V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
V Selnici ob Dravi so danes popoldan odprli prvi vrtec v Sloveniji grajen iz slovenskega lesa.
Slavnostnega odprtja prvega vrtca, pri katerem so uporabili slovenski les, so se udeležili državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejan Židan, državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Eva Knez, županja občine Selnice ob Dravi Vlasta Krmelj in ravnateljica Osnovne šole Selnica ob Dravi Manja Kokalj.
Na odprtju so bili tudi zaposleni v vrtcu Kobanček, kot se ta vrtec imenuje, prav tako pa tudi otroci iz vrtca ter njihovi starši. Potem, ko so otroci skupaj z zaposlenimi zapeli, je zbrane nagovorila ravnateljica OŠ Selnica ob Dravi, pod katero spada tudi vrtec Kobanček. Še eno pesem so zapeli zaposleni v vrtcu. Nato je sledil blagoslov vrtca.
Posebno nalogo pa so dobili še otroci iz vrtca. Ti so namreč simbolično zasadili drevesa na parkirišču pred vrtcem in jih še zalili, da se bodo dobro prijela.
Sledili so še pozdravni govori županje občine Selnica ob Dravi, državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport ter državne sekretarke na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Eva Knez.
Nato pa je bil na vrsti še ogled sodobnega vrtca, ki nudi tako otrokom kot zaposlenim izredne možnosti za razne aktivnosti.
Vrtec so zgradili za igriščem osnovne šole v središču občine, razprostira se na nekaj več kot 3000 kvadratnih metrih bivalne površine. Ima deset oddelkov, športno igralnico, nekaj teras, prostore za strokovne sodelavce, razdelilno kuhinjo, upravne in gospodarske prostore ter ostale prostore za izvedbo vzgojno – izobraževalnega programa predšolskih otrok. Tik ob vrtcu je tudi parkirišče, na drugi strani tudi igrišča.
Investicija je vredna 4,4 milijona evrov brez DDV, skoraj šest milijonov pa velja z ureditvijo okolice. Občina Selnica ob Dravi je za vrtec dobila nepovratna sredstva Eko sklada v višini 755.000 evrov, ministrstvi za gospodarstvo in za kmetijstvo sta prispevali 400.000 evrov. Preostanek je iz občinskega proračuna, je povedala županja občine Selnica ob Dravi Vlasta Krmelj, ki je poudarila, da gre za izjemno velik projekt za to občino.
Z začetkom septembra imajo vpisanih 150 otrok v ta vrtec, zelo ponosni so, da imajo tudi telovadnico in gibalnico, pridobili pa so še več namenskih prostorov, je povedala ravnateljica OŠ Selnica ob Dravi Manja Kokalj. Poudarila je, da zdaj ne bodo več imeli prostorske stiske. Ponosna je tudi na otroke, ki so simbolično posadili drevesa in jih zalili.
Direktor podjetja Lumar Marko Lukić je izpostavil, da gre za prvi vrtec oz. javni objekt v Sloveniji, ki je grajen z inovativno in nagrajeno slovensko tehnologijo iQwood, brez lepil in kemikalij. Gradnjo so sicer izvedli skupaj s podjetjem GIC Gradnje.
Dve ministrstvi sta podprli gradnjo tega vrtca. Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejan Židan je tako izpostavil, da je vrtec dober prikaz, “kaj zmore naša lesno predelovalna industrija na osnovi domače surovine. Vrtec je namreč v celoti plod slovenskega znanja in zgrajen iz slovenskega lesa, predstavlja pa pomemben korak k zmanjšanju ogljičnega odtisa in ustvarjanju prijetnega, zdravega okolja, predvsem za naše najmlajše. Projekt je tudi odličen primer uspešnega sodelovanja med različnimi resornimi ministrstvi”.
Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Eva Knez je dejala, da so v zadnjem desetletju v Sloveniji uspeli doseči, da se pri gradnji vse bolj upošteva les. Tega namreč vse bolj cenijo tako oblikovalci kot načrtovalci, prav tako tudi gradbeniki, proizvajalci in ne nazadnje tudi potrošniki.
V Vodnem stolpu na Lentu so na ogled umetniške slike avtorjev, ki so upodobili vedute Maribora, vsak na svoj način s svojo tehniko in barvami. Med slikami pa se najde tudi kak drug motiv, povezan z Vurberkom.
Umetniki iz več delov sveta so jih ustvarili na likovni koloniji Duplek art, ki jih vodi Rajko Ferk. On je tudi naredil izbor slik. Nedavno pa jih je na odprtju razstave tudi predstavil.
Irena Ferk in Rajko Ferk
Na sami koloniji je sicer sodelovalo 40 umetnikov iz 24 držav, za tokratno razstavo pa je Ferk izbral dela 12 umetnikov. Razstavo je poimenoval “Od Vurberka do Maribora”.
Zanimivo je, da si slikarji izberejo različne tehnike slikanja. Poleg znanih akvarela, akrila, olja se najde tudi drugačne, manj poznane tehnike, npr. slikanje z zemljo na juto.
Tokrat so na razstavi umetniška dela, ki so jih naredili: Maksimiljan Sternad Milč, Zdravko Červ, Snežana Kujundžić, Josip Kujundžić, Alberto Luis Copello, Miran Jordan Jordy, Miran Kotnik – Koči, Mihailo Timčuk, Franc Skerbinek, Josip Toše Primožič, Janja Jozelj Gotlih in Franc Golob.
Na nedavnem odprtju razstave je Rajko Ferk predstavil delo vsakega od sodelujočih avtorjev, hkrati pa tudi povedal nekaj besed o samem avtorju oziroma avtorici, od kod prihaja in kako slika.
Slike so res naslikane v takih tehnikah, da se zdi, kot da so iz različnega časovnega obdobja ali pa, da so na umetnike vplivali slikarski tokovi tako iz preteklosti kot sedanjosti.
Prostovoljno gasilsko društvo Lovrenc na Pohorju je med Jezernikovimi dnevi ponovno pripravilo za otroke manjšo predstavitev svojega dela. Pokazali so nekaj svojih vozil in pripadajočo opremo. Otroci so se preskusili še v vaji z ročno brizgalno, nestrpno pa so čakali na vrhunec dogajanja – špricanje z vodo in zabavo s peno.
Pa začnimo na koncu. Na zabavi s peno, pri kateri so gasilci iz PGD Lovrenc na Pohorju po koncu predstavitve na gasilskem poligonu naredili vsesplošno zabavo.
Popoldne je bilo vroče, tako da so gasilci pripravili krajše špricanje za vse otroke. Ti so se z veseljem spravili pod vodno prho. Nato pa še z večjim veseljem tekli še do druge strani poligona, kjer so gasilci spustili peno. In zabava se je nadaljevala.
Pravzaprav se je tudi začelo z osvežitvijo v potoku, ki teče mimo gasilskega poligona v Lovrencu na Pohorju. Marsikateri otrok je najprej pod budnim očesom staršev in drugih najprej v vročem poznem popoldnevu stopil v potok in se nekoliko ohladil.
Nato je sledila predstavitev gasilskih vozil in opreme. Ob tem so otroci izvedeli več o delu gasilcev. Po želji so lahko tudi kaj vprašali in si tudi od blizu ogledali opremo.
Nekoliko na strani so imeli postavljen še poligon za vajo z ročno brizgalno. Tam so se otroci preskusili o ciljanju pločevink. Z vodnim curkom so namerili vanje in jih skušali čim hitreje podreti z deske. Pri tem pa so kar sami poskrbeli še za nekoliko osvežitve, vsekakor pa za veliko veselja.
Gasilci so nato, kot veleva tradicija, naredili mini vodomet. Razigrani otroci pa so z veseljem skočili zraven in razigrano tekli okrog, tako da so bili pošteno mokri.
Na koncu pa, kot smo zapisali, je sledila zabava s peno. Verjamemo, da se je marsikateri odrasli, ki je bil prav tako na poligonu, pridno zadržal, da ni skočil zraven in se prepustil veselju.
V nedeljo, 1. septembra 2024, bo na mariborskem Lentu že drugič odštekan letalski spektakel. V zrak bo namreč poletelo kar 24 ekip, ki imajo doma izdelane leteče naprave. Spektakel Red Bull Flugtag bo ponovno napolnil zračni prostor nad mariborskim Lentom, zanimivo pa bo tudi na tleh.
Od 10. do 13. ure si bodo obiskovalci lahko ogledali letalske naprave. Ekipe se bodo takrat namreč pripravljale na polet in vse do takrat si jih boste lahko ogledali na tleh. Poleti se začnejo ob 13. uri. Tako se popoldan obeta pravi spektakel, na katerem so bo videlo, koliko znanja premore kar 24 ekip, ki so se prijavile na Red Bull Flugtag. Seveda se bo videlo tudi, koliko znanja so vložile v izdelavo svojih letečih naprav. Pa tudi, koliko sreče bodo imele. Podelitev priznanj je predvidena med 17. in 18. uro.
Znanih je 24 ekip, ki bodo vzletele na Lentu
Zeleno luč so dobile ekipe: Leteča Viola, Kung Fu Air Panda, DTV Partizan, Kekčeve ukane, Rusjanova eskadrilja, Stara postaja Flying Escadrone, Črne vrane, Keyboard Warriors, Leteči študenti, MLM (Mi lovc in ptice), Leteči gasilci (Flying firefighters, Kosmati lončar, Zbogom, Julija, Avgiki, Nedeljsko kosilo, Podravski piščanci, Hodoš Air Academy, Čebelice opraševalke, Parkur, Bitkonjčki, Žabarji, Otroci burje, Airboss Poljane, Šahisti, GPE – Grand Prix engineering, Leteči zajtrk, Jareninske vinske mušice, Leteči krompirček, Lintvar, Aeronavtično društvo Univerze v Mariboru, Avatar: Zadnji leteči špricr bender in Letečki zamudniki. Več podrobnosti o posameznih ekipah najdete na spletni strani Red Bull Flugtag Slovenia TUKAJ.
Znana je tudi sodniška ekipa. To so Marcos Tavares, Rebeka Dremelj in Emkej, Marko Kocjan. Možno je, da se bo v zadnjih dneh tej strogi komisiji pridružil še kdo.
Pravi čas pridite na prizorišče, upoštevajte nasvete organizatorjev
Vstop na samo prizorišče je prost, vstopnine namreč ni. Dobro je, da tisti, ki želijo priti in si ogledati spektakel, pridejo pravočasno, saj izkušnja iz leta 2005 kaže na nepopisno gnečo. Postavljenih bo več pitnikov, tako da bodo imeli obiskovalci dostop do pitne vode, sporočajo organizatorji. Hrano in pijačo pa bodo lahko tudi kupili. Če je le mogoče, pridite do prizorišča na Lentu peš ali s kolesom. Lahko tudi z avtobusom javnega mestnega potniškega prometa, ki bo peljal v bližino prizorišča. Predvideva se, da bo res velika gneča, zato, če je le mogoče, se izognite lastnemu prevozu oziroma parkirajte dovolj stran, da ne boste z avtom obtičali sredi gneče. Organizatorji opozarjajo, da prevoz po Dravi ni dovoljen.
Zapore cest
Zaradi dogodka bo tudi nekaj zapor cest. Organizatorji so podrobnosti objavili TUKAJ.
V okviru Jezernikovih dni v Lovrencu na Pohorju, je v nedeljo, 25. avgusta, potekalo tudi tekmovanje v kuhanju golaža.
Letošnji organizatorji so dogodek pripravili na lokaciji nekdanjega Penziona Juli. Udeleženci so prejeli tri kilograme govedine in prav toliko čebule.
S pripravo in kuhanjem so pričeli že ob 9. uri zjutraj, strokovno ocenjevanje pa je potekalo ob 14. uri. Letos se je
golažijade udeležilo kar enajst različnih skupin. V času kuhanja je vladalo pravo kulinarično vzdušje, obenem pa ni manjkalo trenutkov za druženje med posameznimi skupinami.
Organizator, Samo Gušter, je povedal: “Zelo smo veseli tako številčne udeležbe! V času naših Jezernikovih dni, golaža ne sme manjkati! Med udeleženci in obiskovalci je čutiti
nostalgijo, ki jo imamo Lovrenčani do tega kraja, kjer je nekoč deloval t. i. Penzion Juli. Lepo Je videti, kako je ta prostor za letošnjo golažijado oživel.”
Strokovno komisijo, ki je svojo nalogo vzela zelo resno, so sestavljali domačini, izkušeni na področju gastronomije: starešina Lovske družine Puščava – Tomaž Golob, predsednica Društva kmetic Lovrenc na Pohorju – Slavica Kajzer in mladi kuhar, ki se je izobraževal v Hiši Jezeršek – Maksimiljan Urbanc.
Komisija je po ocenjevanju presenečeno ugotovila, da so si
bili pri ocenah enotni mnogo bolj, kot so pričakovali. Ocenjevanje je sicer potekalo tako, da nihče od komisije o posameznem krožniku ni imel nobenih drugih podatkov kot le številko
vzorca golaža.
Maksimiljan Urbanc je povedal: “Naša komisija je iskala ravnotežje med pravo teksturo golaža, začinjenostjo, okusom in pripravljenostjo mesa. Najboljši trije golaži so vse to imeli
res odlično uravnoteženo. Hkrati pa smo bili presenečeni, da smo za ocenjevanje vseh enajst vzorcev porabili skoraj eno uro.”
Po koncu ocenjevanja je sledila uradna razglasitev in podelitev pokalov. Vse pripravljene golaže so nato razdelili med obiskovalce, ki so se ob živi glasbi zadržali v prijetnem druženju.
V objemu Štajerske sivke v Poletnem pogovoru na BK TV smo tokrat gostili Ranka Šmigoca. Direktorja kar treh mariborskih javni podjetij – Marproma, Mestnih nepremičnin in Športa Maribor.
Gospod Šmigoc, prijel se vas je vzdevek super direktor. Vem, da ga ne sicer ne marate, pa vendar …
Pravzaprav se me je v tem času prijelo veliko vzdevkov, od multipraktika do super direktorja, do trojnega direktorja. Ampak na koncu koncev sem samo Ranko in sem človek.
Ste direktor kar treh javnih podjetij v Mariboru – Marproma, Mestnih nepremičnin in Športa Maribor. Pa glede na to, da smo sredi poletja, dajva se tega zadnjega najprej dotakniti. Šport Maribor. Glede na to, da smo sredi vročega avgusta, je verjetno Mariborski otok, ki spada pod vaše okrilje, ta hip poln. Vreme gre Otoku letos res na roko, verjetno ste tega veseli, in prinaša na Otok veliko obiskovalcev in veselja.
Res je letošnje poletje izjemno naklonjeno kopalni sezoni, tako da beležimo rekorden obisk. In v primerjavi z lanskim letom bodo te številke precej poskočile, kar je seveda dobro. Najbolj pomembno pa je, da se naši uporabniki oz. kopalci in obiskovalci dobro počutijo. In sodeč po tem, kar se je do zdaj dogajalo, na nek način odpravljamo malenkostne slabosti, ki pa se pojavljajo tako ali drugače pri tako velikem in starem objektu. Sledimo cilju – torej zadovoljstvu vseh uporabnikov.
Kaj vse ponujate? Se mi zdi, da nekako uporabniška izkušnja, celostna na Otoku – se trudite, da se izboljša. Recimo olimpijske igre so bila na ogled na Otoku, za otroke so delavnice … Torej ne samo infrastrukturno gledano, želite napredek tudi pri družabnem življenju na Otoku?
Res je. V pričetku mojega mandata, ko smo začeli leta 2023 z zgodbo na Mariborskem otoku, smo se naprej pogovarjali, kaj lahko naredimo pri tem, lahko rečem, kultnem objektu, ki je star resnično že skoraj 100 let. Vemo, da imamo omejena sredstva. Tudi Mestna občina Maribor s svojim vlaganjem naredi maksimalno kar lahko. Ampak zdelo se mi je, da manjka veliko vsebin. In prav z vsebinami, z ekipo, ki jo moram pri tem pohvaliti, na Športu Maribor smo v lanskem letu začeli z nadgradnjo vsebin in naredili res program, ki se je po mnenju uporabnikov, obiskovalcev, izkazal kot dober, za vse generacije. Smo imeli od vadbe, torej pilatesa, aerobike v vodi, do plesne šole, modne revije, lutkovnih predstav, kreativnih delavnic. Prav tako otroški kino. Skratka veliko se je dogajalo. V letošnjem letu smo še dodali nekaj, predvsem se veselimo konec avgusta, ko bomo imeli kino pod zvezdami, tudi to želimo realizirati. Trudimo se, da bi to skupaj z ustreznimi odločevalci dosegli soglasje, da bi lahko naredili celo na Otoku, na zeleni ploščadi, če ne bo šlo, pa bo na parkirišču. Prav tako smo dodali nekaj dodatnih delavnic kreativnosti, skratka res za vsakega nekaj.
Zdaj pa se dotakneva še infrastrukturnega dela. Vemo, Otok je dočakal lepšo preobleko v preteklih letih, že to je velik napredek, pa vendar, kot ste omenili, res je objekt že star oziroma celotno območje. Ampak verjetno so to zelo visoki vložki?
Zagotovo. Eno je, da gre za omejitve, ki jih v bistvu tudi okolica daje, gre za omejitve, ki so vezane na naravovarstvene pogoje. Na drugi strani pa sam objekt, infrastruktura kot taka, ki ima svojo častitljivo starost. Ampak, da ne bi govorili o tem, da se ne da – smo v fazi razmišljanja. In tudi Mestna občina Maribor podpira naše predloge in tudi skupaj razvija z nami možnosti, da bi naredili kakšne dodatne posodobitve objekta. Predvsem si želimo, da bi govorili o energetski učinkovitosti, ogrevanju vode v kombinaciji sončne energije ali morda odvečne toplote, ki jo proizvajajo Dravske elektrarne v neposredni bližini, skratka kar nekaj projektov je odprtih v tej smeri, da bi dobila kopalna sezona večjo dimenzijo. Po drugi strani pa seveda, da bi lahko v objekt še usposobili za dodatne vsebine, ker površinsko gledano ima še določene rezerve, ampak v takšnem stanju kot je, ni mogoče v tem trenutku načrtovati vsega naenkrat.
Sicer pa tudi na drugih športnih objektih v Mariboru poleti ne počivate. Kar nekaj se dogaja, recimo osvetlitev urbanih odbojkarskih igrišč, novo podobo dobiva Športni park Tabor. Torej so to pomembne investicije za tisto piko na i uporabi teh športnih objektov?
Najbolj pomembno je, da izkoriščamo poletni čas, ko je malenkost zatišja na teh področjih. Letošnje letos sploh, ker so bile olimpijske igre, pred tem še evropsko nogometno prvenstvo. Da naredimo karseda, čim več infrastrukturnih posegov, ki jih moramo narediti na odprtem. To smo v letošnjem letu, kot ste že omenili, res naredili. Pravkar zaključujemo novo odbojkarsko igrišče z urbano razsvetljavo, z dodatnim pitnikom za vodo. Prav tako na Športnem parku Tabor vzpostavljamo novo ograjo, ki je lansko leto padla zaradi Ofema. Iz varnostnega vidika je bilo smiselno to storiti. To letošnje leto zamenjujemo. Zahvaljujoč Mestni občini Maribor, ki je prispevala sredstva za to, da se zadevo uredi. Prav tako imamo še kup takih in drugačnih posegov, ki jih moramo izpeljati.
Če se malce vrneva še na Otok, ker sem prej pozabila omeniti karto za otroka, to je ponovno letos. Kako ocenjujete? Se je še bolj prijel projekt? To je humanitarni projekt z Zvezo prijateljev mladine Maribor.
Res je. Hvala, da ste me na to spomnili. Kar se tiče te karte, je bila tako lani kot letos zelo dobro sprejeta. V tem trenutku se vrtijo enake številke. Pomembno pa je, da so ljudje to sprejeli kot eno socialno noto, ki so jo pripravljeni vložiti v zgodbo Zveze prijateljev mladine, ki na ta način omogoča socialno šibkejšim družinam, da se otroci lahko poveselijo na kopališču. Letos smo dodali tudi drsališče, kjer je možno vnaprej kupiti karto za drsanje. Ki je prav tako ena od komponent. In tudi ta se na nek način prijema. Ob koncu sezone bomo lažje poročali o številkah. V vsakem primeru pa smo veseli za to zgodbo.
Da je še nekaj dobrega v srcih Mariborčanov, kajne? Oziroma tudi drugih, saj konec koncev tudi drugi prihajajo na Otok. Kako pa sicer ocenjujete objekte, ki jih imate v upravljanju? Pa tudi druge? Bodo potrebna vlaganja? Ena so že bila – dvorano Tabor se je za potrebe Ofema na nek način prenovilo. In Atletski stadion Poljane, za katerega vemo, da zdaj živi v polnem sijaju. Kaj pa, mogoče, dvorana Lukna in ostali objekti, ki jih imate v upravljanju?
Če začneva na začetku. Šport Maribor upravlja z infrastrukturo, ki je v lasti Mestne občine Maribor. Zavedati se moramo in tudi nekoliko bolj objektivno pogledati na stvari z vidika poznavalca te materije. Ker javnost sama po sebi ima vedno upravičeno željo, da je vse v najboljšem stanju, v najboljši kondiciji. Objektivno pa razumeti vse potrebe mesta, kar je za mene kot direktorja te družbe treba razumeti – v primerjavi z vrtci, v primerjavi z vodovodom, v primerjavi z asfaltom, ki manjka marsikje … Skratka z dobrinami, ki mestu prinašajo osnovno podlago za delo in življenje občanov, pa moramo biti objektivni. Torej objekti so vzdrževani, trudimo se tudi, da so maksimalno varni, kar je nesporno. Res pa je, da so stroški s starostjo pač v porastu. Primerno temu si želimo nekaj sprememb. Želimo si narediti večji premik v primeru Ledne dvorane, ki je eden od naših najstarejših objektov. In tudi eden od najbolj tveganih objektov. In tudi dvorana Lukna kot taka sama po sebi potrebuje neke določene posodobitve. Tudi dvorana Tabor, ki je bila s čudovito prenovo dvignjena na povsem novi nivo, še vedno potrebuje več. Ima določene pomanjkljivosti, ki bi se lahko v prihodnosti še izboljšale. Tako se na vseh objektih konstantno nekaj dogaja. Ampak je treba razumeti mestno blagajno in pa potrebe mesta po celotni širini. Kot upravljavci in vzdrževalci smo dolžni to zadevo maksimalno dobro upravljati in vzdrževati.
Torej se zavedate, da je osnovna infrastruktura tista, ki je prioritetna konec koncev tudi lastnikom Mestni občini Maribor?
Seveda, to je nesporno. Ampak kot rečeno, Mestna občina Maribor ima odgovornost do vseh občanov in tudi do kompletnega življenja v mestu, ki sega v bistveno več kot pa samo v Športne objekte Maribor.
Greva zdaj na vaše drugo podjetje. Mestne nepremičnine. Veliko se dogaja, konec koncev je znano, da sta Mestna občina Maribor in Mestne nepremičnine pravnomočno dobile sodni spor za nakup stavbne pravice Mestne tržnice. In od takrat se praktično dogaja. Vsaj javnost je dobila tak občutek, da se živi, da se govori, da bo osrednja mariborska tržnica dočakala tisti korak naprej, ki ste si ga zagotovo tudi vi želeli. Začelo se je z garažno hišo Lent, tudi novo ime, nižje cene. Kako bi ta korak pokomentirali? Je tudi bolj zapolnjena zdaj zaradi nižjih cen?
Pa narediva mogoče en korak nazaj. Maribor je dobil nazaj tisto, kar mu je pripadalo. Zahvaljujoč trdemu boju, ki smo ga imeli z Mestno občino Maribor. Dosegli smo svoj cilj. In sedaj smo pred velikim izzivom, da to, kar je nekoč že bilo naše in kar je v času drugega lastništva nekako izgubilo svoj pomen, vrnemo nazaj na svoje mesto. Ta objekt je sestavni del Lenta, je sestavni del mestnega jedra. In površine, s katerimi razpolagamo, so odlične in čudovite priložnosti za številne nove vsebine. In prav to je to. Ta sprememba mentalitete, lahko rečemo, identitete objekta. To ni zgolj tržnica in to ni zgolj garažna hiša. Ampak so tudi platoji. Imamo na vrhu cvetlični plato, ki je bil v času začasnega paviljona zelo dobro obiskan. In je zdaj spet prazen. Potem imamo osrednjo trgovsko ploščad v vhodu nad Hoferjem, DM, ki je praktično velika neizkoriščena površina. Imamo tudi samo tržnico, ki v bistvu s svojo funkcionalnostjo povezuje mesto z lokalno pridelano hrano, z lokalnimi prehranjevalnimi verigami. In vse to udejanjiti skupaj nazaj v neko vsebinsko osnovo ali pa, recimo, celoto, kot jo vidimo v drugih mestih, ko greš na tržnico, ki je pravzaprav turistična točka. To je tisto, kar želimo doseči. Torej mesto – samo po sebi je pomembno, da ima tak objekt. Garažna hiša in tržnica pravzaprav predstavljata vrata na Lent. In predstavljata vrata v staro mestno jedro. Z vsemi infrastrukturnimi projekti, ki jih imamo v planu tam narediti, bo dejansko to postala ena izjemno močna točka tako za priložnostne obiskovalce mesta kot tudi za same občane.
Nekako si želite povrniti tudi sloves? Zdi se mi, da v tistem vmesnem obdobju, ko se ni veliko dogajalo, vlagalo, lokacija ni imela slovesa, kot bi si ga zaslužila.
Točno. Pravilno ste povzeli. Gre za situacijo, ki se je zgodila za tem, ko so meščani zelo, zelo zamerili pasivni odnos bivše lastnice. In se je to odražalo tudi na obisku. Posledično seveda v določenem časovnem obdobju prenove Lenta, ki je zdaj zasijal v polni luči. Na koncu koncev, ko zdaj gledamo žrtev, ki je bila tukaj storjena, v primerjavi s tem, kakšen izplen imamo sedaj, je to vse vredno. Ampak v presečnih momentih, v časovnici, ki se je valila verjetno tudi v breme branjevcev, se je poznalo tudi pri obisku. Malo smo tudi na zeleni tržnici izgubili obisk. In tudi to je ena izmed nalog. Verjamem, da bomo v prihodnosti morali veliko tudi z oživitvijo starega mesno-mlečnega paviljona, ki je sedaj spet naš. Vmes smo ga morali zapustiti – tako ali drugače brez pravega razloga. Bolj najbrž zaradi nagajanja. Ampak zdaj je nazaj naš. Vsebinsko zdaj umestiti, da bo zelena tržnica, mesno-mlečni paviljon, cvetlični paviljon na vrhu oziroma cvetlična terasa zgoraj, potem pa tržna terasa spodaj in vključno z generirano garažo postala ena velika celota, kjer bodo nove komunikacije, prehodi z dvigali iz garaže za najvišji nivo, torej na Koroško cesto, kar pomeni povišanje dvigala za eno etažo. Prav tako prehod iz trgovske etaže na zeleno etažo znotraj objekta. Potem je možno tudi preboj iz garaže v trgovsko etažo. To so stvari, na katerih pravzaprav zdaj veliko delamo. Tudi pripravljajo in snujejo rešitve. Prav tako tudi nismo zanemarili pokritja zelene tržnice, ki je z vidika naših cenjenih branjevcev izjemno pomembna za njihove pogoje dela.
Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić je v Mariboru na posvetu o ekološkem kmetijstvu in trajnostni kmetijski pridelavi v regiji gostila predstavnike držav jugovzhodne Evrope.
V petek popoldne je ministrica Mateja Čalušić na posestvu Štajerska sivka resort pri Mariboru gostila posvet o ekološkem kmetijstvu in trajnostni kmetijski pridelavi v regiji. Vabilu so se odzvali ministra iz Albanije in Bolgarije ter državni sekretar s hrvaškega kmetijskega ministrstva.
Ministrica strne misli tudi o sami lokaciji Štajerske sivke, nad videnim je navdušena.
Ministrica Čalušić je na posvetu izpostavila priložnosti, ki jih v ekološkem kmetovanju vidijo mladi. “Slovenija ima zaradi svoje strukture kmetijstva dobre možnosti za razvoj te panoge,” je poudarila.
Ministri so se strinjali, da naraščanje povpraševanja po ekoloških izdelkih predstavlja poslovno priložnost za ustvarjanje dodane vrednosti. Zato je treba kmetom zagotoviti dovolj dober prenos znanja, finančnih sredstev za investicije, dostop do zemljišč, tehnološko podporo, digitalizacijo in povezovanje.
Na zadnji izredni seji mestnega sveta MO Maribor, se je jasno videlo, da je dogovor med Svobodo in Arsenovičem zapečaten. Skupaj imajo dovolj glasov, da dobijo večino in kot kaže so sa Svobodo nadzorniška mesta in kaj kmalu tudi podžupanska, dovolj mamljiva, da so sklenili dogovor o sodelovanju.
Burni razpravi na izredni seji mestnega sveta mestne občine Maribor je botrovala predvsem odločitev Komisije za imenovanja, ki se je odločila, da bo na svetnikom na sejo v potrditev dala samo štiri imena za nadzornike – Davida Kastelica, Matej Bastiča, ter Roberta Ciglariča in Franca Derganca. Torej predloge Svobode in Arsenoviča, kljub temu da je je osem kandidatov za nadzorniška mesta ustrezalo pogojem, so samovoljno izbrali zgolj štiri – predsednica je namreč na seji KMVI dala na mizo predlog o tem, da bodo na seji svetnikom predlagali vseh osem imen ali zgolj štiri po njihovi izbiri in to v paketu.
Kdaj za slučajno izbiro novih štirih nadzornikov?
Seveda je bil sprejet predlog Davorke Pregl (Gibanje Svoboda), ki vodi KMVI, da predstavijo samo štiri kandidate. Kako ne, ko pa imajo Arsenovičevi in Svoboda večino tudi v KMVI-ju. Dva sta bila predstavnika opozicije, ki sta, ko sta videla kaj se nakazuje, sejo protestno zapustila, nam pove Milan Mikl (SDS).
Je zgolj slučaj, da so med osmimi kandidati izbrali štiri, dva Svobodina in dva Arsenovičeva? Preglova nam odgovori, da naše vprašanje ima že odgovor. In odgovor bi rekli da je – politična razdelitev mest. Ne pa nujno kompetence. Z ravnanjem svoje svetniške skupine je bila nezadovoljna Karin Jurše, ki je pojasnila, da ne bo glasovala kot večina svetnikov Svobode. In tudi ostali mestni svetniki so želeli, da bi odločali o vseh osmih kandidatih za nadzornike, ki so izpolnjevali pogoje, želeli so videti njihove prestavitve. No prestavil se ni nihče, niti tisti štirje, ki so na koncu bili politično potrjeni.
Mnenje se hitro spremeni – od tega da jim niso podelili razrešnice, do tega da so zdaj najboljši kandidati
Res je zanimivo dejstvo kako hitro se mnenje spremeni, če je v igri pozicija – konkretno kar podžupansko mesto. Medtem ko člani Gibanja Svoboda na zadnji seji, v juliju niso zaupali aktualnim nadzornikom, med katerimi torej tudi David Kastelic in Matej Bastič, je na koncu KMVI na čelu z Davorko Pregl iz Svobode prav njiju predlagal kot najbolj kompetentna – poleg seveda svojih dveh – Roberta Ciglariča in Franca Derganca.
Svetniki, ki že nekaj časa opozarjajo na različne nepravilnost na seji, so tudi tokrat povedali, da določena dejanja enostavno ne pijejo vode.
Na čelu Snage prav tako Svobodino ime
Jasno kot beli dan je, da je tako imenovano paketno glasovanje o štirih kandidatih bilo namensko, saj so vedeli, da tako lahko Svoboda in Arsenovičevi dobijo svoje še na novih pomembnih mestih. Ne pozabimo, pred kratkim so menjali tudi direktorja Snage, tam je presenetljivo ali pač ne pristalo ime Gibanja Svobode.
Koalicija je tako včeraj z jasnim preglasovanje Gibanja Svobode in Arsenovičevih že postala zarisana, verjetno tudi uradno jasna in ne več skrita pa bo, ko bo župan na podžupanski mesti imenoval Srečka Vilarja in Davorko Pregl. Ker župan poudarja, da potrebuje nove podžupane, da razbremeni delo dosedanjih, nas je zanimalo kdaj bo realiziral te želje o novih imenovanjih. Konkretnega odgovora od župana nismo dobili.
Nova KBM in SKB banka sta danes uspešno zaključili pravno združitev. Z združitvijo obeh bank je v Sloveniji nastala tudi nova bančna skupina – OTP Skupina Slovenija, ki bančne storitve dopolnjuje s storitvami lizinga in faktoringa hčerinskih družb SKB Leasing, SKB Leasing Select in Aleja finance. Sledi postopek operativne združitve, ki vključuje združitev najboljših bančnih produktov, storitev in digitalnih bančnih kanalov. Tehnična migracija ter prenos bančnih računov komitentov SKB banke na informacijski sistem OTP banke je predviden med 30. avgustom in 2. septembrom 2024.
S pravno združitvijo Nove KBM d.d. in SKB banke d.d. Ljubljana je vse obveznosti in pravice SKB banke prevzela Nova KBM d.d. kot njen univerzalni pravni naslednik. Nova banka se bo predvidoma od jutri dalje imenovala OTP banka d.d., pravni sedež nove banke bo na Slovenski cesti 58 v Ljubljani, prepoznali jo boste po novem logotipu:
OTP banka želi ohraniti največji tržni delež kreditov in depozitov v Sloveniji in bo druga največja tuja podružnica mednarodne Skupine OTP (izven Madžarske), ki sodi med največje in najhitreje rastoče bančne skupine v Srednji in Vzhodni Evropi.
OTP Skupina Slovenija bo, z okrog 2.500 zaposlenih, s svojim širokim znanjem in predanostjo zagotavljala vrhunske finančne storitve, gradila trdne odnose s strankami ter prispevala k rasti in razvoju slovenskega gospodarstva.
Prenos bančnih računov in drugih produktov
Po zaključku operativne združitve bodo komitenti združene banke od 2. septembra 2024 dalje lahko storitve opravljali v najbolj dostopni banki z več kot 900 bančnimi točkami, v najbolje ocenjeni digitalni banki v Sloveniji ter imeli dostop do širokega nabora odličnih bančnih produktov in storitev za prebivalstvo, mala in srednje velika podjetja ter poslovne uporabnike.
V preteklih mesecih so bili komitenti že obveščeni o načrtovanih spremembah, med drugim o:
prenosu bančnih računov SKB banke na nove račune OTP banke;
izdaji novih debetnih kartic OTP banke komitentom SKB banke;
prehodu na štiri leta zapored najbolje ocenjeno digitalno banko v Sloveniji.
Prenos bančnih računov in drugih produktov komitentov SKB banke v sistem nove OTP banke je predviden med 30. avgustom in 2. septembrom 2024. V tem času bodo nekatere storitve začasno nedostopne, zato komitentom svetujemo, da nujne bančne storitve opravijo pred 30. avgustom ali po 2. septembru 2024.
Nova številka bančnega računa za komitente SKB banke bo aktivna od 1. 9. 2024 dalje. Najmanj do konca novembra 2024 bodo vsi morebitni prilivi na staro številko transakcijskega računa SKB banke preusmerjeni na novo številko OTP transakcijskega računa.
Banka bo poskrbela za posredovanje informacij o novi številki računa nekdanjih komitentov SKB banke vsem izplačevalcem dohodkov (plač, pokojnin, socialnih transferjev itd.), ki jih danes komitenti SKB banke redno prejemajo. Komitentom, ki prejemajo občasne dohodke, ali ki so zaposleni pri manjšem delodajalcu pa svetujemo, da informacijo o novi številki računa izplačevalcu posredujejo sami.
Poleg tega bomo poskrbeli tudi za posredovanje informacij o novih računih prejemnikom nakazil, ki izvajajo SEPA direktne obremenitve (SDD) ali izdajajo e-račune strankam nekdanje SKB banke.
V času do zaključka obveščanja izplačevalcev in prejemnikom nakazil bo banka poskrbela za avtomatsko preusmerjanje vseh transakcij iz starih številk računov SKB banke na nove številke računov pri OTP banki.
Zaživela bo tudi nova spletna stran
Komitenti Nove KBM po združitvi ohranjajo nespremenjeno številko bančnega računa. Prav tako bodo lahko uporabljali svojo obstoječo debetno kartico do izteka veljavnosti, ko bodo prejeli novo debetno kartico OTP banke.
Z združitvijo bo zaživela tudi nova spletna stran otpbanka.si, kjer bomo stranke obveščali o morebitnih spremembah, trenutno pa spremembe delovanja bančnih storitev in kanalov redno osvežujemo na skb.si/zdruzitev in nkbm.si/zdruzitev, prav tako bomo stranke o morebitnih spremembah redno obveščali po običajnih poteh.
Imre Bertalan, predsednik nadzornega sveta OTP banke v Sloveniji, je dejal: “Pravna združitev Nove KBM in SKB banke je mejnik za našo prisotnost v Sloveniji, za celotno Skupino OTP in morda tudi za slovensko gospodarstvo. Rezultat je ena izmed vodilnih bank na trgu, ki svojim strankam ponuja najboljšo storitev in najširšo dostopnost, zaposlenim varnost in perspektivo vodilne banke, gospodarstvu pa vire in zmogljivosti, ki jih potrebuje za rast – od danes pod blagovno znamko OTP banka. Skupina OTP, ki je prisotna v 11 državah, s ponosom pozdravlja svojo novoustanovljeno integrirano članico, slovensko OTP banko, ki bo igrala dominantno vlogo na slovenskem trgu.”
John Denhof, predsednik uprave OTP banke je ob združitvi bank povedal: “Gre za največjo združitev bank v zgodovini Slovenije, zato sem danes izjemno ponosen na vse sodelavce obeh bank. Združeni bomo močnejši, inovativnejši in še bolj osredotočeni na naše stranke, ki so v središču našega poslovanja in so resnični zmagovalci te združitve. Stranke bodo imele dostop do največje fizične mreže poslovalnic v Sloveniji, najboljših produktov in storitev ter do najbolje ocenjene digitalne bančne platforme. Naša nova banka bo gradila na najboljšem iz obeh bank, pri tem pa bo še naprej zagotavljala odlične bančne storitve, ki temeljijo na zaupanju, strokovnosti in razvoju. Ta združitev je zelo pomemben mejnik tudi za Skupino OTP, ki nam je ves čas nudila podporo in trdno sem prepričan, da bomo skupaj ustvarili prihodnost, na katero bomo vsi ponosni.”
Anita Stojčevska, podpredsednica uprave OTP banke pa je združitev pospremila z besedami: “Združitev dveh uspešnih bank v slovenskem bančnem okolju je pomembna zgodovinska prelomnica. Za nami so razburljivi meseci prilagajanja in povezovanja dveh strokovnih ekip in dveh sistemov, ki nam bodo kmalu omogočili, da našim strankam ponudimo najboljše združene rešitve. Skupaj bomo zagotavljali najboljšo uporabniško izkušnjo strankam, kot zaželeni delodajalec pa bomo našim zaposlenim ponudili priložnosti za poslovno rast in razvoj. Kot pomemben član mednarodne Skupine OTP si bomo prizadevali za stalen napredek, medsebojno izmenjavo znanj in izkušenj ter aktivno prispevali k stabilnosti in uspehu bančne skupine. V našem poslovanju bomo še naprej podpirali razvoj Slovenije z družbeno odgovornimi projekti.”
O Skupini OTP:
Lastnica OTP banke je Skupina OTP, ki je ena najhitreje rastočih in vodilnih bančnih skupin z izjemno dobičkonosnostjo ter stabilnim kapitalskim in likvidnostnim položajem v Srednji in Vzhodni Evropi. Skupina z več kot 40.000 zaposlenimi je od leta 2000 uspešno pridobila in integrirala 23 bank ter zagotavlja univerzalne finančne storitve za več kot 17 milijoni strank. Trenutno je Skupina OTP vodilna na Madžarskem, v Bolgariji, Srbiji, Črni gori in Sloveniji* ter ima razvejano in pregledno lastniško strukturo.
Nedavno je S&P Global Market Intelligence prvič objavil lestvico najboljših bank v Evropi in prvo mesto je osvojila Skupina OTP, med 50 največjimi evropskimi bankami. Takšna odlična uvrstitev je bila dosežena zaradi zdrave kombinacije rasti in specifičnih finančnih kazalnikov.
Na pobudo Zavoda Danica Lovrenc na Pohorju so se danes med Jezernikovimi dnevi sestali tisti, ki se udeležujejo njihovih aktivnosti, ter uporabnice in uporabniki ruške enote VDC Polž Maribor. Skupaj so preživeli aktivno dopoldne, polno kleta, športnih in družabnih iger.
Danica Hriberšek, direktorica Zavoda Danica Lovrenc na Pohorju, je povedala, da je njihova želja, da bi se čim več družili. Samo srečanje med Jezernikovimi dnevi pa je postlao že tradicija, vsako leto se veselijo tega. Prvo uro so se zbirali in se posedli za mize, tako da so obudili spomine na prejšnja srečanja ter obnovili znanstva ali pa se na novo spoznali.
Da je druženje izjemno pomembno tudi za njihove uporabnike, pa je povedala Nataša Hiter Ravnjak vodja enote Ruše iz VDC Polž Maribor. Druženje je ena največjih vrednot, zato jo negujejo in ohranjajo, prav tako tudi igranje raznih iger, ki so jih imeli tudi na tokratnem srečanju.
Udeleženci so se preskusili v kegljanju z vrvico, balinanju, podajanju žoge. Prav tako so imeli na voljo tudi badminton, karte Ena in rekvizite za druge igre. Po vsem igranju in rekreaciji pa so imeli še skupno kosilo.
Na Občini Duplek pripravljajo Občinsko celostno prometno strategijo in vabijo občane, da sodelujejo v spletni anketi. Kaj vse vsebuje strategija in čemu je namenjena, pojasnjuje župan te občine Mitja Horvat.
Občinska celostna prometna strategija je strateški dokument z analizo stanja in potreb, kaj je treba narediti, “da lahko resnično celovito upravljamo s prostorom, v katerem smo. In da najdemo čim več idej, kako varno zagotoviti mobilnost, premikanje po občini, se pravi tudi prometno ureditev. Kako morda spremeniti tudi navade,” pravi župan Mitja Horvat. Gre za navade, da se vsak s svojim avtom odpelje od točke A do točke B. Manj pa je prisotno kolesarjenje, tudi pešačenje. Ne nazadnje želijo tudi, da bi ljudje več uporabljali javni potniški promet.
Prav zaradi tega želijo ugotoviti, kakšne so možnosti in priložnosti za izboljšanje, pravi župan Horvat in dodaja, da žal občine, ki nimajo mestnega javnega prometa, težko same upravljajo ali spreminjajo vozne rede, lahko pa dajejo pobude.
Pravi še, da bi radi zastavili strateški dokument, ki bo vse to vseboval. Hkrati pa, da so izvedli že več delavnic. Imajo tudi širšo delovno skupino. Imajo pa tudi spletno anketo, ki je dostopna preko občinske spletne strani. In namenjena je temu, da občani preko nje posredujejo svoje mnenje in želje. Ne nazadnje pa bodo z izdelanim strateškim dokumentom lahko kandidirali tudi na različnih razpisih za infrastrukturo.
Ne gre za vzdrževanje cestne infrastrukture, ampak za spreminjanje navad
Ne gre torej zgolj za to, kje bi zakrpali kako luknjo na cesti, ampak za razmišljanje na kak način bi lahko spremenili navade. Ohranjanje in vzdrževanje infrastrukture ni del tega dokumenta, to lahko po njegovih besedah občani vedno dajo pobudo. V tem dokumentu pa gre za širšo sliko.
Občani lahko podajo želje tudi preko spletne ankete
Ta je dostopna preko občinske spletne strani. Župan poziva občane, da izpolnijo anketo. Zdaj so namreč v fazi, ko zaznavajo probleme in izzive ter izdelujejo dokument.
Torej za spreminjanje navad pri mobilnosti. Župan pa poudarja, da gre zdaj za definiranje želja in potreb, da bodo lahko nato na podlagi dokumenta lahko tudi pridobivali sredstva.
V Lovrencu na Pohorju so sinoči zaradi namočenosti terena v Puščavskem Pruhu izvedli tekmovanje v plezanju po steni kar v telovadnici Osnovne šole Lovrenc na Pohorju. Otroci so tekmovali za Jezernikov pokal.
Predsednik Planinskega društva Lovrenc na Pohorju Anžej Bečan je dejal, da tudi sicer celo leto pležejo v telovadnici, ko pa je poleti v Pruhu v Puščavi suho, pa pležejo tam. Tako da so načrtovali plezanje tam, a le nekaj ur pred tem je ploha razmočila teren.
Plezanje po naravni in umetni steni se sicer razlikuje, a otroci so že plezali po obeh. Tokratno tekmovanje je po njegovih besedah temeljilo na druženju in gibanju. Razdelili so jih po kategorijah.
Težavnostne stopnje po steni pa so bile različne. Že samo pogled na različne oprimke je pokazal to. Na tej steni so težavnostne stopnje od tri do pet, najde pa se tudi sedem, je še dejal Bečan in tudi, da so za motivacijo otrok na vrhu dali zvonček, s katerim so pozvonili, ko so prišli na vrh. Dobra motivacija za tiste, ki na sredini poti nekoliko omahujejo in razmišljajo, ali bodo nadaljevali.
Otroci so bili zadovoljni. Nekateri so že večkrat plezali, tudi tekmovali že. Sami so tudi občutili razliko med plezanjem po naravni in po umetni steni. Med njimi pa so bili tudi taki, ki so med ogrevanjem pred tekmovanjem poskusili, kako je sploh plezati, in prejeli prve napotke.
Celotno tekmovanje je potekalo v sproščenem vzdušju, hkrati pa seveda je marsikateri razmišljal, da gre vendarle tudi za tekmovanje, pri katerem se mora še posebej izkazati, da ne samo prideš na vrh, ampak da si tudi med najhitrejšimi.
Danes smo že poročali, da se bo jutri na mestnem svetu MO Maribor odločalo o nadzornikih Javnega holdinga Maribor (JHMB).
Na to temo se se oglasili tudi v Listi za pravičen razvoj MČ in KS, kjer navajajo, da JHMB upravlja s sistemom v katerega je vključenih 9 družb, ki s svojimi komunalnimi in ostalimi storitvami pokrivajo praktično vsa področja servisiranja potreb mariborskih gospodinjstev in gospodarstva.
“Letni promet znaša skupaj krepko čez 100 mio EUR in bilančna vsota blizu 200 mio EUR. Danes, praktično en dan pred sejo MS MOM, na katero je župan uvrstil točko dnevnega reda na kateri naj bi imenovali štiri (4) nadzornike v šest (6) članskem nadzornem svetu (2 nadzornika sta predstavnika delavcev), o vsebini točke ne vemo še popolnoma NIČ,” so zapisali v izjavi za javnost.
Zapisali so, o čemer vse niso uradno obveščeni:
1. Koliko je kandidatov?
2. Koliko jih izpolnjuje pogoje oziroma so kvalificirani za opravljanje tega zahtevnega dela?
3. Kdo sploh kandidati so?
4. Kdaj in kje se bodo predstavili?
5. Kako si predstavljajo komunikacijo s skupščino, to je mestnim svetom MOM?
6. Kako si predstavljajo komunikacijo z javnostjo, ki jih plačuje?
“Obstoječemu nadzornemu svetu in direktorju JHMB gospodu Rihterju mestni svet MOM pred nedavnim (julija 2024) NI izglasoval razrešnice kar pomeni, da NI zadovoljen z obstoječim načinom dela in smerjo v katero se pelje sistem JHMB, ki ga financiramo vsi občani preko položnic. To pomeni, da aktualna uprava in nadzorni svet nimata podpore lastnika,” še zapišejo v Listi za pravičen razvoj MČ in KS.
Od nadzornikov, ki bodo imenovani zato v LPR pričakujejo: “Jasne, strokovne in transparentne odgovore na vsa vprašanja. Prav zaradi transparentnosti in večjega vpogleda javnosti v sistem JHMB in tako boljšega nadzora nad poslovanjem je mestni svet MOM tudi sprejel spremembe odloka, ki naj bi to omogočile.”
Na izredni seji mariborskega mestnega sveta bodo jutri, 22. avgusta, mestni svetniki ponovno govorili o Javnem holdingu Maribor (JHMB).
Spomnimo, še na zadnji seji, ko so mestni svetniki v začetku julija odločali o razrešnici nadzornikom in direktorju JHMB so bili svetniki večinoma proti, predvsem SDS in Svoboda, brez glasov enih ali drugih namreč Arsenovič nima večine. Torej svetniki niso pozitivno ocenili dela le-teh oseb, ki jih bodo jutri, če bo vse po načrtih župana, ki pravi, da bodo že zagotovili dovolj dvignjenih rok, potrdili.
Na seji bodo razpravljali tudi o nadzornikih, saj se trenutno še aktualnim kmalu izteče mandat. Po naših informacijah je Lista Arsenovič za Maribor predlagala dve osebi, ki sta bili med nadzorniki že sedaj. Šlo naj bi za Davida Kastelica, čigar žena od letošnjega aprila sedi na direktorskem mestu Farmadenta, in Mateja Bastiča. Kandidata Gibanja Svobode za nadzornika, bi naj bila dva, kot smo uspeli izbrskati, naj bi bil eden od njiju Robert Ciglarič. Tu je zanimivo dejstvo, da lahko hitro ugotovimo, da je Ciglarič povezan s Kastelicem še iz Zavarovalnice Sava – bil je celo delavski direktor, medtem ko je Kastelic vodil upravo.
S kom se dogovarja Arsenovič?
Vse to kaže na to, da sta se Svoboda in Arsenovič dogovorila in razdelila vsa štiri mesta v nadzornem svetu. Zanimivo bo videti, če lahko kateri izmed mestnih svetnikov dejansko podpre kandidata, ki mu je še mesec nazaj izkazal nezaupanje in podal negativno mnenje. Takrat so bili večinoma proti predstavniki SDS in Gibanja Svoboda. Če se to dejansko zgodi na jutrišnji seji, je jasno, da je zgodba Arsenoviča s Svobodo zapečatena.
Se bodo našli svetniki in v imenovanje potrdili nadzornike, ki jim niso potrdili razrešnice, torej jim še pred dobrim mesecem dni niso zaupali, danes pa jim? Ni pa za zanemariti, da naj bi se Arsenovič dogovoril tudi s SDS in jim dal enega nadzornika. Bi lahko rekli, da gre zgolj za koristi in ne za kvaliteto nadzorniškega kadra?
Na našem portalu lokalec.si smo bralce pred kratkim vprašali, kako ocenjujejo razvoj Maribora v zadnjih letih. Večina je razvoj Maribora ocenila precej negativno, poglejmo podrobnosti.
Na voljo je bilo več odgovorov, s katerimi se je zaokrožilo mnenje od zelo pozitivnega, pozitivnega, negativnega do zelo negativnega. Bralci ste se lahko odločili tudi za odgovor ‘Nimam mnenja’. Največ sodelujočih v anketi se je odločilo za odgovor ‘zelo negativno’. Takih je bilo 347 od 1.128, kar znaša 31 odstotkov. Takoj za tem odgovorom sledi nekoliko milejša ocena, a še vedno negativna. Za to se je odločilo 324 sodelujočih ali 29 odstotkov.
Pozitivno oceno razvoju Maribora je dalo 175 sodelujočih v anketi ali 16 odstotkov, prav toliko jih je izrazilo, da nimajo mnenja. Oceno ‘zelo pozitivno’ pa je izbralo 107 sodelujočih ali 9 odstotkov, s tem je ta odgovor pristal na zadnjem mestu med vsemi.
Na Glavnem trgu v Mariboru so danes župan MO Maribor Aleksander Saša Arsenovič, podžupan MO Maribor Samo Peter Medved in direktor podjetja Marprom Ranko Šmigoc predstavili novo avtobusno linijo G5 Rotovž.
Nova glavna linija G5 bo povezovala ključne točke mesta – Glavni trg in Trg revolucije (preko Glavnega mostu), nakupovalno središče Europark, UKC Maribor, študentski kampus na Gosposvetski ulici, vozila pa bo po Koroški cesti in Glavnem trgu. Vključevala bo tudi parkirni prostor Park & Ride (P&R) pod Koroškim mostom, s čimer se želi spodbuditi uporabo javnega prevoza in zmanjšati prometne zastoje v mestu. Za izboljšanje dostopnosti in udobja bodo vzpostavljena nova postajališča pri Europarku, na Glavnem trgu in pri osrednji tržnici.
Prevozi na novi liniji, na kateri bosta vozila dva nova električna avtobusa, bo od 21. avgusta do 9. septembra 2024 brezplačen.
Nova linija, ki bo v celoti elektrificirana (na njej bosta vozila dva nova električna avtobusa dolžine 9,5 metra) je tudi odgovor na pobude občanov MČ Koroška vrata za izboljšanje dostopnosti tega dela mesta do UKC Maribor po zaprtju Koroške ceste in Glavnega trga za promet.
Saša Arsenovič, župan MO Maribor, je dejal, da je nova avtobusa linija dokaz tega, da želijo mesto narediti še bolj dostopno za vse, tudi tam, kjer je bilo do sedaj malo slabše. zato s to linijo povezujejo študentski kampus s centrom mesta. Linija pa povezuje tudi druge točke, od Koroške ceste preko Glavnega trga in Starega mosta na drugo stran Drave. Stal bo tudi pri osrednji tržnici, ob poti tudi večjih kulturnih ustanov. Prevozi na novi liniji, na kateri bosta vozila dva nova električna avtobusa, bo od 21. avgusta do 9. septembra 2024 brezplačen. Župan je še poudaril, da si želi, da bo čim več ljudi se peljalo ne samo po tej liniji, ampak, da bodo uporabljali avtobusni prevoz tudi po prenovi javnega mestnega potniškega prometa v Mariboru.
Podžupan Samo Peter Medved je povedal, da že ime linije (G5 Rotovž), pove, da bo linija vozila mimo Rotovža, skozi mestno jedro, Glavni trg in Koroško cesto: “Ta linija nadomešča zdajšnjo linijo 8 in bo povezovala vzhod in zahod, to je tisto kar so si občani v tem delu želeli.” Celotni njegovi izjavi pa prisluhnite spodaj.
Direktor Marproma Ranko Šmigoc je ob tem pojasnil, kako točno bo omenjena nova avtobusna linija potekala. Poglejte si njegovo izjavo spodaj.
Lidija Divjak Mirnik iz Liste za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti je podala sledeče stališče: “Z zaprtjem Glavnega mosta smo bili v naši svetniški skupini seznanjeni preko medijev, kar pomeni, da o tem na mestnem svetu nismo razpravljali. Zaprtja za vedno ne podpiramo. Zakaj? Ker niso urejene alternativne poti. Namreč sedaj se bo spet povečal promet na Koroškem mostu, kjer je ob konicah že itak nevzdržno stanje, zaradi zaprtja Lenta. Bojimo se, da se bo podobno zgodilo z Glavnim mostom in bo ostal trajno zaprt. Župan še enkrat več dokazuje, da se samovoljno odloča, ne da bi kogar koli vprašal za nasvet.”
Na mestnem svetu neposredno o tem niso odločali
Igor Jurišič iz Stranke mladih Zeleni Evrope je za Lokalec.si pojasnil: “V Stranki mladih Zeleni Evrope se zavedamo pomena pretočnosti mesta in dejstva, da vsako nespametno zapiranje brez enakovrednih alternativ povzroči zgostitev prometa na drugem delu mesta in dodatno onesnaževanje in zato nasprotujemo ukrepom, ki so v škodo ljudem in okolju. Dodatno smo presenečeni nad dejstvom, da smo pred kratkim dobili novo brv, ki je namenjena zgolj pešcem in kolesarjem le nekaj metrov stran od Glavnega mostu in ki nas je stala nekaj milijonov evrov, sedaj pa za isto obliko prometa preurejajo še Stari most. Iz omenjene namere lahko zgolj ponovno ugibamo, ali je ta poteza v korist mestuv ali zgolj kakšnemu posamezniku. O zaprtju Starega mostu tudi na mestnem svetu nismo neposredno odločali.”
Milan Mikl, SDS nam odgovori: “O morebitnem zaprtju Glavnega mostu, v mestnem svetu nismo nikoli odločali. V SDS u smo mnenja, da trenutna prometna infrastruktura ne zagotavlja pogojev. Najprej bo potrebna podrobna analiza obstoječega stanja in razprava v Mestnem svetu.”
Nekonsistentnost načrtovanja prometa
Iz Gibanja Svoboda, nam Karin Jurše pojasni: “V svetniški skupini GS ne podpiramo zaprtje Glavnega mostu. O tem na dosedanjih sejah Mestnega sveta nismo razpravljali niti sklepali niti nam niso poznani razlogi (strokovni ali kakršni koli drugi) za tak ukrep. Čudi nas nekonsistentnost načrtovanja prometa v Mariboru s podporo stroke, ki z vsako potezo še poslabša pogoje bivanja in življenja v mestu, kar vključuje tudi pretočnost prometa skozi mesto.”
Josip Rotar v imenu Liste kolesarjev in pešcev je na vprašanje poslal odgovor z gradivi iz mestnega sveta, kjer že več let opozarjajo o tem, da je treba površine ustrezno urediti.
“Paradoksalno. Mesto Maribor gradi dodatne mostove, da jih potem lahko zapira. Svetniška skupina Nove Slovenije Maribor se ne strinja s trajnim zaprtjem starega mostu v trenutni prometni ureditvi. Poglobljene vsebinske razprave na mestnem svetu ni bilo. Seveda predlagamo tudi rešitev – zgraditi most – namesto predvidene (še ene) kolesarske / peš brvi pri »Huzarskem skoku«. Narediti nov most med otokom in elektrarno mariborski otok. Seveda brez kakršnihkoli posegov na mariborskem otoku. Tako bi se lahko ves tranzitni promet, ki prihaja iz zahoda preusmeril mimo mesta na predvideno južno obvoznico. Nova obvoznica bi se seveda v delu pred Pohorjem izvedla kot tunel, da bi se lahko ohranila neposredna povezava mesta z njegovim zelenim zaledjem – Pohorjem,” uvodoma pojasni Zdravko Luketič iz Nove Slovenije.
Povezava med dvema deloma mesta z zaprtjem mosta slabi
Doda še: “Z novim mostom, bi se tako razbremenil promet v mestu in na Glavnem mostu in posledično ne bi bilo potrebe po zaprtju Glavnega / Starega mosta (saj imamo že ob njem brv) ter bi tako še bolj povezali oba dela mesta, ki le skupaj tvorita urbano celoto. Ne moremo dejati, da se stvari v Mariboru razvijajo povsem brez načrta, vizije …, lahko pa zagotovo trdimo, da je vizija povsem zgrešena in neustrezna. Ali je smiselno zaprtje Starega / Glavnega mosta za promet (razen izjem)? Kot vsi vemo, je mesto z Dravo razdeljeno na dva dela, ki ju povezujejo takšni ali drugačni mostovi. 1. in 2. in 3. in 4. most, ki v času prometnih konic vsi skupaj komaj zadoščajo / ali celo ne zadoščajo za zagotavljanje ustrezne povezave med bregovoma. Ves promet v smeri sever – jug se namreč odvija prek mostov. Predstavljajmo si, da bi se eden porušil. Kaj bi se zgodilo (v prometni situaciji mesta)? Jasno, povezava med enim in drugim delom, bi se zmanjšala za en most. Ostali trije bi morali »požreti« ves promet. Pa so tega sposobni tudi, ko ni prometne konice? Ali že sedaj na / pri mostovih ne nastajajo prometni zastoji, ki potem vplivajo na nastajanje zastojev v širši okolici mosta tako na levem kot desnem bregu?”
“Prav tako se povezava med dvema deloma mesta z zaprtjem mosta slabi. Prebivalcem, obiskovalcem, uporabnikom … mesta je potrebno dati na izbiro različne možnosti in smeri dostopa do želenega cilja, na pa, da se ustvarjajo zgolj prometni koridorji, ki izredno obremenjujejo samo določene ceste / dele mesta. Urejanje prometa v mestu na način: »Ker je takšna štala, bom pa raje šel peš, s kolesom, avtobusom …«, ni najboljša metoda za reševanje prometne zagate. Pa tudi oba dela mesta morata ostati čim bolj povezana, saj le skupaj tvorita urbano celoto. Naj omenimo, da je razvejan sistem M-bajk pozimi, v času snega in poledice, le delno uporaben. Park&Go lokacije v železniškem trianglu ob Europarku še ni. Zakaj potem zapiramo in s tem otežujemo tudi gibanje ljudi in medsebojno komunikacijo ter zmanjšujemo možnost preživetja lokalom v peš coni,” še svoje razmišljanje o tem zaključi Zdravko Luketič.
Pred našo kamero je stopil vodja mariborskega Akvarij – terarija, ki ga je pred enim tednom ugriznila strupena klopotača. Opisal nam je potek dogodkov in povedal, da k sreči dobro okreva.
Mestna občina Maribor in Nova KBM sta danes imeli slavnostni podpis donatorske pogodbe za igrišče pri Osnovni šoli Leona Štuklja Maribor.
Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič in predsednik uprave Nove KBM John Denhof sta donatorsko pogodbo podpisala v danes, 19. avgusta 2024, v telovadnici osnoven šole Leona Štuklja Maribor. Dogodek lahko v celoti pogledate spodaj.
Največja nakupovalna destinacija severovzhodne Slovenije bo kmalu postala središče zabavnega dogajanja in prijetnih doživetij. Ste vedeli, da Europark Maribor to leto praznuje že 24 let? Kot vsako leto bodo tudi letos ob tej priložnosti pripravili nepozabno rojstnodnevno zabavo, ki bo v družbi znanih Slovencev popestrila prve septembrske dni.
Praznično dogajanje se bo začelo v ponedeljek, 2. 9., in trajalo vse do sobote, 7. 9.
Obiskovalce bodo razveselili s koncerti priljubljenih slovenskih pevcev in glasbenih skupin, kot so Žan Serčič, Nastja Gabor in Prifarski Muzikanti. Poleg zabave za najmlajše pripravljajo tudi nagradne igre, bogato akcijsko ponudbo in nepozabna presenečenja.
Koncerti, ki jih ne smete zamuditi
Europarkov rojstni dan bodo tudi to leto zaznamovali številni koncerti, ki bodo navdušili obiskovalce različnih generacij. Koncertno dogajanje bodo v četrtek, 5. 9., ob 17. uri otvorili Prifarski Muzikanti, ki so znani po tem, da zaigrajo vse, kar jim pride pod prste – od ljudskih pesmi, starih in novih popevk ter tujih uspešnic.
foto: Branka Timpran
V petek, 6. 9., bo ob 17. uri nepozabno vzdušje pričaral priljubljeni Žan Serčič z bandom. Za njegovimi pesmimi stoji več kot 10 let glasbenega ustvarjanja, poleg svojih uspešnic pa se podpisuje tudi pod mnoge skladbe drugih izvajalcev. Rojstnodnevno dogajanje se bo zaključilo v soboto, 7. 9., ob 17. uri s koncertom talentirane pevke Nastje Gabor, ki jo glasba spremlja že od majhnih nog. V času koncertnega dogajanja obiskovalce čaka tudi slastno presenečenje.
foto: Rok Deželak
LEGO® dogajanje za najmlajše
V Europarku pripravljajo posebna doživetja tudi za najmlajše obiskovalce, ki bodo to leto v znamenju legic. Med 2. in 7. septembrom si bodo otroci lahko ogledali Razstavo velikih LEGO® figur in se ustavili v Kreativni igralnici s kockami, kjer bodo gradili raznolike strukture in se srečali z drugimi mladimi ljubitelji legic. Ves ta čas jih bo zabaval LEGO® animator, ki bo poskrbel za smeh in druga presenečenja.
Bogata nagradna igra z Desetaki
V sklopu praznovanja Europarkovega 24. rojstnega dne bodo na nakupovalni destinaciji pripravili številne nagradne igre. Med drugim bodo obiskovalci lahko sodelovali v neverjetni nagradni igri, v kateri bodo lahko osvojili darilne bone Desetak v skupni vrednosti 2.400 evrov in 500 evrov na Hervisovi darilni kartici.
Danes popoldan je Čebelarsko društvo Lovrenc na Pohorju odprlo vrata svojega doma in povabilo občane na malico, zaigrala sta tudi domača pihalna godba in ansambel Lovrenških šest.
Danes je bilo prav veselo pred Čebelarskim domom v Lovrencu na Pohorju, ko so domači čebelarji, združeni v Čebelarsko društvo Lovrenc na Pohorju, pripravili za tiste, ki so jih prišli obiskat nekaj hrane in pijače. Obenem so pokazali tudi svoj čebelarski dom, ki je bil pred kratkim posodobljen. Imeli so tudi srečelov.
Za dobro glasbo je najprej poskrbela Pihalna godba Lovrenc na Pohorju, nato pa je na oder stopil še ansambel Lovrenških šest. Ta je sicer moral kaj hitro tudi zaključiti nastop, saj je s Koroške strani prišel dež. Močan naliv je prekinil veselico, a dobri ljudje iz Lovrenca na Pohorju se niso pustili pregnati.
Čebelarji in nekaj obiskovalcev so se namreč pred dežjem skrili v sam dom in tam nadaljevali veselo druženje brez žive glasbe. Kleni Lovrenčani so tudi tako pokazali, da se dežju ne pustijo odgnati.
Angela Obrulj, predsednica Čebelarskega društva Lovrenc na Pohorju, se je v pogovoru z nami spomnila, da je društvo pred kratkim praznovalo 100-letnico, in poudarila, kako pomembno je, da so ohranili čebelarski dom in da so vsa ta leta ostali povezani – ne samo čebelarji med seboj, ampak tudi s skupnostjo.
Prav tako je čebelarje pohvalil lovrenški župan Marko Rakovnik. Strinjal se je s tem, da dobro sodelujejo s skupnostjo, z občani in pohvalil tudi dan odprtih vrah Čebelarskega doma Lovrnec na Pohorju, ki so ga čebelarji pripravili prav v času Jezernikovih dni.
Pri Čebelarskem domu imajo sicer še vedno učni čebelnjak, ki so ga postavili leta 2020 za čebelarski krožek.
Danes bodo sklenili Vuzeniške dneve, ki jih je obiskalo 15.000 obiskovalcev.
V organizaciji Turistično športnega društva Sv. Primož – Šentjanž nad Dravčami so članice in člani v šotorù v Vuzenici prikazali stara kmečka opravila. Tokrat je bil prikaz izdelovanja volne od ovce do oblačila. V društvu na Vuzeniškem redno prikazujejo stara kmečka opravila in s tem ohranjajo tradicijo za mlajše rodove.
Ob tem so čĺani raznih društev pripravljali tudi raznovrstno “mola ižina”. Tako je vuzeniški župan Franjo Golob pripravljal “grumpe”. Članice Društva kmetic in podeželskih žena Dravska dolina KO Vuhred so recimo pekle “langoše” in skuhale bograč. Članice istega društva K.O. Ribnica na Pohorju pa so med drugim pripravile pecivo, ajdov kruh z orehi in slastno pecivo ter tudi govedino v solati in žolco.
Jedi so pripravljali tudi člani Društva gobarjev Ježek Muta – Vuzenica, Krščanske adventistične cerkve, Planinskega društva Vuzenica, Društva kmetic K.O. Vuzenica in Rdečega križa ter drugih.
Točno ob deseti uri se je danes pognala prva skupina kolesarjev tradicionalnega velikošmarenskega kolesarskega maratona z začetkom in koncem v Vurberku, deset minut kasneje pa je prav tako pri Kulturnem domu Vurberk krenila na maraton še druga skupina kolesarskih maratoncev. Progi sta bili namreč dve.
Mali kolesarski maraton je bil dolg 33 kilometrov in je tekel po cestah nekaj občin, dolgi kolesarski maraton pa je bil dolg 47 kilometrov z več vzponov po slovenjegoriških gričih. Na Vurberku so vsi zmagovalci, je dejal predsednik Turističnega društva Vurberk Branko Polanec, saj maraton ni tekmovalne narave, ampak ima rekreativno noto.
Je pa pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije in Kolesarske zveze Slovenije. Po poti pa so imeli okrepčevalne postaje s pitno vodo in bananami. Na vseh pomembnih točkah pa so bili tudi redarji in prostovoljni gasilci. Kolesarski maraton je sicer pod pokroviteljstvom Občine Duplek. Na koncu pa so sodelujoči dobili poleg medalj še darila.
Kot prava mini atrakcija pa so ob desetih začeli prvi maraton člani in članica društva Oldtimer Duplek. Na pot, sicer krajšo od maratona, so se pognali na starodobnih kolesih, tako da so pokazali, da so tudi ta kolesa dobra za vožnjo. Narejena so bila sicer za transport od ene do druge točke, ne pa za tekmovanja, je povedal Vinko Weingerl iz tega društva. A dovolj dolgo so se vozili, da so pokazali vsem, kako se je voziti s starodobnimi kolesi.
Poglejte, kako so startali s starodobnimi kolesi:
Vsi ostali pa so se peljali s sodobnimi kolesi, primernimi za tekmovanje in dolge proge. Nekaj utrinkov s starta si lahko ogledate.
Te dni je v Mariboru zaprt Stari most, saj ga sanirajo. Kot kaže pa so načrtu županstva da most po končani dvomesečni sanaciji kar ostane zaprt za promet. Če to drži smo vprašali tudi v kabinet župana Saše Arsenoviča.
Omenjeno namero je sicer razkril Miha Recek, ki je v prejšnjem mandatu deloval kot mestni svetnik in velikokrat opozoril na nepravilnosti v delovanju občine, na družbenem omrežju Facebook, kjer je tudi objavil fotografije prometnega znaka, ki nakazuje na to, da bo promet na Glavni most dovoljen samo za javni potniški promet in enosledna vozila, torej za kolesarje in motoriste.
Gre spet za manever župana, ki se odloča po svoji volji, brez posluha občanov, še manj pa mestnih svetnikov, mimo katerih je kot kaže sprejeta pomembna prometna odločitev za Maribora. Mar ni mestni svet najvišji organ odločanja v lokalni samoupravi?
Z vprašanji smo se obrnili tudi na vse svetniške skupine, ki sedijo v mariborskem mestnem svetu.
Prometni znak, ki je postavljen pred Stari most, a zaenkrat še skrit nakazuje, da bodo osebna vozila, imela samo možnost smeri levo ali desno.
V sklopu praznovanja Vuzeniških dni je v Vuzenici potekalo tudi tradicionalno srečanje harmonikašev, ki je privabilo številne ljubitelje glasbe.
V organizaciji JSKD Radlje ob Dravi je v KUC Vuzenica je namreč potekalo tradicionalno srečanje harmonikašev. Srečanja se je udeležilo nekaj sestavov od blizu in daleč. Poleg domače ljudske glasbe, je bilo slišati tudi narodno zabavno glasbo ter nekaj humorja.
Na dogodku so se zbrali harmonikaši različnih starosti, ki so s svojo glasbo ustvarili veselo in domačno vzdušje. Občinstvo je uživalo v zvokih harmonik. Srečanje je postalo pomemben del praznovanja občinskega praznika in krepi povezanost lokalne skupnosti.
V organizaciji KMN Vuzenica so to soboto v okviru Vuzeniških dni pripravili turnir v malem nogometu.
Tekmovanja, ki je že tradicionalno, se je udeležilo šest ekip iz koroške regije.
Turnir je tako privabil številne ekipe iz različnih krajev, ki so se med seboj pomerile v tekmah polnih napetosti in športnega duha. Dogodek je potekal v prijetnem vzdušju, obiskovalci pa so lahko uživali tudi v druženju kakopak, kot se za Vuzeniške dni spodobi.
Vuzenica je ponovno zaživela ob tradicionalnem Rokovem sejmu, ki se odvija že stoletja in je med občani zelo priljubljen. Sejem, ki združuje bogato zgodovino in veliko ponudbo, je vsako leto težko pričakovan dogodek v občini.
Na sejmu lahko obiskovalci najdejo raznolike izdelke, od domačih pridelkov in suhe robe do igrač in drugih unikatnih izdelkov. Poleg tega je na voljo pestra izbira kulinaričnih dobrot, ki jih spremlja raznovrstna ponudba pijač.
Rokov sejem ostaja ključni dogodek, ki povezuje lokalno skupnost in privablja številne obiskovalce od blizu in daleč.
Vlado Kreslin je v Lovrencu na Pohorju navdušil občinstvo s svojo izjemno karizmo in čutno interpretacijo pesmi. S svojim prepoznavnim glasom in iskrenim nastopom je ustvaril intimno vzdušje, kjer se je publika počutila kot del nečesa posebnega.
Njegov repertoar je bil preplet starejših klasik in novejših skladb, ki so izzvale nostalgične spomine ter ganile srca poslušalcev.
Spremljevalna glasbena zasedba je s prefinjenimi aranžmaji še dodatno obogatila koncert, kar je ustvarilo nepozaben glasbeni večer, ki bo domačinom še dolgo ostal v spominu.
Več pa v intervjuju v Občinskem informatorju na BK TV.
V Lovrencu na Pohorju je v organizaciji Mihe Oroža potekal turnir manj znanega športa, ki se imenuje spikeball oz.roundnet.
To je zunanji šport, ki je mešanica ameriške trampolin žoge in odbojke. Med igro med seboj tekmujejo štirje igralci v dveh ekipah, cilj pa je žogo prek okrogle mreže do nasprotnika spraviti tako, da jo nasprotnik ne ve odigrati nazaj.
Namen je popularizirati tovrstni šport, ki ga igrajo predvsem mladi in je v Sloveniji dokaj neznan.
Roundnet je igra z žogo, ki jo je leta 1989 ustvaril Jeff Knurek in se zgleduje predvsem po konceptih iz odbojke. Igra se med dvema ekipama, običajno s po dvema igralcema. Igralci se najprej postavijo v vrsto okoli majhne mreže, podobne trampolinu, na začetku točke in začnejo s servisom ene ekipe drugi.
