradu v Slovenski Bistrici, od koder prihaja tudi Silva, ki ji je ravno rekonstrukcija dojke iz lastnega tkiva omogočila, da je ponovno začutila sebe kot žensko v celoti.

Leta 1999 je prejela naziv častne občanke Mestne občine Maribor in občine Slovenska Bistrica. Univerza v Mariboru pa ji je leta 1996 podelila naslov častna doktorica.

Na Univerzo v Mariboru smo naslovili vprašanja vezana na prodajo hiše. Poslali so nam odgovore imenu v. d. dekana MF UM Iztoka Takača, kjer je zapisano, da je bila hiša prvotno namenjena bivanju gostujočih profesorjev in študentov, za kar je bila predvidena popolna preureditev, prenova in sprememba namembnosti stanovanjske hiše v dom za gostujoče profesorje in študente s 6 ločenimi sobami s kopalnico, skupnimi prostori (kuhinja, družabni prostor, preureditev dela dvorišča v parkirišče…), skladno s področno zakonodajo.

Investicija prevelik zaloga za fakulteto?

“Po pridobljenih ocenah predvidene investicije, se je izkazalo, da je tovrsten poseg mnogo prevelik finančni zalogaj za fakulteto. Tudi odzivi okoliških stanovalcev ob predstavljenem projektu niso bili pozitivni, kar je delno razumljivo, saj je hiša umeščena v izredno mirni soseski stanovanjskih hiš. Skladno z navedenimi dejstvi, so organi Univerze v Mariboru odločili, da se hiša odproda, denar od prodaje pa se nameni za predvideno razširitev prostorskih kapacitet fakultete za namen pedagoškega dela, ob povečanem vpisu študentov na program Splošna medicina ter za uvedbo novih študijskih programov, del sredstev pa se vsakoletno nameni tudi delovanju obštudijskih aktivnosti in izvedbi projektov študentov medicine,” nam pojasni Takač.

S prodajo njene hiše bodo prišli do sredstev, ki so v trenutno v pomanjkanju 

Na medicinski fakulteti, so očitno mnenja, “da bo na ta način bo prispevek profesorice, glede na pomanjkanje finančnih sredstev na področju izobraževanja, v mnogo večji meri pripomogel k delovanju in širitvi dela in ugleda fakultete ter dosegel svoj namen – izobrazba odličnih zdravnikov.”

Bližajo se prvomajski prazniki in v zraku že diši po prihajajočem poletju. V tem času pogosto na plano potegnemo domač žar in preizkusimo, če še vedno deluje tako kot mora. To je tudi čas, ko nas ponavadi sončni dnevi kar vabijo v naravo in na raziskovanje skritih kotičkov v naši okolici. Že veste, kako boste vi preživeli praznične dni?

FOTO: Pixabay.com

Spodaj smo za vas zbrali nekaj nasvetov, kako se »opremiti«, da bodo prvomajske počitnice zares brezskrbne.

Da bodo prvi letošnji pikniki uspeli

Letos še ne bo tradicionalnih prvomajskih kresovanj, zato si lahko okusen piknik pripravimo sami v ožjem družinskem ali prijateljskem krogu. Zakaj ne bi pustili proste poti domišljiji in pripravili vseh tistih barvitih receptov, po katerih se vam cedijo sline zadnje mesece? V megamarketu mariborskem Europarku najdete bogato ponudbo vsega, kar potrebujete za popoln piknik. V megamarketu Interspar vas čaka vas pestra izbira priboljškov, ki na pikniku ne smejo manjkati, v prodajalnah Baby Center in 1001 Dar pa najrazličnejši rekviziti za otroško zabavo.

V Europarkovih športnih prodajalnah boste medtem našli širok nabor pripomočkov za športne aktivnosti vseh vrst. Ne pozabite, pikniki so sicer zelo spontani dogodki, vseeno pa se velja prej dobro pripraviti, da se boste na pikniku lahko res sprostili in uživali v dobri družbi.

Izleti po skritih kotičkih Slovenije

Prihajajoči dnevi so tudi kot nalašč za izlete v bližnjo okolico in odkrivanje biserov naše države. Preden se odpravimo na izlet, pa je vseeno dobro preveriti vremensko napoved, saj muhastega aprila še ni konec. Še posebej če načrtujemo daljše pohode ali obisk gora, je priporočljivo, da v svoj nahrbtnik dodamo dovolj rezervnih oblačil in vsaj še en par obutve. V prodajalnah Hervis, Adidas, Champion in Sport Vision najdete pestro ponudbo pohodniških oblačil in vseh drugih pripomočkov, ki jih potrebujete za prijetno in varno preživljanje časa v naravi.

Po par udobnih superg ali pravih pohodniških čevljev pa se lahko odpravite v prodajalne Geox, Mass, Office Shoes, Ecco, CCC, Buzz ali Humanic. Nikoli ne veste, kje vas ujame dež, zato so kakovostna obutev, nepremočljiva jakna in topla oblačila v nahrbtniku ključnega pomena. Naj sije sonce ali pada dež, prvomajski prazniki so čas za sproščene trenutke in drobne užitke. Tudi take, kot je recimo odlična kavica na terasi kavarne Caffeteria, okusno kosilo na terasi Restavracije Interspar ali vrhunska sladica v slaščičarni Teta Frida. V teh dneh si privoščite vse tisto, za kar vam drugače zmanjkuje časa!

Okrajno sodišče v Mariboru je po navedbah zagovornika Dina Bauka ustavilo postopek zoper prvo dijakinjo, ki je bila zaslišana pred sodnikom za prekrške zaradi sodelovanja na februarskem mirnem protestu za vrnitev v šolske klopi. Ustavitev postopka je napovedana tudi za drugega zaslišanega dijaka, a za tega odvetnik še ni prejel pisnega sklepa.

Shod v podporo dijakinji pred sodiščem

Omenjena dijakinja je morala pred sodnika za prekrške stopiti prejšnji teden. V njeno podporo se je pred poslopjem Okrajnega sodišča v Mariboru zbrala množica ljudi in jo pozdravila z aplavzom.

“Sodišče je postopek ustavilo iz razloga smotrnosti,” je danes sporočil zagovornik dijakinje Bauk.

Kot izhaja iz pisne obrazložitve sodnika, ki jo je posredoval odvetnik, je sodišče na podlagi zaslišanja ugotovilo, da je dijakinja osebnostno povsem zrela, inteligentna, odgovorna in družbeno kritična oseba, “ki ob dejstvu, da je tekom postopka že postala polnoletna, ne potrebuje dodatnih sodnih nasvetov in opozoril, varstva, pomoči in razvijanja njene osebne odgovornosti, da bi se zagotovila njena vzgoja in pravilen razvoj, kar je namen vzgojnih ukrepov za mladoletnike”.

Upoštevala veljavne ukrepe

Sodišče je izpostavilo, da je dijakinja na shodu upoštevala takrat veljavne ukrepe za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. “Res je, da je bil ta shod v nasprotju z določili odloka, (ki je v tem delu že sicer ustavno sporen), vendar ob tem nikakor ne gre prezreti, da se je mladoletna tega shoda udeležila zgolj zato, da bi kot mlada, inteligentna, družbeno kritična in aktivna oseba, ki ji ni vseeno za položaj svoje generacije, javnost opozorila na stisko dijakov, s čimer je zgolj izvrševala temeljno ustavno in človekovo pravico do svobode zbiranja in do svobode izražanja mnenj,” piše v obrazložitvi poroča STA.

Na mirnem shodu na mariborskem Trgu svobode 9. februarja, s katerim so dijaki zahtevali vrnitev v šolske klopi, so policisti zaradi domnevnega kršenja zakona o nalezljivih boleznih odredili šestim osebam globo v višini 400 evrov. Trije pa so zato, ker so bili mladoletni, prejeli pozive na zagovor pred sodnikom za prekrške.

Za tretjo dijakinjo obravnava v maju

Vsi trije so dijaki II. gimnazije Maribor. Drugi se je moral zglasiti na sodišču ta teden, sodnica pa je že takrat napovedala ustavitev postopka zanj. Za tretjo dijakinjo je obravnava na sodišču razpisana za 19. maj, je danes za STA povedal Bauk.

Dne 22. aprila 2021 je na Univerzi v Mariboru potekala 2. redna seja Upravnega odbora UM. UO UM se je na začetku seznanil s spremembo predstavnice ustanovitelja v članstvu UO UM in sicer je imenovana Ksenijo Flegar namesto Ivane Grgić.

Pred dnevi smo v našem mediju poročali, da se Univerza v Mariboru zapira pred javnostjo, članek lahko najdete na tej povezavi. Po našem poizvedovanju zakaj zapiranje sej Upravnega odbora, pa so se očitno odločili, da delovanje univerze vendarle mora biti javno.

Na včerajšnji redni seji Upravnega odbora Univerze v Maribor, so namreč člani UO so prav soglasno sprejeli sklep, da se javnosti omogoči spremljanje nadaljnjih sej, ki bodo tudi objavljene na univerzitetni spletni strani. Naslednja seja je predvidevana 27. maja 2021.

Člani UO UM so se seznanili z delovanjem prejšnjega UO UM 

Sicer pa je na zadnji seji upravni odbor Univerze v Mariboru na podlagi 4. odstavka 9. člena Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru ter 274. čl. Statuta UM izvoli predsednika in njegovega namestnika tako, da izvolijo predsednika izmed predstavnikov visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, namestnika predsednika pa izmed predstavnikov ustanovitelja univerze ali nasprotno. Ker je nadomestna članica UO UM kot predstavnica ustanovitelja nastopila funkcijo šele dan pred sejo, so se člani Upravnega odbora UM odločili, da bodo glasovanje o namestniku predsednika UO, ki je iz vrst ustanoviteljev, prestavili na naslednjo sejo.

Člani UO UM so se seznanili z delovanjem prejšnjega UO UM in sicer so obravnavali projekt Tempus Morems, kjer so od poročevalca g. Mladena Kraljića zahtevali dopolnitev dokumentacije, točka bo tako ponovno obravnavana na naslednji seji Upravnega odbora. V okviru iste točke so se člani seznanili s poročilom s strani bivšega predsednika UO UM prof. dr. Gorazda Meška glede največjih projektov preteklega mandata na področju investicij, finančnega poslovanja UO UM ter sprememb aktov univerze. Članom UO UM je bil predstavljen postopek ponovne akreditacije UM, v katere bo UO UM kot organ univerze aktivno vključen.

Seznanili so se s Poročilom o izvedbi notranje revizije

V nadaljevanju se je Upravni odbor seznanil s Poročilom o izvedbi notranje revizije evidentiranja stroškov po dejavnostih članic za leto 2019 ter pripravljeno izvedbo priporočil. V pregled so bile zajete vse fakultete oziroma članice UM ter dve drugi članici UM – Univerzitetna knjižnica Maribor in Študentski domovi ter rektorat UM. Cilj notranje revizije je bil preveriti ustreznost sistemov za razporejanje stroškov po posameznih dejavnostih javne službe in tržne dejavnosti, ki so jih vzpostavile Univerza v Mariboru in njene članice ter druge članice.

Upravni odbor Univerze v Mariboru je naložil vodstvu UM pripravo primerjalnega prikaza slovenske ureditve podpisovanja pogodbe o zaposlitvi z rektorjem in seznanitev članov UO UM z vsemi mnenji, zbranimi v takratnem postopku spremembe Statuta UM.

Potrdili izhodišča za izračun šolnin za prihodnje študijsko leto

Upravni odbor Univerze v Mariboru je tudi potrdil izhodišča za izračun šolnin za prihodnje študijsko leto, ki so podlaga za kasnejši sprejem celotnega cenika storitev UM za študijsko leto 2021/2022, prav tako so bila na seji UO UM sprejete spremembe in dopolnitve Meril za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev, ki so bila sprejeta tudi na Senatu UM. Člani UO so prav tako soglasno sprejeli sklep, da se javnosti omogoči spremljanje nadaljnjih sej, ki bodo tudi objavljene na univerzitetni spletni strani. Naslednja seja je predvidevana 27. maja 2021.

S podelitvijo donatorskih čekov se je včeraj na Centralni čistilni napravi Maribor zaključil projekt Varujmo svojo kapljico vode, v katerem so mariborski osnovnošolci spoznavali pomen skrbnega ravnanja z vodo in ustvarjali Pot dobrih želja za Dravo. Mladi so v sklopu projekta pobarvali in z dobrimi željami popisali več kot 2900 kamnov in tako tudi na simboličen način pokazali, da jim je mar za Dravo.

Projekt Varujmo svojo kapljico vode je tradicionalni projekt družbe AquaSystems, ki upravlja Centralno čistilno napravo (CČN) Maribor

Osnovnošolci v projektu spoznavajo pomen vode za življenje, od kod priteče v hišo, kje vse nastaja odpadna voda in kako jo očistijo v čistilni napravi. Izobraževalne vsebine vsako leto dopolnijo s kreativnim izzivom – letos so mlade spodbudili, da kamne, nabrane ob Dravi, porišejo in popišejo z dobrimi željami za reko, ki je že od nekdaj pomemben del Maribora in njenih prebivalcev.

»Podjetje Aquasystems nas je povabilo k sodelovanju v projektu Varujmo svojo kapljico vode, ki smo se ga z velikim veseljem udeležili. Izjemno pomembno se mi namreč zdi, da že najmlajši otroci spoznavajo pomen vode za naše življenje ter so ozaveščeni o pomembnosti ohranjanja čistih voda. Učenci so z navdušenjem sproščali svojo kreativnost ter barvali kamenčke in zapisovali lepe misli za reko Dravo« je povedala učiteljica razrednega pouka na Osnovni šoli Draga Kobala Manuela Soršak.

Da je bilo navdušenje med mariborskimi osnovnošolci res veliko, dokazuje tudi ogromno število pobarvanih kamnov z dobrimi željami. V družbi AquaSystems so jih zbrali nekaj več kot 2900, ustvarili pa so jih učenke in učenci enajstih mariborskih osnovnih šol. Organizatorji zaradi epidemije niso mogli izpeljati zaključnega dogodka, v katerem bi zbrane kamne razporedili vzdolž Drave na Lentu in tako sestavili Pot dobrih želja za Dravo, so pa njihove fotografije objavili na svoji Facebook strani in tako ustvarili virtualno pot.

»Letošnji odziv je presegel vsa naša pričakovanja. Potrjuje, da delamo prave stvari, saj moramo ravno naše najmlajše učiti o pomembnosti skrbi za zdravo in čisto Dravo. Izredno ponosni smo, da lahko h grajenju njihovega zavedanja skozi takšne projekte prispevamo tudi mi, ki z našo dejavnostjo varujemo enega največjih evropskih vodotokov in ga ohranjamo tudi za prihodnje generacije,« je izpostavil mag. Leon Lozar, direktor družbe AquaSystems.

AquaSystems se bo šolam za njihovo sodelovanje zahvalil z donacijami

Družba bo z donacijo v višini 500 evrov nagradila šolo, ki je prispevala največ kamnov (OŠ Draga Kobala Maribor), z donacijo 350 evrov šolo na drugem mestu (OŠ Martina Konšaka) in z donacijo 250 evrov šolo na tretjem mestu po številu ustvarjenih kamnov (OŠ Toneta Čufarja Maribor). Preostale šole (OŠ Duplek-POŠ Zgornji Duplek, OŠ Miklavž na Dravskem polju, OŠ Ludvika Pliberška Maribor, OŠ Kamnica, OŠ Prežihovega Voranca Maribor, OŠ Bojana Ilicha, OŠ Janka Glazarja Ruše in OŠ Leona Štuklja Maribor) bodo prejele donacijo v višini 100 evrov.

Tokrat smo obiskali Krajevno skupnost Limbuš, kjer nam je predsednik Andrej Šauperl povedal, katere ceste so bile v zadnjih dveh letih sanirane in katere so tiste, ki so nujno potrebne sanacije.

Tudi v tej Krajevni skupnosti so tako kot v številnih drugih, ceste precej dotrajane, potrebe po sanaciji so tako ogromne. Ceste so uničene predvsem na delih, kjer vozijo kamioni.

Več pa v prispevku spodaj.

Morda vas zanima tudi: Lackova cesta: “Naše hiše se tresejo, okna vibrirajo”

Mariborski mestni svetniki so na včerajšnji seji potrdili zaključni račun za preteklo leto ter odločali o podelitvi koncesije za upravljanja javnih športnih objektov, za katere naj bi v prihodnje poskrbelo iz Športnih objektov Maribor preoblikovano podjetje Šport Maribor. Največ debate je bilo o nadaljevanju postopka prodaje Farmadenta.

MOM lani z rekordno realizacijo proračuna

Kot je povedala vodja mestnega urada za finance Mateje Cekić, je mariborska občina lani beležila rekordno realizacijo proračuna glede na zadnja leta. Ta je znašala skoraj 121 milijonov evrov, kar je dobrih enajst milijonov več kot leto prej.

Ob tem je Cekićeva poudarila, da je pozitivno predvsem dejstvo, da je rast realizacije predvsem posledica večjih investicijskih odhodkov in transferjev, medtem ko so tekoči odhodki in transferji lani ostali na približno enaki ravni.

Realizirali so 97-odstotkov načrtovanih davčnih prihodkov

Za kar 20 milijonov evrov je bilo lani investicijskih odhodkov in transferjev, tako da so bili slednji realizirani v več kot 90 odstotkih. Mestni občini je uspelo realizirati 97-odstotkov načrtovanih davčnih prihodkov, manjkalo je le nekaj načrtovanih sredstev iz naslova turističnih taks, kar je posledica epidemije.

Transfernih prihodkov iz evropskih in državnih virov so lani realizirali za enajst milijonov, kar je trikrat toliko kot leto prej, kar po besedah Cekićeve kaže na izboljšanje aktivnosti mestne uprave.

V zvezi z upravljanjem športnih objektov v mestu je mestni svet tokrat v prvi obravnavi potrdil odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe upravljanja z njimi ter o podelitvi koncesije. Kot je povedal Mitja Senekovič iz službe za pravne zadeve, predvidevajo podelitev dolgoročne 15-letne koncesije podjetju Šport Maribor.

Burna razprava pri potrjevanju poslovnega deleža mestne občine v družbi Farmadent

Najbolj vroča je bila znova razprava pri potrjevanju posameznega programa prodaje poslovnega deleža mestne občine v družbi Farmadent, ki ji del svetniških skupin nasprotuje, svetnik LPR Primož Juhart pa je bil neuspešen s predlogom, da bi točko umaknili z dnevnega reda.

Potem ko je mariborska občina skupaj s še petimi primestnimi občinami v letošnjem proračunu sprejela letni program prodaje, del katerega je tudi prodaja najbolj dobičkonosnega občinskega podjetja, gre za nov korak v smeri njegove prodaje.

Kot je razvidno iz danes obravnavanega dokumenta, naj bi po trenutnih ocenah Farmadentu lani prodaja s predlanskih 91 padla na 83 milijonov evrov, čisti dobiček pa z 2,1 milijona evrov v letu 2019 lani na manj kot pol milijona evrov. Na račun prodaje nekaj več kot 83-odstotnega deleža družbe so v letošnjem mestnem proračunu predvideli nekaj več kot deset milijonov evrov.

Ceno preverjajo

Župan Saša Arsenovič je sicer tudi zagotovil, da ni še nič odločeno, saj da še vedno zgolj preverjajo ceno premoženja glede na izkazan interes, ki so ga prejeli od dveh ponudnikov. Za zdaj pričakuje, da bo mestni svet jeseni ali celo pozimi odločal o tem, ali bodo podjetje prodali strateškemu kupcu, ki bi lahko ohranil delovna mesta in vsebino.

Svetniki so ob tem danes potrdili letno poročilo o izvedenih ukrepih lokalnega energetskega koncepta in program dela Energetske agencije za Podravje za leto 2021, ki ju je predstavila direktorica omenjene agencije Vlasta Krmelj. Direktor Mojmir Grmek pa je predstavil poročilo o delu Javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, ki je sicer tik pred likvidacijo.

Mestni svet je danes potrdil tudi pripojitev Doma Antona Skale k Osnovni šoli s prilagojenim programom Gustava Šiliha, za katero prvi pokriva potrebe domskega varstva otrok s posebnimi potrebami. Tako so se odločili na predlog šolskega ministrstva, ki je pripojitev predlagal zaradi učinkovitejšega izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela, nižanja števila otrok in racionalizacije stroškov.

vir: sta

V zadnjih dneh smo lahko opazili, da prihaja do gneče pri krožišču na koncu Proletarskih brigad. Na Mestno občino Maribor smo zato naslovili vprašanja, kaj se tam dogaja in do kdaj bo takšno stanje.

“Gre za dela pri projektu Podaljšanje Ceste Proletarskih brigad,” nam uvodoma pojasnijo na Mestni občini Maribor, ter dodajo da “zaradi dolgotrajnega procesa pridobivanja pravice graditi je predmetni projekt razdeljen na manjše faze, zato v tem trenutku ni mogoče sporočiti datuma končanja projekta.”

Pogodbena vrednost celotnega projekta 11.454.216,53 evrov

Na tabli, ki je na lokaciji postavljena, sicer piše, da so se dela začela 14. aprila letos, končala pa naj bi se 31. maja letošnjega leta, spodaj pa je navedena Direkcija za infrastrukturo RS. Vprašanja smo naslovili tudi na njih, odgovore še čakamo.

Pogodbena vrednost celotnega projekta sicer znaša 11.454.216,53 EUR (z DDV). Dela pa naj bi potekala skladno s terminskim planom izvajalca in tehničnimi pogoji, ki jih je pri takšni izvedbi del potrebno upoštevati.

Združenje Epeka je ob letošnjem svetovnem dnevu Zemlje priredilo izbor najlepšega drevesa znotraj Mestne občine Maribor. Za Miss dreves so danes razglasili veliko platano pri gradu Betnava.

FOTO: MO Maribor

“S to akcijo smo želeli ljudi na inovativen način opozoriti na okolje, v katerem živijo,” je ob razglasitvi zmagovalke povedala Petra Kovačec iz Združenja Epeka.

Pri izboru je lahko sodeloval vsak Mariborčan ali Mariborčanka, ki je do določenega roka posredoval fotografijo svojega najljubšega drevesa. Prejeli so 49 fotografij, med katerimi je najlepšo izbrala komisija, ki so jo sestavljale arboristka Tanja Grmovšek, predstavnica zavoda za gozdove Hedvika Jenčič in vodja projektov na Mestni občini Maribor Neva Pipan.

Zmagovalna platana je prejela vseh 25 možnih točk

“Ugotavljamo, da imamo izjemno bogato dendrološko dediščino, ki se je morda niti ne zavedamo,” je povedala slednja. Po njenih ocenah je bil odziv občanov na natečaj glede na kratke časovne roke zelo dober, zato ocenjuje takšne pobude za zelo koristne.

FOTO: Epeka Slovenia

Pri ocenjevanju so med drugim točkovali dimenzije, videz in zdravje drevesa. “Pomembno se nam je zdelo, kako drevo vpliva na opazovalca in prostor, v katerem se nahaja,” je povedala Pipanova.

Zmagovalna platana je prejela vseh 25 možnih točk. “To drevo je res izjemno. Po ocenah je staro okoli 250 let in verjetno se je pod njim in okoli njega dogajalo že marsikaj,” je dodala. Po njenih informacijah je to drevo tudi eno najdebelejših v Sloveniji, saj ima deblo z 785 centimetrov obsega in sega v višino 40 metrov.

V Mariboru veliko lepih dreves

Stoji v grajskem parku ob dvorcu Betnava, ki pa po finančnem zlomu Nadškofije Maribor propada. “To je bil nekoč prečudoviti park, danes pa je pozabljeno območje. Žal ni v lasti Mestne občine Maribor, da bi lahko kakor koli vplivali. Si pa vsi želimo, da bi se našel skrben lastnik, ki bo razumel in cenil to dediščino. S tem izborom želimo sporočiti bodočim upravljavcem, da je to drevo izjemnega pomena za Mariborčane,” je še povedala Pipanova.

Visoko sta na izboru kotirala še ginko, ki raste v parku pred Slovenskim narodnim gledališčem (SNG) Maribor, in drevo na otoku sredi enega od Treh ribnikov. “Naj bo ta izbor sporočilo, da je v naši bližini res veliko lepih, dragocenih dreves in je prav, da ustrezno skrbimo zanje,” je še povedala Pipanova.
VIR: STA

Na plavajočem otoku, kjer je varno gnezdišče za labode, je mlada labodja družina s kar petimi malimi labodi. Ti že raziskujejo svoje dvorišče, pri društvu Ponirek in Drava Centru pa so veseli, da so labodom lahko s plavajočimi otoki zagotovili varen dom.

Labodja družina na plavajočem otoku. Vir Facebook, Drava Center

Društvo Ponirek se je namreč ponovno prijavilo na razpis Medobčinskega urada za varstvo okolja in na razpisu tudi uspelo. Zapisali so, da bodo ponovno dobili delno sofinancirane dejavnosti na področju naravovarstva. Že pred tremi leti so s pomočjo pridobljenih sredstev preko razpisa napravili plavajoče otočke ter izobraževalne in obvestilne table.

Vir: Facebook, Drava Center

Zdaj bodo izgradili plavajoči otok z varnim gnezdiščem za labodjo družino, izobraževalne table o labodji družini in razgledno točko z daljnogledom za opazovanje živalskega sveta na Drava centru.

Vir: Facebook, Drava Center

Labodji par, ki je zdaj na plavajočem otoku, pa si je že ustvaril družino. Iz osmih jajc se je namreč že izleglo pet mladičev, ki raziskuje svet okrog sebe, starša pa lepo skrbita za svoj zarod.