Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Minulo soboto so se obiskovalci mariborskega Europarka zavili v tančico čarobnosti. Europarkov dan čarovnije je na nakupovalne ulice namreč privabil številne vrhunske čarodeje iz Slovenije in tujine, ki so s svojimi drznimi triki in dih jemajočimi predstavami očarali obiskovalce.

Vzdušje je bilo magično

Na Europarkovem dnevu čarovnije so nastopili številni znani čarodeji. Od avstrijskega iluzionista Svena Alexiussa z ekipo Magic Experience in kitajskega rokohitreca Zippa, do slovenskih čarodejev Magic Avgustina z ognjem, legende slovenske moderne magije Magic Wladimirja ter Sama Sebastiana, ki je obiskovalce navdušil z miselnimi triki. Ljubitelji čarobne umetnosti niso predstav čarodejev le opazovali, imeli so tudi priložnost, da si čarovniške trike, sete in pripomočke ogledajo na Magičnem sejmu.

FOTO: Bojan Mihalič

Svoje znanje pa so obiskovalci lahko preizkusili na Magični ustvarjalnici s Samom Sebastianom, na kateri so se naučili enostavnih in osupljivih trikov.

FOTO: Bojan Mihalič

V Europarku je bila na ogled tudi razstava o čarobni umetnosti v Mariboru, na kateri so se obiskovalci sprehodili skozi čas magičnih predstav v preteklosti – od svetovno znanega hipnotizerja Lea Škerbinca – SVENGALIJA, do magičnega kongresa MaGibor, ki je v Narodnem domu med leti 1993 in 2018 gostil najboljše čarobne umetnike na svetu.

FOTO: Bojan Mihalič
FOTO: Bojan Mihalič

Mestna občina Maribor objavlja razpis za imenovanje direktorja javnega socialno varstvenega zavoda Center za pomoč na domu Maribor.

Za direktorja zavoda je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje več pogojev. Ti so, da ima univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo s področij socialnega dela, sociologije, psihologije, pedagogike ali upravno – pravne smeri. Mora imeti opravljen strokovni izpit za delo na področju socialnega varstva in najmanj pet let delovnih izkušenj.

Prijavo z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, z življenjepisom in opisom dosedanje poklicne kariere ter program razvoja in dela zavoda za mandatno obdobje naj kandidati pošljejo v 15 dneh od objave razpisa na naslov: Mestni svet Mestne občine Maribor, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor, s pripisom »Razpis za direktorja CPDM«.

Za pisno obliko prijave se šteje tudi elektronska oblika, poslana na elektronski naslov: gp.mom@maribor.si , pri čemer veljavnost prijave ni pogojena z elektronskim podpisom. Kandidati lahko prijavo oddajo tudi osebno v sprejemni pisarni (soba 14) Mestna občina Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor v času uradnih ur.

Do vseh informacij razpisa lahko dostopate na tej povezavi.

Mestni odbor stranke SDS Maribor, je minuli petek v Kamnici v Mariboru, organiziral letno konferenco, ter po njej tudi ponovoletno druženje članic in članov.

Mestni odbor SDS Maribor je v polni dvorani v Kamnici predstavil pregled dela v letu 2023 in načrte za leto 2024. Dejavnosti in opravljenega dela je bilo v letu po volitvah v vseh odborih veliko.  Predsednik stranke, Janez Janša je poudaril pomen članstva v vrstah SDS in dejal, da je vsak novi član tudi nova moč.

“Ker lani v Sloveniji ni bilo nobenih volitev, smo si za osrednji cilj zadali, da vsak odbor poveča članstvo za deset odstotkov. In ko smo nedavno pogledali rezultate, je bil na prvem mestu prav Maribor,” je dejal Janša, ter med drugim dodal: “Naslednji župan Maribora bo iz naših vrst.”

Na RTV Slovenija 1 so ob koncu lanskega leta predvajali kultno oddajo Poglej in zadeni. Stojan Auer s svojo ekipo se je tako z oddajo vrnil na male ekrane. To je v Festivalni dvorani Lent posnel že novembra, kot nam je takrat zaupal, pa bosta iz posnetega nastali dve oddaji.

Prvo, kjer so obujali spomine, je RTV Slovenija že predvajala in sicer, konec lanskega leta, drugi dela pa bi morali predvajati 5. januarja, a so jo takrat umaknili s sporeda. Uradno, ker naj ne bi bila ustrezna. Namesto drugega dela oddaje Poglej in zadeni je bil predvajan koncert Naj sveti zvezda v noč svetleje: ansambel Saša Avsenika s pevci popularne glasbe.

Predvajanje sprva predvideno v začetku tega meseca

Na nacionalni televiziji so takrat pojasnili, da niso predvajali oddaje Poglej in zadeni zaradi tehnične neustreznosti nekaterih arhivskih posnetkov, iz katerih je oddaja pretežno sestavljena. Dodali so, da bodo tehnične službe TV Slovenija pomanjkljivosti poskušale odpraviti.

Predvajali bodo tudi drugi del oddaje

Kot kaže jim je uspelo, saj smo na televizijskih zaslonih zaznali oglas, kjer navedejo, da bo ta petek, 26. januarja predvajana oddaja Poglej in zadeni, predvidevamo lahko, da gre za drugi del in ne ponovitev prvega. Vprašanja smo naslovili tudi na službo za odnose z mediji RTV Slovenija, a odgovora še nismo dobili.

So pa v sporedu na svoji spletni strani napisali: “Čeprav od zadnje oddaje iz serije Poglej in zadeni mineva že 25 let, pa je v srcih gledalcev še vedno zapisana kot ena najboljših v zgodovini razvedrilnih oddaj pri nas. Tokratna oddaja prinaša dokumentarni pogled nanjo tako s strani ustvarjalcev, nastopajočih kot tudi gledalcev. V oddaji se bomo spomnili nastopov nekaterih najbolj znanih svetovnih glasbenih imen iz ’70, ’80 in ’90 ih let 20. stoletja. Ne nazadnje pa boste v oddaji videli tudi šopek slovenskih lepotic, ki so v začetku 90. let začele kariero prav v tej oddaji, med njimi tudi Melanija Knavs, danes Trump.”

Prejšnji teden so neznanci počečkali vhod v pisarno lokalnega odbora Levice Maribor, Vodnikov trg 1, v kateri delujeta tudi poslanska in svetniška pisarna Levice.

“Osupli smo v soboto, 20. 1. 2024, na vhodu v pisarno lokalnega odbora Levice Maribor, v kateri delujeta tudi poslanska in svetniška pisarna Levice, zagledali napis »leva roka je slaba roka«, ki mu je sledil kljukasti križ. Neznancem je očitno Levica trn v peti in so nam namenili sporočilo ustrahovanja,” so sporočili iz Levice Maribor.

Kot zapišejo v mariborskem odboru, se jim zdi to dejanje nerazumljivo: “Da se nekateri še zmeraj niso naučili, da čaščenje nacizma enostavno ni kul. Ni. Pomeni zagovarjanje zločinov, ki so jih okupatorji izvajali nad slovenskim in drugimi narodi med drugo svetovno vojno.”

Pravijo, da jih in strah in da ostajajo

V začetku januarja so v Levici, kot vsako leto, počastili spomin na poslednji boj Pohorskega bataljona, ki so ga nacisti pobili pri Treh žebljih 81 let nazaj. Jeseni se bodo poklonili talcem, ki so jih nacisti v imenu kljukastega križa pobili v mariborskih zaporih: “Domoljube. Mlade izobražence. Ki so hoteli svobodo. In so se bili za to pripravljeni boriti.”

“Častilcem kljukastega križa sporočamo, da nas ni strah in da ostajamo. Še naprej bomo delali dobro za ljudi. Pozivamo jih, da se obrnejo na najbližji muzej (v Mariboru je to Muzej narodne osvoboditve) in si ogledajo kakšno razstavo o zločinih okupatorjev. Ali si preberejo kakšno zgodovinsko knjigo. Ali obiščejo kakšnega od koncentracijskih taborišč (Auschwitz, Dachau, ali pa Jasenovac, je precej blizu), kjer so na grozljiv način bili mučeni in umorjeni tudi številni Slovenci. Lahko pa se tudi oglasijo v naši pisarni. Bomo kakšno rekli. Se pogovorili o zgodovinskih dejstvih. In o tem, kako delati najbolje za ljudi. In skupaj zribali ogabni kljukasti križ,” še sporočajo iz Levice Maribor.

VIR: Levica Maribor

V občini Lovrenc na Pohorju se je Boris Črešnar odločil, da stori nekaj pozitivnega, s svojo nesebično predanostjo je zagotovil, da se lahko občani rekreirajo in v teh snežnih dneh dodatno posvetijo zdravemu načinu življenja.

Gre za progo pri lovrenški osnovni šoli v dolžini okoli 1,5 kilometra. “Narejena je za klasično in prosto tehniko, je ravninska, parkirišče pa je pri vrtcu, zastonj,” pove in doda: “Za hec in dobro voljo, prideš, švicaš in greš domov dobre volje.”

Pove, da progo dela za dobro voljo krajanov zastonj že nekaj let. “Če je le zima in je možno ter z dovoljenjem lastnikov zemljišč seveda,” zaključi. Marija je njegovo gesto komentirala: “Sem si že ogledala, to mi zadošča in hvala da skrbiš za rekreativce, gre tudi brez smučk…”

Pohvalam so se pridružili tudi drugi občani, ki upajo, da se bo proga še nekaj dni obdržala.

V torek, 23. januarja 2024, bo ob 18. uri v Sodnem stolpu na Lentu predstavitev knjige Senca brez človeka avtorice Nataše Konc Lorenzutti, v kateri je zapisano več o kraji 645 slovenskih otrok.

Gre za dokumentarni roman, v katerem je Nataša Konc Lorenzutti popisala zgodbe v vojni ukradenih slovenskih otrok, vključenih v Himmlerjev razvpiti program Lebensborn, ki se je zavzemal za širitev arijske rase.

Delo temelji na pretresljivih pričevanjih še živečih žrtev in njihovih potomcev.

Pogovor bo usmerjala Ignacija Fridl Jarc. Knjiga je izšla pri založbi Slovenska matica, v Mariborski knjižnici, ki je organizirala tokratno predstavitev knjige, pripravljajo ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta.

Na portalu Dobre knjige je zapisano, da so “avgusta 1942 nacisti v Celju ukradli 645 slovenskih otrok, ki so jih odpeljali na ozemlje Tretjega rajha. Približno trideset malčkov, večinoma še dojenčkov, je prestalo »rasne selekcije«, zato so bili iz otroških taborišč urada za utrjevanje nemštva premeščeni v dom Sončna poljana v Kohren-Sahlisu blizu Leipziga, ki ga je upravljala mreža tajne Himmlerjeve organizacije Lebensborn. Tam so jih lahko prevzeli bodoči nemški rejniki, ki so bili vsaj na videz zvesti režimu, niso pa vedeli, da jemljejo ukradene otroke”. Več o knjigi in dogajanju je zapisano na portalu Dobre knjige.

Na podlagi Odloka o priznanjih in nagradah Občine Selnica ob Dravi (MVU,5t.6/2001) in Pravilnika o delu Komisije za podelitev nagrad Občine Selnica ob Dravi, so objavili javni razpis za podelitev priznanj Občine Selnica ob Dravi za leto 2023.

Priznanji občine Selnica ob Dravi sta naziv častni občan/ka Občine Selnica ob Dravi in spominska plaketa občine.

Kot so pozvali na Občini Selnica ob Dravi, morajo pisni predlogi prispeti na Občino Selnica ob Dravi do 1. marca 2024 do 12. ure  (s pripisom ZA PRIZNANJA), Slovenski trg 4 2352 Selnica ob Dravi do petka 1. marca 2024 do 12.00 ure.

Vse dodatne informacije dobite pri Zdenki Koper (tel. St. 02-673-0207; 0216730202, e-pošta zdenka.koper@selnica.si).

Komisija bo obravnavala le tiste predloge za podelitev priznanj Občine Selnica ob Dravi, ki bodo podani v razpisanem roku in v skradu z razpisnimi pogoji.,” so zapisali.

Vse informacije najdete TUKAJ.

Nogometni klub Duplek danes in jutri gosti v večnamenski dvorani ob osnovni šoli nadobudne male nogometaše selekcij od U7 do U13. Med njimi so tako fantje kot dekleta iz več nogometnih klubov, ki so prišli tekmovati in uživati v nogometu.

Nekaj ekip smo vprašali, kdo je najboljši v nogometu oziroma na turnirju, pa so nam vsi samozavestno odgovorili:

Ni kaj, samozavestni, tako kot tudi morajo biti v športu. Na končne rezultate turnirja bo sicer treba počakati do nedelje zvečer, a fantje so izkazali, da drug drugemu zaupajo in verjamejo v svoje sposobnosti. Povedali so tudi, da imajo radi nogomet, radi preigravajo, dajejo gole, tekajo po igrišču in seveda tekmujejo, kjer se potegujejo za najboljša mesta in za to, da bodo za svoj klub dobili tudi pokal.

Turnir Winter cup 2024 je podprla tudi Občina Duplek. Podžupan občine Duplek David Kumer je poudaril, da gre letos že za mednarodni turnir, ki se odvija tako danes kot jutri. V obeh dnevih se bo razvrstilo 64 ekip. Tudi na Občini Duplek so veseli, da se je NK Duplek lotil tega velikega tekmovanja in pritegnil v Duplek toliko ekip.

Trener v NK Duplek Kristijan Mulec je povedal, da bo na turnirju preko 750 otrok. Pri tem je povedal, da gre za eno izkušnjo več, ki jo bodo vsi imeli, ob tem pa tudi, da je pomembno, da gre za športno, borbeno izkušnjo, posebej je pohvalil tudi navijače.

Res je treba ob vsem tekmovalnem vzdušju, ki ga je polno v večnamenski dvorani v Dupleku na turnirju Winter cup, posebej pohvaliti tudi navijače, ki so res športno navijali med časom našega obiska in verjamemo, da bo tako tudi celo soboto in celo nedeljo.

Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.

V Rušah se očitno tamkajšnji hotel Veter spreminja v azilni dom.

Po družbenih omrežjih sicer o azilnem domu v Rušah, krožijo različne informacije, a po naših informacijah bi naj kaj kmalu v hotel Veter pripeljali okoli 60 ukrajinskih državljanov. Glede na to, da ima hotel kapacitete za več kot 100 ljudi, se poraja vprašanje, če bodo na lokaciji nameščeni tudi migranti iz drugih držav.

Lastnik hotela naj bi se prijavil na razpis in bil izbran, Hotel Veter je tako postal azilni dom, s sklenjeno pogodbo za pet let, navajajo določeni politiki na družbenih omrežjih.

Hkrati pa se Rušani sprašujejo, kako je lahko do podpisa pogodbe prišlo kar mimo lokalnega prebivalstva. Po naših informacijah je županja Urška Repolusk o nameri na sestanku obvestila svetnike, občanov in širše javnosti pač ne.

Res je, da gre za zaseben hotel, a verjetno ne bi rabil zapreti svojih vrat in stagnirati, v kolikor bi vodstvo občine Ruše, z županjo na čelu, v preteklih letih naredilo kaj na področju turizma.

Zakaj se ni obvestilo občanov?

Poraja se vprašanje, kako je možno, da se tako pomembne informacije plasira v javnost preko različnih objav politikov, medtem ko vodstvo občine, kjer se bo uredil azilni dom, molči. Občani med drugim zapišejo: “Namesto, da bi se občina sama potrudila in to korektno in nemudoma predstavila javnosti.”

Hotel Veter bi bil primeren tudi za starostnike

Hkrati Rušane žalosti, da morajo za tako pomembne spremembe, ki se dotikajo njihovih življenj izvedeti zadnji: “To je popolnoma nesprejemljivo. Vse skupaj izgleda, kot da vodstvo občine deluje kontra svojim občanom.”

Občani se sprašujejo tudi, kako to, da v Rušah še vedno ne stoji obljubljeni dom starostnikov in zakaj se hotel potemtakem ni poskušal uporabiti v ta namen: “Tam v Vetru bi lahko bilo nastavljenih ogromno starostnikov z zdravniško oskrbo in kuhinjo, o tem se pa ni nič razpravljalo.” A pri projektu doma starostnikov je županja jasno pokazala namero, da si v občino želi pripeljati zasebno francosko-avstrijsko podjetje SeneCura. Senecura, pa do januarja 2024 obljubljenega doma še ni zgradila – je pa kupila zemljišče, in to ravno za hotelom Veter.

Na Rektoratu Univerze v Mariboru so odkrili spominsko ploščo prve občinske hranilnice na Slovenskem. Prav v zgradbi rektorata so namreč pred več leti imeli klasično občinsko oziroma mestno hranilnico.

Spominska plošča za mestno hranilnico je tretja v nizu obeležij na stavbah po Sloveniji, v katerih so v več kot 200-letni zgodovini bančništva domovale pomembne finančne institucije. Prav te, njihov razvoj in delovanje ter prakse so prikazane v Bankariumu, Muzeju slovenskega bančništva, ki deluje pod okriljem NLB. Muzej bančništva je nastal pred tremi leti, je povedal Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB. “V Ljubljani je bila leta 1820 ustanovljena druga hranilnica na območju nekdanje habsburške monarhije, takoj za die Erste na Dunaju. Mariborska pa je bila takoj za njo. Ta je bila klasična občinska oziroma mestna hranilnica,” je povedal Brodnjak.

Na svečani prireditvi spominske plošče so spregovorili rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič, župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič in predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak.

Stavba mariborske mestna hranilnica, ki se je sprva imenovala občinska, je bila zgrajena v letih 1884-86. Še danes spada med najlepše zgodovinske stavbe na Slovenskem. V Mariboru je sicer takrat že delovala mestna hranilnica, v samo zgradbo na Slomškovem trgu pa so jo preselili leta 1886. Hranilnica je kot bančna ustanova samostojno delovala kar sto let. Kasneje so jo priključili h Komunalni banki, leta 1978 pa k Ljubljanski banki.

Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.

Srednja šola za gostinstvo in turizem bi se že lani morala seliti v nove prostore, a se je pri gradnji zakompliciralo. Ravnatelj Dušan Erjavec pojasnjuje, kaj se dogaja zdaj.

Nova zgradba Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor bi morala biti odprta že lani, junija. Dušan Erjavec, ravnatelj SŠGT Maribor, pojasnjuje, da je po njihovem mnenju prišlo do napak pri izgradnji.

In nato so vzeli dodatne svetovalce, po dogovoru z izvajalcem in ministrstvom so naročili neodvisnega arbitra, ki bo pregledal gradbišče. Pregledal bo tudi vso dokumentacijo. Arbiter bo ugotavljal, kako je izvedeno. Če ni, bo moral ugotoviti tudi, kaj ni v redu in kdo je za to odgovoren.

Rok za to je 14 dni. Ravnatelj verjame, da bodo vse uredili v roku treh mesecev, saj je stavba skoraj gotova. Pri tem upa, da bodo lahko novo šolsko leto začeli preseljeni na Cankarjevo.

V Dupleku tradicionalno pripravljajo za pusta povorko Fašank, tudi letos bo tako. Povorka bo v soboto, 10. februarja 2024. Do ponedeljka, 29. januarja 2024, pa zbirajo prijave za udeležbo.

“Kot vsako leto potrebujemo vašo pomoč, da odženemo zimo in prikličemo pomlad. Da bomo v čim večjem številu, se prijavite za sodelovanje v pustni povorki, preko obrazca,” je zapisal dupleški župan Mitja Horvat.

Povorka “Fašank v Dupleku 2024” bo v soboto, 10. februarja 2024. Zbiranje mask bo v gramoznici v Zgornjem Dupleku med 12. in 13.uro. Podelitev nagrad bo pri športni dvorani Duplek predvidoma ob 14.30 uri.

“Vse, ki se boste odzvali povabilu, naprošamo, da izpolnite spodnjo prijavnico in jo najkasneje do ponedeljka, 29. januarja 2024, pošljete na naslov: Občina Duplek, Trg slovenske osamosvojitve 1, 2241 Spodnji Duplek ali na e-mail: obcina.duplek@duplek.si,” je še zapisal župan.

Znane so študentske skupine, ki so naredile najboljše komunikacijske kampanje za odgovorno udeležbo v prometu in za predstavitev policijskega dela. Gre za študente Medijskih komunikacij na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI), med 15 izdelki pa je njihove kot najboljše izbrala  komisija v okviru projekta Kreakcija.

Projekt Kreakcija (družbeno-odgovorna in kreativna akcija) skupaj z Inštitutom za medijske komunikacija na Feriju pripravljajo na Policijski upravi Maribor, v sodelovanju s Slovenskim društvom za odnose z javnostmi. Letos so ga izvedli četrtič.  V okviru projekta so študentje pripravili komunikacijske projekte, s katerimi so naslovili eno izmed perečih področji, povezanih z mladimi in varnostjo, kot so prometna varnost, zaščitni ukrepi pred vlomilci, medvrstniško nasilje, boj proti korupciji in interes za delo mladih v policiji.

Komisija je med 15 projekti izbrala najboljše.  Izbrane tri najboljše pa bodo vrteli na zaslonih avtobusov javnega prometa Marproma.

“Življenje ni igra”

Prvo mesto so za projekt “Življenje ni igra” dobili avtorji Kristina Žižek, Jure Šadl in Sven Pušnik.  Projekt treh študentov je prepričal s svojo dinamiko in napetostjo. “Življenje ni igra. Ne klikaj, ko voziš.” je sporočilo, ki jasno pove, da je lahko vsak klik med vožnjo, usoden. To si lahko privoščimo samo v virtualnem svetu.

Jure Šadl je v imenu skupine povedal , da so s projektom  želeli opozoriti na tematiko uporabe mobilnih telefonov med vožnjo: “Menimo, da je to neka tema, ki jo je potrebno vedno znova osvetliti, saj prihaja do tega, da se to vedno večkrat ponavlja. Seveda so velike posledice ob vsaki distrakciji med vožnjo.”

‘Naj ostane samo nočna mora – telefon izklopi, varnost vklopi!’

Drugo mesto so dosegli za projekt “Naj ostane samo nočna mora” avtorji Anastasija Josifovska, Katarina Mudrić in Kiril Krstevski. Avtorji opozarjajo na problematiko rabe mobilnih telefonov med vožnjo s sloganom: ‘Naj ostane samo nočna mora – telefon izklopi, varnost vklopi!’ Ekipa je komisijo prepričala z jasno zasnovanim pojasnilom, hkrati pa je zapisana ideja kar najbolje prelita v produkcijski del naloge.

Njihov posnetek si lahko ogledate TUKAJ.

‘Modri heroji’

Tretje mesto pa sta dosegli avtorici projekta ‘Modri heroji’ Zala Meklav in Maša Škrbič.  Komisija je zapisala. da  je “odlično izpeljan produkcijski del in drugačen, bolj umetniški pristop, avtoricama prinesel tretje mesto. S sloganom ‘Postani heroj, pridruži se modri ekipi’ pozivata mlade, da se pridružijo ekipi modrih herojev ter razmišljajo o vlogi policista kot nekoga, ki lahko spreminja svet”.

Njun izdelek si lahko ogledate TUKAJ.

Prisluhnili tudi predavanjem, projekte naredili po svojih idejnih zasnovah

V sklopu študija so sicer študentje ob pripravi projektov prisluhnili tudi predavanju o pripravi komunikacijskih projektov, odnosih z javnostmi, zakonitostih družbenih medijev idr. Projekte so pripravljali sami, za mnoge pa je sodelovanje v Kreakciji predstavljalo prvo konkretno praktično preizkušnjo na tem področju, ki so se je še posebej razveselili.  Za komisijo je bilo težko delo in 15 odličnih projektov, ki so jih ocenili Dejan Verčič, profesor in vodja Centra za marketing in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, Tina Tomažič, profesorica na Inštitutu za medijske komunikacije FERI, in Martin Bajželj, strokovnjak za komuniciranje, SURS, in podpredsednik Slovenskega društva za odnose z javnostmi.

Več kriterijev pri ocenjevanju

Člani komisije so med drugim preverili vsebino osrednjega sporočila in besedil za družbena omrežja, slogan, vsebino projekta, scenarij filma, pripravljene video posnetke in grafične elemente. Pri tem so se še posebej osredotočili na razumljivost, celovitost in usklajenost posameznih elementov, dodelanost kreativne ideje, osrednje sporočilo in slogan, kreativni pristop, opredeljen problem, raziskavo področja, tehnično izvedbo in dodatni angažma študentov. Kreativni in dovršeni izdelki veliko povedo o predanosti in navdušenju študentov nad sodelovanjem v projektu, zato bodo v Slovenskem društvu za odnose z javnostmi najboljše tudi letos nagradili z udeležbo na Slovenski konferenci za odnose z javnostmi, kjer bodo mladi imeli priložnost še bolje spoznati svet odnosov z javnostmi. Zmagovalni projekti pa bodo predvajani tudi mestnih avtobusih Marproma.

Soavtorica projekta in predstavnica za odnose z javnostmi na PU Maribor Anita Kovačič Čelofiga je ob tem dejala: “Verjamem, da so tudi študentje pri pripravi projektov videli kakšno moč imajo v svojih rokah, da lahko s pomočjo takšnih projektov, zgolj z močjo komunikacije, nagovorijo svoje vrstnike ter tako vplivajo na področja, ki so seveda pomembna za mlade, oz. za širšo družbo.”

Soavtorica projekta Tina Tomažič pa je dodala, da je projekt študentom predstavljal velik izziv, na eni strani je prinesel ogromno dragocenih izkušenj in praktičnega znanja, kar je velika popotnica za njihovo nadaljnjo poklicno in študijsko pot.

Študente je ob tej priložnosti nagovorila tudi predstojnica Inštituta za medijske komunikacije Suzana Žilič Fišer in med drugim povedala: “Zelo vesela sem, ko so naši študenti vključeni v projekt, posebna zahvala gre mariborski policiji, ki prepoznava kompetence naših študentov Medijskih komunikacij, ki v različnih obdobjih izkazujejo kreativnost in tehnične veščine. Zagotovo je to nekaj, kar lahko služi pri konkretnih projektih in odpira vrata v dinamični svet komuniciranja.”

Mariborski župan Saša Arsenovič je danes na rektoratu Univerze v Mariboru, kjer je bil eden od govornikov ob odkritju spominske plošče za prvo mestno hranilnico v Mariboru, izjavil, da bi za promet zaprl Slomškov trg.

Saša Arsenovič je v času, ko naj bi se še odločalo, ali bo Lent delno odprt za promet ali zaprt, danes na rektoratu Univerze v Mariboru povedal, da je Slomškov trg zaparkiran in da je že narisan projekt, po katerem bi “ta trg sprostili avtomobilov in odprli za vsebine, pešce, za študente in za vse ostale, da se bodo tukaj lažje družili”. Arsenovič ob tem meni, da bo avtor projekta Podrecca dočakal “urejen trg, ki se bo zapisal v zgodovino”.

V naše uredništvo je prispelo pismo bralke, ki je želela ostati anonimna. Njena sorodnica je bila v preteklih tednih hospitalizirana v UKC Maribor, na oddelku za žilno kirurgijo.

“Pacienti so bili kar na postelji na hodniku, kolikor sem slišala, prostora ni.”

Obrnila se je na nas, saj se ji je situacija zdela nedopustna. “Pacienti so bili kar na postelji na hodniku, kolikor sem slišala, prostora ni. Tudi v sobah sem videla, da je nameščeno večje število pacientov, sestre so komaj hodile med posteljami,” je dejala. Ko je sestre povprašala, zakaj takšno stanje pa je prejela odgovor, da je žal gneča in da druge možnosti ni. “V eni izmed večjih sob sem videla, da je bilo nameščeno osem pacientov. Ob straneh po tri, na sredini pa kar dve, prostora med posteljami skorajda ni bilo,” je še povedala in dodala, da je pogled na takšno sobo sila žalosten.

Zdelo se mi je, da je zaposlenih premalo, glede na število pacientov, kljub vsemu so bili prijazni in so z nami korektno komunicirali. Vprašala sem se, kako kvalitetna mora biti oskrba, glede na to,da imajo toliko nalog,” opisuje. “Ni čudno, da so pacienti nestrpni, ne bi se čudila, če se poveča tudi nestrpnost s strani zaposlenih, saj to niso normalni pogoji ne za ene, ne za druge.”

Po naših neuradnih informacijah naj bi bilo stanje na tem oddelku takšno že dlje časa. Nekateri zaposleni naj bi se tudi pritožili zdravnikom, a brez uspeha.

Obrnili smo se na UKC Maribor in jih povprašali, če informacije, ki smo jih prejeli, držijo ter če so primorani v sobe, kjer naj bi bili nameščeni štirje pacienti, namestiti večje število pacientov. Prav tako nas zanima, če na omenjenem oddelku beležijo povečan obseg dela in ali je kadra dovolj.

Obžalujejo slabo izkušnjo bolnice

“Obžalujem slabo izkušnjo bolnice na Oddelku za žilno kirurgijo UKC Maribor,” je v uvodu zapisal Božidar Mrđa, dr. med. predstojnik Oddelka za žilno kirurgijo UKC Maribor. Dejal je, da informacije, ki smo jih prejeli, verjetno držijo: “Ne morem odgovoriti povsem zagotovo, ker ne vem za katero pacientko gre in kdaj je bila hospitalizirana. Povsem mogoče pa je, da je bivanje pri nas doživljala tako. Nikakršnega razloga ne vidim, da bi dvomil v to kar je navedla.”

Mnenja o tem, da na oddelku beležijo povečan obseg dela, naj bi bila različna. Zaposleni na oddelku, zdravniki in negovalno osebje so prepričani, da se obseg dela iz leta v leto povečuje. “Podatki o realizaciji temu pritrjujejo, po objavljenem izračunu ekonomsko analitske službe UKC, je skupna realizacija oddelka v prvih devetih mesecih letos 149,9% načrtovane. Podatkov za vse leto še nimamo, pričakujemo popravek še nekoliko navzgor. Po drugi strani pa vodstvo ustanove ne deli vedno tega mnenja,” pojasni in doda, da zaposleni torej beležijo vztrajno rast dela, uprava ustanove pa naj bi v zadnjem pojasnilu, ki so ga uspeli pridobiti, beležila zmanjšanje.

Obrnili smo se tudi na upravo UKC Maribor, kjer so nam dejali, da uprava pozorno spremlja statistične podatke posameznih oddelkov UKC Maribor: “UKC MB ima svoj oddelek za statistiko, ki dnevno spremlja podatke. Priliv bolnikov je različen glede na oddelke in glede na letne čase. Oddelek za žilno kirurgijo se v intervalih srečuje s povečanim obsegom dela. Prostorska stiska nastane ob večjem obisku bolnikov.”

Potrdil je tudi, da so primorani v sobe namestiti večje število pacientov od predpisanega. Na oddelku razpolagajo s 26 posteljami, bolnikov ki jih morajo sprejeti na oddelek pa je velikokrat preprosto več.

“Dodatno težavo predstavlja potreba po izolacijah zaradi nalezljivih bolezni ali okužb in kolonizacij z na protimikrobna zdravila odpornimi bakterijami. Občasno imamo bolniki v izolaciji zasedenega tudi polovico oddelka ali več. To zmanjša število razpoložljivih postelj, ker okužen bolnik zasede vso sobo, saj poleg njega lahko namestimo izključno bolnika z enako okužbo. Posebnih prostorov za izolacijo nimamo, zato smo provizorično pregradili eno sobo za te namene, a zaradi tega izgubili dve postelji.” Potem so tu še urgence, ki jih ne morejo načrtovati, predstavljajo pa približno polovico njihovega dela.

“Ne, na tem oddelku ni dovolj kadra,” prizna predstojnik

Pove nam, da je diplomiranih medicinskih sester osem, srednjih štirinajst za delo na oddelku in v ambulanti za žilno kirurgijo. “Dejansko število je manjše zaradi porodnih dopustov in dolgotrajnega bolniškega staleža. Nadomestilo je težko dobiti. Po sistemizaciji je zasedenost polna, a je število glede na obremenitve, tako po mnenju sester kot zdravnikov na oddelku, brez dvoma premajhno,” doda.

Trenutno imajo pet specializantov, ki v času specializacije, ki traja šest let, opravljajo predpisano kroženje. “Zdravniki specialisti smo štirje. Do januarja lani smo bili trije, največ nas je bilo pet.
Po sistemizaciji bi nas naj bilo devet. Po velikosti primerljiv oddelek žilne kirurgije klinike v sosednjem avstrijskem Gradcu ima enajst kirurgov,” pojasni.

Trudijo se, da paciente nameščajo, koliko vedo in znajo. “S triažo, s prenaročanjem tistih, ki ne potrebujejo nujne obravnave, tudi predčasnim odpuščanjem če stanje to dopušča. Zgodi se, da naši bolniki ležijo na drugih trenutno manj zasedenih kirurških oddelkih, spet drugič njihovi pri nas. Včasih pa je edina rešitev, da si izposodimo dodatne postelje in bolnike namestimo po sredini sobe. Če ne gre drugače, začasno tudi na hodniku, a to izjemoma.”

Navedene težave niso posebnost zgolj Oddelka za žilno kirurgijo UKC Maribor

“O pomanjkanju kadra, predvsem srednjih in diplomiranih medicinskih sester poročajo iz vseh oddelkov UKC, na državnem nivoju stanje najbrž ni veliko boljše. Zdravnikov specialistov primanjkuje tudi na nekaterih drugih, v resnici pa ne na vseh kirurških oddelkih. Verjetno pa je bilo in še vedno je, stanje pri nas med bolj perečimi. Iz več razlogov, predvsem tistih na katere nimamo vpliva, je nove ljudi izredno težko dobiti,” nam pove predstojnik.

Poudari, da so občasne prostorske stiske najbrž nekaj normalnega in pričakovanega, razen morda tam kjer so ustrezno predimenzionirani. “Drži pa na oddelku prihajamo v fazo, ko problem prav zaradi vedno večjega števila bolnikov postaja resen. Zdi se, da sta glavni težavi zmožnost doseči in pripravljenost narediti kak, včasih tudi najmanjši premik in pa razlika med oglaševanim in pričakovanim nivojem storitve na eni ter realnim stanjem na drugi strani.”

V tokratni oddaji Report smo gostili glasbenike skupine Da Džem iz Vuzenice, ki so konec lanskega leta izdali prvenec Zaspalo je poletje, govorili smo o prihajajočem Državnem prvenstvu v badmintonu v Kungoti ter o 100 – letnici Čebelarskega duštva Selnica ob Dravi.

Gostje so bili:

–  Uroš Medved, basist – Da Džem
– Alen Luka Rajšter, pevec – Da Džem
– Marko Herman, preds. Badminton kluba Kungota in
– Andraž Pungartnik, tekmovalec Badminton kluba Kungota
– Tone Vrčko, Čebelarsko društvo Selnica ob Dravi

Ob prihodih in odhodih, ki so se zvrstili v prejšnjih dneh, še en podpis pogodbe v Ljudskem vrtu. Tokrat poteza z dolgoročnim namenom, naložba za prihodnost, zapišejo na straneh NK Maribor.

Niko Osterc, 16-letni up iz nogometne šole, je potrdil novo zvestobo NK Maribor in ostaja v pomembnih klubskih načrtih. Pogodba do konca koledarskega leta 2026 in selitev obetavnega zveznega igralca iz selekcije U17 v U19.

V UKC Maribor so danes zjutraj začeli rušiti infekcijsko stavbo.

Pred tem so že zaključili dela v notranjosti objekta Oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja, pri tem pa odstranili stavbno pohištvo, instalacije in preostalo opremo. Odstranili so tudi streho, prav tako tudi nosilne elemente. Vse odpadke so zbirali ločeno na ograjenem območju objekta, ki je odklopljen od komunalnih vodov.

Predstojnica Oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja, prim. dr. Božena Kotnik Kevorkijan je ob tem dejala: “Dan je prelomen za vse nas, ki delamo na infekcijskem oddelku. Ni mi bilo vseeno, tukaj sem delala več kot 35 let. Spomini, nostalgija, prišla sem mlada 25 letna zdravnica in zdaj se bližam upokojitvi. Veliko smo tukaj doživeli. In hudega, težkega dela, včasih tudi lepi trenutki, zadoščenje, ko si nekomu pomagal, ki so ga proglasili za izgubljenega, kar se tiče njegovih življenjskih perspektiv.”

“Zremo z optimizmom in upanjem, da bomo dočakali, mi in pacienti, dobre delovne pogoje, dobre bivalne pogoje, kjer bo lažje delati in kjer bomo z veseljem delali, ter se bodo bolniki dobro počutili,” je dejala predstojnica.

Investicija znaša 70 milijonov

 “Zaenkrat smo v časovnici, nič ne zaostajamo, načrte preverjamo ves čas, ker si že.limo, da ko bo postavljena, bo takšna, da bo resnično služila bolnikom in da bo lahko osebje kakovostno opravljajo svoje delo. Veseli smo, da je to začetek nastajanja nove stavbe in da bo ostala enako hitro, kot to rušimo,” je to dejal Vojko Flis, direktor UKC Maribor. Objekt naj bi postavljen do leta 2026.

Kdo bo gradil zaenkrat še ni znano, saj javnega razpisa še ni bilo, v UKC Maribor pričakujejo, da bo objavljen v kratkem.

Ob današnji rušitvi je spregovorila tudi  dr. Jelka Reberšek Gorišek, nekdanja predstojnica Oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Maribor. 

Danes so nadaljevali dela tako, da so najprej porušili stavbni ovoj s težko mehanizacijo, in sicer najprej prvo zunanjo steno infekcijske stavbe, kasneje pa še ostalo.

Rušili so stavbo, ki je na zemljevidu UKC Maribor označena s številko 6. Vir: zemljevid UKC Maribor

Več sledi …

V tokratni oddaji Vzhodna, smo z mariborskimi svetniki govorili o prioritetah Mestne občine Maribor in mestnega sveta v obdobju 2024/2025.

Gostje so bili: Zdravo Luketič, NSi, Lidija Divjak Minik, LPR, Vojko Flis, Gibanje Svoboda, Luka Simonič, SDS in Igor Jurišič, Stranka mladih – Zeleni Evrope. Ostali predstavniki svetniških skupin, se tokrat oddaje niso udeležili.

So pa omenjeni, ki pravzaprav tako ali tako imajo večino v mestnem svetu, spregovorili o proračunu, ki ga bodo v drugem branju imeli na mizi zadnji torek v januarju na seji mestnega sveta. Prav tako je bilo govora, o več kot očitno spodletelem poskusu prodaje Farmadenta.

Dotaknili smo se tudi Javnega holdinga Maribor in namena svetnikov, sedaj ko so tudi uradno postali skupščina – namreč 17. januarja, je bil spremenjen odlok o ustanovitvi holdinga, končno objavljen v Medobčinskem uradnem vestniku. Prav tako so svetniki pojasnili svoje videnje o Zlati lisici.

Oddajo si lahko v celoti ogledate spodaj.

Minuli vikend, ko so na Pohorju zagnali tudi novo sedežnico Ruška, je bilo ob zagonu prisotno tudi nezadovoljstvo smučarjev. Namreč – povsem nova sedežnica je bila več ur pri miru – v okvari. Na Mapromu smo preverili, za kaj je šlo.

Za Lokalec.si pojasnjujejo: “Ugotovljena je bila okvara impulznega dajalnika, ki meri hitrost elektromotorja. Popravilo je opravilo osebje podjetja Leitner, ki je bilo ob zagonu prisotno na novi štirisedežnici. Gre za zagonske težave, ki jih ni mogoče predvideti v naprej.”

Štirisedežnica Ruška je v petek, torej prvi uradni dan obratovanja, normalno delovala, prav tako v soboto do 13.20, ko je prišlo do tehnične težave: “Čeprav je bila napaka po zaustavitvi odkrita in odpravljena ter je bilo uspešno izvedeno testiranje, je bil v nedeljo zjutraj zaradi dodatnih napak zaustavljen redni zagonski ciklus. S ponovnim obratovanjem je nato po odpravi vseh zatečenih napak Ruška pričela v nedeljo ob 10. uri.”

Povprašali smo jih tudi, če je bila sedežnica testno v pogonu pred samim začetkom smuke na progi Ruška? “Po izgradnji so bili na novi štirisedežnici izvedeni vsi varnostni pregledi in testiranja v skladu s predpisi proizvajalca in pristojnih služb. Pred prvim rednim zagonom je testno obratovala 40 ur,” pojasnjuje Marprom.

Kot dodajajo, štirisedežnica Ruška v tem trenutku deluje nemoteno. Sicer pa so v soboto na Mariborskem Pohorju z Arehom našteli približno 4500 obiskovalcev, v nedeljo pa 3500. Med njimi je bilo kar nekaj smučarjev iz tujine, največ s Hrvaške.

Hrvaški vrhunski chef David Skoko je na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Mariboru v kuhinji dijake učil svojih kuharskih veščin, pri tem pa večkrat poudaril, da je treba kuhati na tak način, da se uporabi čisto vsako sestavino in da se ne ustvarja odpadkov. Pripravili so celo jed iz ribjih kosti.

Svoje dragocene izkušnje je tako podelil z dijaki in jih ob tem ne samo učil, kako se iz popolnoma vsakega dela ribe lahko naredi okusno jed, ampak je ob delu tudi izpostavil svojo filozofijo, da pri pripravi jedi nima ostankov. Po vsem vrvežu v kuhinji Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor je David Skoko povedal, da prihaja iz ribiške družine. “In nam je cilj izkoristiti absolutno celoten ribiški ulov. Skrbimo za naše ribiče.” Izpostavil je, da se nič ne vrača v morje, kar ulovijo v ribiško mrežo: “Vse to mi na nek način izkoristimo, tako da neželeni del ulova pravzaprav izkoristimo. Z druge strani pa za vsak del ribe, ki se ga lahko poje, iščemo način, kako ga servirati našim gostom na krožnik.”

Nekaj ostankov jim sicer ostane, a to uporabijo kot vabo pri ribolovu. Poudaril je, da je pomembno pri kuhanju paziti na vse podrobnosti: “Kakovost profesionalnega kuharja ni v novih idejah in v ustvarjalnostih, ampak da lahko ponavljamo iste ustvarjalne jedi tisočkrat identično. Moramo skrbeti za podrobnosti, da bi lahko ponudili veliko porcij. Naše delo je majhen del ustvarjalnosti in velik del ponavljanja.”

Chef David Skoko je dijake opozoril na vse podrobnosti.

Pravi, da mora biti v kuhinji strog, da se bodo dijaki naučili doslednosti in discipline. Tako je naučil tudi svoje kuharje, on pa lahko v tistem času ustvarja. Dijakom je tokrat pokazal pripravo nekaj vrst jedi, ki se jih sicer v šolskem sistemu ne uči, s katerimi se ribiči srečajo vsak dan: “Škoda bi bila, da oni ne vedo, da to obstaja, in da tega ne znajo narediti. Tako da jim želim širiti obzorja, da bi jim lahko prodali čim več rib.”

David Skoko je kuharski mojster, ki pri pripravi jedi sestavin ne meče stran.

NA SŠGT Maribor pridejo še drugi vrhunski kuharski mojstri

Namen takega usposabljanja je, da dijakom in širši javnosti predstavijo mojstre kuhanja, je povedal ravnatelj SŠGT Maribor Dušan Erjavec in napovedal še druge goste. Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor namreč redno gosti vrhunske kuharske mojstre. Že naslednji teden bo pri njih Bine Volčič, čez 14 dni pa dobijo še obisk šefa kuhinje iz grške Krete.

David Skoko je pripravil jedi iz rib, ki jih sicer ne jemo pogosto.

Osnovna ideja: ponuditi gostom vse, kar potegnejo z ribiško mrežo iz morja

David Skoko prihaja iz hrvaške ribiške družine, ki je leta 2000 odprla skromno družinsko gostilno, kjer so mama Alda, oče Danilo in David nameravali prodajati ribe, ki so jih sami ulovili in pripravljali na način, kot jih pripravljajo sami doma – njihovi recepti še danes temeljijo na družinskem znanju in tradiciji. Ponudba restavracije Batelina se še vedno bistveno razlikuje od ponudbe večine drugih lokalnih restavracij, saj je njihova osnovna ideja gostu predstaviti vse, kar ribiška mreža potegne iz morja, od prvovrstnih rib do malih plavih rib, posušenih ribjih iker, užitnih ribjih drobovnic, kostnega mozga velikih plenilcev in majhnih kozic, ki ohranijo naše morje čisto.

Ribja jed Davida Skoka

Trajnost je v kulinaričnem ustvarjanju Davida visoko na prvem mestu, saj meni, da bi morali za trajnostni ribolov in ohranjanje ekološkega sistema ceniti celoten ulov, ne glede na ulov, če za posamezno vrsto ni veljavne prepovedi ribolova.

Ribja jed Davida Skoka

David Skoko je tudi reden gost hrvaških in drugih kuharskih televizijskih oddaj, pri številnih projektih pa sodeluje kot strokovni svetovalec. Kot strokovni sodelavec Ministrstva za turizem Republike Hrvaške je sodeloval pri projektu Croatia 365 Gastro, izdal pa je tudi dve kuharski knjigi.

V javnih zdravstvenih zavodih po državi se je tudi danes od 7. uri začela stavka Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides. Preverili smo, kako poteka delo v Zdravstvenem domu Maribor.

Zdravniki in zobozdravniki tako nadaljujejo s stavko, ki bo trajala do preklica. Zdravstvene ustanove so ponekod okrnile svoje storitve, a pacienti tega v večji meri niso občutili. Maja Arzenšek vodja družinskih zdravnikov v ZD dr. Adolfa Drolca Maribor, je povedala, da nemoteno obravnavajo vsa urgentna in akutna stanja in vse starejše od 65 let, zato ostane malo stanj, kjer bi se stavka lahko poznala.

Ob našem obisku ni zaznati, da bi v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor stavka potekala, tudi referenčne ambulante in laboratorij, delajo normalno. Kako pa je s podporo stavki? Maja Arzenšek pravi, da si najbolj želijo ukrepov v smislu urejanja delovnih razmer, torej administrativne razbremenitve, in primeren glavarinski količnik. Dvig plače, saj zanjo, ni primaren razlog stavke.

V soboto, 20. januarja, bo v Europarku potekal prav poseben čarovniški spektakel. Na Dnevu čarovnije bodo namreč nastopili številni vrhunski čarodeji iz Slovenije in tujine, ki bodo obiskovalce osupnili s svojimi triki. Na nakupovalnih ulicah v pritličju bo zaživel Magični sejem, v nadstropju Europarka pa je že na ogled na voljo razstava o čarobni umetnosti v Mariboru. Vstopite v čas magičnih predstav, miselnih iger, hipnotizerjev in osvojite preproste čarovniške trike.

Obiščite magični sejem in ustvarjalnico

Mariborski Europark se bo to soboto, 20. 1., zavil v tančico čarobnosti. Od 10. do 20. ure bo v pritličju nakupovalne destinacije zaživel Magični sejem, na katerem bodo na voljo čarovniški triki in seti za vse ljubitelje čarobne umetnosti, tako popolne začetnike, kot tudi bolj izkušene. Poleg čarovniških trikov boste obiskovalci lahko izbirali med številnimi miselnimi igrami, igralnimi kartami, najrazličnejšimi baloni, programom za zabave in karneval ter ročnimi lutkami. Od 10. do 11. ure se lahko udeležite Magične ustvarjalnice z mojstrom Samom Sebastianom. Preizkusite svoje znanje in osvojite kakšen enostaven, a osupljiv trik, s katerim boste navdušili svoje bližnje. Ustvarjalnica bo potekala pri gostinskem lokalu Ginger v nadstropju Europarka in je primerna za otroke od 9 let naprej.

Foto: AV studio

Ne zamudite osupljivih čarovniških predstav

Ne zamudite tudi predstav vrhunskih mojstrov, ki vam bodo vzele sapo. Ob 11.30 se bo pri trgovini Peak&Cloppenburg začel Show v mikromagiji, na katerem bodo nastopili vrhunski čarodeji Magic Wladimir (Slovenija), mladi in nadobudni Zippo (Kitajska) ter Sam Sebastian (Slovenija), ki vas bo očaral z miselnimi triki. V popoldanskem delu ob 16. uri pa bo na osrednjem prireditvenem prostoru pred trgovino Hervis sledil Veliki magični gala show z odlično mednarodno zasedbo: Sven Alexiuss s svojo ekipo Magic Experience (Avstrija), Zippo (Kitajska), Magic Wladimir (Slovenija), Sam Sebastian (Slovenija) in Magic Avgustino (Slovenija).

VIR: Sam Sebastian

Razstava o čarobni umetnosti v Mariboru

Maribor ima posebno mesto in dolgo zgodovino razvoja čarobne umetnostih v regiji, čemur je posvečena razstava na nakupovalni ulici v nadstropju Europarka. Sprehodite se skozi čas do magičnih predstav v preteklosti, od svetovno znanega hipnotizerja Lea Skerbinca – SVENGALEJA, do magičnega kongresa MaGibor, ki je v Narodnem domu med leti 1993 in 2018 gostil najboljše čarobne umetnike na svetu.

Četrti nov obraz v Ljudskem vrtu je 21-letni francoski nogometaš maroških korenin, ki se najboljše znajde v vlogi krilnega napadalca ali ofenzivnega zveznega igralca – Redwan Bourlès.

Zimski prestopni rok se nadaljuje, v NK Maribor pa so predstavili naslednjo kadrovsko potezo. Četrti nov obraz v Ljudskem vrtu je Redwan Bourlès, 21-letni francoski nogometaš maroških korenin, ki se najboljše znajde v vlogi krilnega napadalca ali ofenzivnega zveznega igralca. Prihaja kot prost igralec, dogovor je sklenjen do poletja 2026.

O prihodu naslednjega novinca je športni direktor Marko Šuler za klubsko spletno stran povedal: “Želeli smo dodati igralca z nekoliko drugačnimi značilnostmi, kot jih imamo v trenutnem kadru. Redwan ima hitrost, drznost. Gre za mladega igralca, ki je pokazal nadarjenost, a mu je kot najstniku igranje v prvi francoski ligi še pomenilo prevelik korak. Zdaj išče nove izzive, pripeljan je kot dodatna rešitev ob Barišiću in Božiću. Lahko igra na levi strani, a tudi v sredini, za napadalcem. Moštvu se je priključil z današnjim dnem in bo že med potniki v Turčijo. Prihaja v drugo okolje, tako da bo potreboval nekaj časa za prilagajanje, ki ga bo tudi dobil. Verjamem pa, da nam bo prinesel raznovrstnost in pomeni naložbo za prihodnost.”

Na smučišču Trije kralji na območju PP Slovenska Bistrica so policisti pozvali k varni smuki in aktivnostim na smučiščih.

Policist smučar Tadej Čufar (PP Slovenska Bistrica) je vse, ki se odpravljajo na smučišče pozval, da ravnajo skladno z mednarodnimi FIS pravili in navodili o varnosti na smučišču, da upoštevajo opozorila, prepovedi in navodila ter tudi opozorila nadzornikov.

VIR: PU Maribor

Vsi obiskovalci smučišč se moramo ravnati tako, da ne ogrožamo drugih in sebe, zato svetujemo, da obiskovalci:
– Prilagodijo hitrost in način smučanja svojim izkušnjam, telesni pripravljenosti, snežni podlagi, lastnostim in zasedenosti smučišča ter vremenskim razmeram.
– Posebno pozorni naj bodo na otroke, pa tudi smučarje ali deskarje novince. Smučajmo le na označenih in urejenih smučarskih progah. Kdor ne smuča, naj za hojo uporablja le rob smučišča.
– Ne smemo pozabiti tudi na zaščito – zaščitna smučarska čelada je obvezna za otroke, mlajše od 14 let, seveda pa je njena uporaba priporočljiva tudi za odrasle.
– Ne pozabimo še na to, da je smučanje pod vplivom alkohola ali mamil seveda neodgovorno in tudi nevarno za lastno življenje in življenje drugih na smučišču. Pod vplivom alkohola seveda tudi ne sedajmo za volan, ko se vračamo domov.
– Za zagotovitev reda in varnosti na smučiščih upravljavec smučišča zagotavlja nadzorno službo. Tako je neposredni nadzor nad ravnanjem smučarjev in drugih oseb na smučišču v okviru nadzorne službe v pristojnosti nadzornikov.

VIR: PU Maribor

Policisti pa imajo na smučiščih pooblastila za:
– ugotavljanje kršitev reda na smučiščih zaradi vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog ali psihoaktivnih zdravil in
– obravnavanje nesreč na smučišču, v katerih se je nekdo hudo telesno poškodoval ali morda umrl, sicer pa policija na smučiščih opravlja splošne naloge varovanja življenja in premoženja ljudi.

Policisti bodo tudi v prihodnje posvetili več pozornosti varnosti na smučiščih. V času zimskih počitnic, praznikov in ob predvidenih večjih zgostitvah, bodo na smučiščih poostreno izvajali nadzor. Sicer pa obiskovalce smučišč opozarjajo še na samozaščitno ravnanje, da v vozilih ne puščajo vrednejših predmetov, pazijo pa tudi na svojo športno opremo, saj lahko tudi na smučiščih pride do vlomov v vozila ter tatvin opreme.

Statistični podatki

V zimski sezoni 2022/2023 smo na območju PU Maribor obravnavali 8 nesreč na smučiščih, od tega 7 s hudimi telesnimi poškodbami. Tudi letos so že obravnavali nesreče na smučiščih – med njimi tudi nesrečo s hudimi telesnimi poškodbami, do katere je prišlo v soboto popoldne na območju PP Ruše.

Marko Slavič že več kot 20 let vodi največji državni in najstarejši mariborski dom za starejše – Dom Danice Vogrinec Maribor. Ob nastopu na mesto direktorja zavoda za mandatno obdobje 2023-2027 smo z njih govorili o tem, kaj jih čaka. Več pa v prispevku spodaj.

Minuli vikend je na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru potekalo Državno tekmovanje ACM Bober 2023/24 za učence in dijake.

Na dogodku je tekmovalo skoraj 300 tekmovalcev. Na šolskem tekmovanju je v šolskem letu 2023/24 tekmovalo 28.842 tekmovalcev. Na državno tekmovanje se je uvrstilo 294 tekmovalcev s tekmovanj ACM Bober – Mladi bober (6.-9. razred OŠ) in ACM Bober – Izkušeni bober (SŠ). Glede na delež učencev, ki se udeležijo tekmovanja, je Slovenija med boljšimi državami.

Na spletni strani Rezultati 2023/2024 so objavljeni rezultati tekmovalcev. Do roka za pritožbe, ki se izteče, v sredo, 17. 1. 2024, so rezultati še neuradni. Uradni rezultati bodo po poteku roka za pritožbe objavljeni na tej isti strani, dopolnili pa jih bomo še s podatki o doseženih priznanjih.

Tekmovanje ACM Bober na FERI UM. Vir: FERI UM

ACM Bober je krovno ime za tekmovanja v računalniškem mišljenju, ki ga organizira društvo ACM Slovenija. Prvo tekmovanje je bilo organizirano v šolskem letu 2011/2012. Tekmovanje ACM Bober je razdeljeno v tri tekmovanja:
– ACM Bober – Bobrček, ki je namenjeno tekmovalcem od 2. do 5. razreda osnovne šole
– ACM Bober – Mladi bober, ki je selekcijsko tekmovanje za učence 6. do 9. razreda osnovne šole
– ACM Bober – Izkušeni bober, ki je tekmovanje za srednješolce

Naloge, uporabljene na tekmovanju, so zbrane na svetovni ravni v okviru iniciative Bebras. Predlagane naloge se v mesecu maju na mednarodni delavnici Bebras pregleda, popravi, prilagodi in pripravi za tekmovanja po vsem svetu v angleškem jeziku. Na nacionalni ravni nato organizatorji tekmovanja izberejo nabor tekmovalnih nalog za določeno šolsko leto. Naloge prevedejo, prilagodijo in pripravijo za nacionalno tekmovanje. Nabori nalog zaradi različnih učnih kurikulov niso usklajeni na mednarodni ravni, se pa veliko nalog prekriva.

UKC Maribor je objavil razpis za delovno mesto medicinske sestre.

Zaposlili bi namreč radi medicinsko sestro, s končano srednjo šolo, v negovalni enoti v bolnišnični dejavnosti. Gre za določen čas oziroma do zaključka programa pripravništva, pri tem pa pretekle delovne izkušnje niso zahtevane. Več informacij se dobi na telefonski številki 02/321-2778 ali na elektronskem naslovu nina.smigoc@ukc-mb.si, na ta elektronski naslov sprejemajo tudi prijave na razpis za delovno mesto.

V Rušah so se minuli vikend zvrstila finalna tekmovanja v streljanju z zračno puško in zračno pištolo Grand Prix Ruše. Že pred tem so tekla kvalifikacijska tekmovanja tako za člane in članice kot tudi za mladince in mladinke, ki so sicer imeli finalna tekmovanja v petek.

Domače društvo je ponovno poskrbelo za odlično organizacijo tekmovanja, na katerem se je zbrala smetana najboljših strelcev in strelk sveta. Med najboljšimi strelkami in strelci pa so se znašli na finalnih tekmovanjih tudi Slovenci in Slovenke. Zlato medaljo je pri mladinkah v streljanju z zračno puško na deset metrov dobila Hana Strakušek s katero smo tik pred tekmovanjem govorili.  Bila je mirna in pripravljena na vse.

Več o tekmovanju sta povedala tudi Ljubo Germič, predsednik Strelske zveze Slovenije, in Simon Potrč, gen. direktor ISSF Grand Prix Ruše.

Med dobitniki medalj je tudi Maksimilijan Žarić, ki je dobil srebrno medaljo po finalnem tekmovanju v streljanju z zračno puško. 

Finale mladincev z zračno puško

V finalu se je pomerilo osem najboljših mladincev po napetih kvalifikacijah. Luca Joldea se je po kvalifikacijah kot prvi s prednostjo 16  točk uvrstil v finale in zmagal.

Vrstni red finalistov:
Zlata medalja: Luca Joldea, Romunija
Srebrna medalja: Giorgi Mumladze, Gruzija
Bronasta medalja: Ryan Piepers, Slovaška
4. mesto: Ioane Khvareshia, Gruzija
5. mesto: Juraj Elko, Slovaška
6. mesto: David Vodražka, Slovaška
7. mesto: Matko Čolaković, Hrvaška
8. mesto: Lasha Shavshishvili, Gruzija
V kvalifikacijah slovenskim mladincem, ki so bili pod pritiskom velikega mednarodnega tekmovanja, na žalost ni uspelo priti v finale. Renee Lenzi je zasedel 9. mesto, Miha Fras 10. mesto in Mitja Dolšina 11. mesto.

Finale mladink z zračno pištolo, Sara Ščuri na četrtem mestu

V finalu se je pomerilo osem najboljših mladink po kvalifikacijah in se borilo za odličja. Vse mladinke iz Slovenije so se uvrstile, vendar se jim na stopničke žal ni uspelo povzpeti, najuspešnejši Sari Ščuri je zmanjkalo le nekaj točk do tretjega mesta.

Vrstni red finalistk:

Zlata medalja: Nare Gabrielyan, Armenija
Srebrna medalja: Mariami Prodiashvili, Gruzija
Bronasta medalja: Salome Prodiashvili, Gruzija
4. mesto: Sara Ščuri, Slovenija
5. mesto: Mariam Abramishvili, Gruzija
6. mesto: Zala Kajtna Poženel, Slovenija
7. mesto: Eva Vodopivec, Slovenija

Finale mladink z zračno puško, Strakušek z zlato medaljo, Skubic na četrtem mestu

V finalu se je pomerilo osem najboljših mladink po kvalifikacijah. V finale so se uvrstile kar 3 mladinke iz slovenske reprezentance in se borile za odličja. Nika Skubic se je kljub slabemu začetku uspela povzpeti na 4 mesto in za 0.1 zgrešila stopničke. Hana Strakušek, zmagovalka finala, se je če celotno finale držala na vrhu in tam tudi ostala ter zanesljivo zmagala.

Vrstni red finalistk:

Zlata medalja: Hana Strakušek, Slovenija
Srebrna medalja: Namma Lihi Rabi, Izrael
Bronasta medalja: Alma Levy Mussan, Izrael
4. mesto: Nika Skubic, Slovenija
5. mesto: Oleksandra Salenkova, Izrael
6. mesto: Regina Vintze, Madžarska
7. mesto: Tjaša Kužnik, Slovenija
8. mesto: Alica Poljovkova, Slovaška

V kvalifikacijah so nastopile slovenski strelki Sara Slak, ki je zasedla 9. mesto, in Eva Petek 10. mesto.

Finale mladincev z zračno puško, Žarić dobil srebrno medaljo, Judež na četrtem mestu

V finalu se je pomerilo osem najboljših mladincev po kvalifikacijah, v katerih sta si dva slovenska mladinca priborila mesto v finalih. Gašper Judež je osvojil 4. mesto, Maksimilijan Žarić pa se je po veliko odličnih strelih prebil na 2. mesto, ter zaradi manjše napake za 0.6 točke zgrešil 1. mesto.

Vrstni red finalistov:

Zlata medalja: Aron Racz, Madžarska
Srebrna medalja: Maksimilijan Žarić, Slovenija
Bronasta medalja: Darko Tomašević, Hrvaška
4. mesto: Gašper Judež, Slovenija
5. mesto: Matej Rašić, Bosna in Hercegovina
6. mesto: Adrian Pavlik, Slovaška
7. mesto: Tamas Tankovics, Madžarska
8. mesto: Martin Mezian, Slovaška

V kvalifikacijah je nastopil slovenski strelec Florjan Klemenčič, ki je zasedel 10. mesto.

Finale mix team zračna puška

V finalu sta se za zlato medaljo pomerila dva najboljša para po kvalifikacijah. To sta bila Srba Teodora Vukojević in Lazar Kovačević ter Bolgara Tanya Rizova in Anton Rizov. Srba sta se po nenehnem izenačevanju z nasprotnikoma po time outu zbrala in zmagala. Za bron sta se pomerila tretji in četrti mešani par v kvalifikacijah. Oba mešana para sta prihajala iz Nemčije, v boju za bron sta zmagala Lisa Mueller in Maximilian Dallinger.

Vrstni red finalistov:

Zlata medalja: Teodora Vukojević & Lazar Kovačević, Srbija
Srebrna medalja: Tanya Rizova & Anton Rizov, Bolgarija
Bronasta medalja: Lisa Mueller & Maximilian Dallinger, Nemčija
4. mesto: Anna Janssen & Maximilian Ulbrich, Nemčija

V kvalifikacijah je nastopil slovenski mešani par v katerem sta nastopila Urška Hrašovec in Luka Lukić, ki sta zasedla 17. mesto.

Finale zračna pištola članice

V finalu se je pomerilo osem najboljših članic po kvalifikacijah, ki so bile rezultatsko zelo blizu. V kvalifikacijah je bilo med 8. in 1. uvrščeno le 9 točk razlike, na tesno pa je šlo tudi v finalnem delu tekmovanja.

Vrstni red finalistk:

Zlata medalja: Anna Korakaki, Grčija
Srebrna medalja: Elmira Karapetyan, Armenija
Bronasta medalja: Veronika Major, Madžarska
4. mesto: Nevena Šaranović, Črna Gora
5. mesto: Sara Rahel Fabian, Mažarska
6. mesto: Renata Sike, Madžarska
7. mesto: Christina Moschi, Grčija
8. mesto: Nino Salukvadze, Gruzija

V kvalifikacijah so nastopile slovenske strelke Manja Slak, ki je zasedla 18. mesto, Anja Prezelj 22. mesto in Majda Raušl 27. mesto.

Finale zračna pištola člani

V finalu se je pomerilo osem najboljših članov po kvalifikacijah. Tudi člani so bili kot članice rezultatsko zelo skupaj, vendar si je v finalih Slovak pridobil nekaj točk prednosti in zanesljivo zmagal.

Vrstni red finalistov:

Zlata medalja: Juraj Tuzinsky, Slovaška
Srebrna medalja: Kiril Kirov, Bolgarija
Bronasta medalja: Miklos Tatrai-Fejes, Madžarska
4. mesto: Yusuf Dikec, Turčija
5. mesto: Federico Nilo Maldini, Italija
6. mesto: Pavel Schejbal, Češka
7. mesto: Tsotne Machavariani, Gruzija
8. mesto: Samuil Donkov, Bolgarija

V kvalifikacijah so nastopili slovenski strelci Jože Čeper, ki je zasedel 25. mesto, Sašo Stojak 33. mesto in Bojan Fras 34. mesto.

Finale Mix team zračna pištola

V finalu sta se za zlato medaljo pomerila dva najboljša para po kvalifikacijah Armenca Elmira Karapetyan in Benik Khlghatyan in Čeha Veronika Schejbalova in Jindrich Dubovy. Tekmovalna para sta se nenehno izenačevala vse do konca, vendar sta se Armenca na koncu zbrala in zmagala pred Čehoma. Za bron sta se pomerila Armenca Nare Gabrielyan in Gevorg Melkonyan in Madžara Sara Rahel Fabian in Miklos Tatrai-Fejes.

Vrstni red finalistov:

Zlata medalja: Elmira Karapetyan in Benik Khlghatyan, Armenija
Srebrna medalja: Veronika Schejbalova in Jindrich Dubovy, Češka
Bronasta medalja: Nare Gabrielyan in Gevorg Melkonyan, Armenija
4. mesto: Sara Rahel Fabian in Miklos Tatrai-Fejes, Madžarska

V kvalifikacijah je nastopil slovenski mešani par, Manja Slak in Jože Čeper, ki sta zasedla 8. mesto.

Finale zračna puška članice

V finalu se je pomerilo osem najboljših članic po kvalifikacijah. Poljakinja Aneta Stankiewicz se je že po nekaj prvih strelih do konca finala ostala visoko na prvem mestu, zato se drugouvrščena Anna Janssen, kljub izjemno močnim strelom ni uspela povzpeti na 1. mesto.

Vrstni red finalistk:

Zlata medalja: Aneta Stankiewicz, Poljska
Srebrna medalja: Anna Janssen, Nemčija
Bronasta medalja: Viktoriya Sukhorukova, Ukrajina
4. mesto: Soohyun Yoon, Južna Koreja
5. mesto: Eunji Kwon, Južna Koreja
6. mesto: Anita Mangold, Nemčija
7. mesto: Larissa Wegner, Nemčija
8. mesto: Eszter Meszaros, Madžarska

V kvalifikacijah so nastopile slovenske strelke Sonja Benčina, ki je zasedla 25. mesto, Urška Kuharič 43. mesto, Klavdija Jerovšek 51. mesto, Živa Dvoršak 54. mesto in Urška Hrašovec 56. mesto.

Finale zračna puška člani

V finalu se je pomerilo osem najboljših članov po kvalifikacijah. V finalih smo lahko spremljali tri Nemce in kar dva od treh sta stopila na stopničke. Z Nemcema pa je na stopničke po boju za tretje mesto stopil Izraelec Richter.

Vrstni red finalistov:

Zlata medalja: Maximilian Ulbrich, Nemčija
Srebrna medalja: Maximilian Dallinger, Nemčija
Bronasta medalja: Sergey Richter, Izrael
4. mesto: Anton Rizov, Bolgarija
5. mesto: Lazar Kovačević, Srbija
6. mesto: Max Ohlenburger, Nemčija
7. mesto: Andreas Thum, Avstrija
8. mesto: Josip Sikavica, Hrvaška

V kvalifikacijah so nastopili slovenski strelci, Luka Lukić, ki je zasedel 19 . mesto, Blaž Lužar 24. mesto in Anže Presterel 44. mesto.