Pred dnevi se je ponovno zagnala krožno kabinska žičnica na Mariborsko Pohorje. Letos je bila namreč več tednov v mirovanju, zaradi izgradnje vmesne postaje. Z direktorjem Marproma, smo spregovorili tudi o pričakovanjih za zimsko sezono.
Novice iz občine novice
Letošnji 3. december, Ta veseli dan kulture, ki ga na rojstni dan Franceta Prešerna, največjega slovenskega poeta, organizira Ministrstvo za kulturo že od leta 2000, bo v Pokrajinskem muzeju Maribor še posebej vesel.
Obiskovalci si bodo na dnevu odprtih vrat med 10. in 18. uro lahko ogledali sami novo občasno razstavo 120 let Pokrajinskega muzeja Maribor ali pa na vodenih ogledih ob 10., 12., 15. in 17. uri. V muzejski trgovini bo že na voljo nova monografija Dediščinski horizonti.
Med 16. in 18. uro pa bo v Grajski kavarni potekala prireditev Odprti mikrofon, na kateri se bodo predstavili obiskovalci, ljubitelji zapisane besede in avtorji lastne
poezije.
Pokrajinski muzej Maribor ob 120-letnici delovanja izdal obsežno monografijo in odprl novo občasno razstavo
V letu 2023 je Pokrajinski muzej Maribor praznoval 120-letnico svojega delovanja s številnimi dogodki in prireditvami skozi celo leto. Vrhunec dogajanja je izdaja obsežne monografije Dediščinski horizonti in odprtje občasne razstave 120 let Pokrajinskega muzeja Maribor.
Visoki jubilej so v muzeju obeležili z izidom obsežne monografije z naslovom Dediščinski horizonti: 120 let Pokrajinskega muzeja Maribor, v kateri muzejski kustosi predstavljajo zadnja dognanja in najnovejše raziskave o premični dediščini Podravja, Pohorja, Kozjaka in Slovenskih goric, to je območja, na katerem deluje
muzej. Izpostavljeno je 120 predmetov iz muzejskih zbirk, ki nudijo vpogled v življenje tega dela Slovenije od prazgodovine do 20. stoletja.
Predstavljenih več predmetov, tudi z nekaj dvorcev
V monografiji, opremljeni z izjemnimi fotografijami Toma Jeseničnika, so predstavljeni predmeti prazgodovinskega vsakdanjika in življenja Rimljanov, nedavno izkopani
predmeti s Piramide zelo slikovito ponazarjajo bivanje v srednjem veku. Ohranjena premična dediščina mariborskega gradu s poudarkom na obdobju plemiške družine
Khisl in gradivo iz plemiških dvorcev Hrastovec, Viltuš in Slovenska Bistrica izrisujeta življenja plemiških družin. Sistematično se predstavlja tudi podeželje Dravskega polja, Pohorja, Kozjaka in Slovenskih goric. 19. stoletje je obdobje posameznikov, ki so izrazito zaznamovali Maribor.
Od nadvojvode Janeza do Ferninanda Potočnika
V monografiji so med drugim izpostavljeni nadvojvoda Janez, mariborski župan Andreas Tappeiner, gospodarstvenik in kulturni delavec Roman Pachner, največji avstrijski general in »mariborski sin« Wilhelm von Tegetthoff, duhovni oče slovenstva Anton Martin Slomšek, uspešna gospodarstvenika Anton Kleinschuster in Ferdinand Potočnik ter drugi. V 20. stoletju je predstavljen Rudolf Maister in razvoj tekstilne in pohištvene industrije Občasna razstava 120 let Pokrajinskega muzeja Maribor je vključena v stalne razstave muzeja in ob visoki obletnici delovanja razkriva pot, ki jo je muzej prehodil od začetnega, društvenega delovanja zagnanih ljubiteljev dediščine do profesionalne ustanove z zaposlenimi strokovnjaki. Z njo muzej vabi na ogled stalnih razstav, ki so ob praznovanju 120. obletnice obstoja dopolnjene z izbranimi predmeti iz različnih muzejskih zbirk.
Gradivo kar 23 občin
Razstavljeni predmeti so izbrani v kontekstu provenience, predstavljeno je gradivo 23 občin Podravja, Pohorja in Kozjaka ter Slovenskih goric, znotraj katerih deluje
Pokrajinski muzej Maribor. Izpostavljeni so nekdanji lastniki predmetov, ki so v življenju in delovanju mesta in pokrajine pustili pomemben pečat na družbenem,
gospodarskem ali političnem področju. Med zanimivejšimi predmeti, ki so zaradi občutljivosti redko izpostavljeni v muzejskih vitrinah, je na ogled najstarejša znana
fotografija Maribora iz leta 1848/1849 in viseča ladijska postelja, ki jo je kot korvetni kapitan uporabljal v Mariboru rojeni Wilhelm von Tegetthoff. Ogleda so vredni
predmeti iz posesti baronov Twicklov, lastnikov mariborskega gradu, posvetilne podobice vladarice Marije Terezije in princa Karla Lotarinškega, namenjene plemiški
rodbini Brandis, pa pečatnik Ulrika II. Mariborskega, igralna kocka iz srednjega veka in drugo.
V Mariboru so se nocoj prižigale praznične luči, pa tudi sicer se mesto že pošteno pripravlja na božično-novoletne praznike.
Na Glavnem trgu so znova postavili panoramsko kolo, na Trgu Leona Štuklja bodo hišice z gostinsko ponudbo in v drugi polovici meseca tudi koncerti, v Vetrinjskem dvoru bo znova Festival Vilinsko mesto.
Praznične okrasitve sicer zaradi slabe finančne kondicije MO Maribor letos niso nadgradili, ohranjajo pa lani uvedeno novost – panoramsko kolo, ki je naletelo na zelo dober odziv v javnosti. Letos so skrb zanj prevzele Mestne nepremičnine iz Javnega holdinga Maribor.
Letošnje panoramsko kolo še večje
Letošnje kolo je novejše in večje od lanskega ter nudi veličastne poglede ne le na mesto, ampak tudi okoliške griče in Dravsko dolino.
Danes se na Glavnem trgu ob panoramskem kolesu že tre ljudi, ki so si prišli ogledati prižig lučk in se popeljati s kolesom.
Kalvarija mariborskih kulturnikov in kulturnic se kljub dogovorom, ki so bili sklenjeni junija ob napovedanih drastičnih rezih v javna sredstva za kulturo nadaljuje.
Regijski odbor sindikata kulturnih delavcev Zasuk – Podravje in KNVOSUK – kolegij nevladnih organizacij in samostojnih kulturnih ustvarjalcev, ki delujejo v Mariboru sta javnosti poslala sporočilo, kjer zaskrbljeno sporočajo: “Predstavniki in predstavnice nevladnih in drugih organizacij s področja kulture in umetnosti nas zaskrbljeni obveščajo, da že več kot teden dni zamuja izplačilo zadnjega obroka programskih sredstev s strani Mestne občine Maribor. Z Urada za kulturo in mladino so dobili zaskrbljujoč neuraden odgovor, da mariborska občina sredstev za to nima, uradnega odgovora na poizvedovanje pri županu, vodji občinske uprave in vodji Urada za kulturo in mladino pa kolegij nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev s področja umetnosti in kulture ni dobil.”
Strah pred neplačevanjem obveznosti Mestne občine Maribor se tako znova širi, ogroženi so številni kulturni programi, zamujajo izplačila izvajalcem in izvajalkam ter plačila stroškov za že izvedene dejavnosti, ki so bile pogodbeno potrjene s strani občine.
V sporočilu za javnost se sprašujejo kako je možno, da sredstev znova ni, če je bil nedavno potrjen rebalans proračuna MOM za letošnje leto, ki ne predvideva rezov na tem področju?
V zadnjih dneh jih je negativno presenetil tudi drastičen rez v občinsko sofinanciranje javnih del, ki predstavljajo pomemben korektiv za profesionalno delovanje nevladnih organizacij s področja umetnosti in kulture. Letos naj bi bila tako sofinancirana le 4 javna dela v celotnem kulturnem sektorju, kar je bistveno premalo glede na potrebe, sporočajo.
“Nedopustno je, da mariborska občina ne izpolnjuje svojih pogodbenih obveznosti in da znova v nemogoč položaj postavlja ljudi, ki v že tako podhranjenem sektorju ustvarjajo nadpovprečno veliko kakovostnih kulturnih in umetniških vsebin. Občinsko vodstvo zato pozivamo, da nemudoma izplača vse dolgove in da poskrbi za redna plačila tudi v prihodnje, če pa to ni zmožno, naj odstopi, saj očitno ni sposobno opravljati svoje osnovne naloge – zagotavljanja likvidnosti mariborske občine,” še navedejo.
Na žalost ugotavljajo, da se nove kršitve pogodbenih obveznost in rezi v javna sredstva, namenjena kulturi, dogajajo prav v času, ko v sodelovanju z Uradom za kulturo in mladino prihaja do pomembnih premikov naprej: “Po več kot letu dni je končno znova objavljen osnutek strategije za razvoj kulture, ki naj bi določal smernice in prioritete sektorja v prihodnjem obdobju. Še posebej pa pozdravljamo, da je bil razpis za programska sredstva po več letih opozarjanja in borbe končno objavljen pravočasno.”
Eno leto usklajevanja
Sprašujejo se, kako se bodo kulturniki in kulturnice v znova izjemno kratkem roku za javno razpravo odzvali na osnutek strategije; spomnijo, da je urad za njegovo uskladitev potreboval eno leto, pri čemer so jo izvajali ljudje na javnih plačah: “Hkrati se sprašujemo kako bodo izpolnjevali in izvajali kulturne programe, če ne dobijo pogodbenih sredstev za delovanje in če izgubljajo podporo javnih delavcev in delavk. Tako še enkrat opozarjamo, da občina in javno podprta kultura ter umetnost ne smeta biti predmet neoliberalnih špekulacij in likvidnostnih preigravanj, temveč potrebujeta stabilno in spodbudno okolje za svoje delovanje in razvoj.”
V Dubaju je 25. novembra 2023 potekalo 10. mednarodno tekmovanje Brainobrain, na katerem se je zbralo več kot 2000 mladih udeležencev iz 14 držav. Med njimi je bilo tudi 25 otrok iz Slovenije iz mariborskega Brainobrain centra pa 7 otrok, ki so se s svojimi izjemnimi spretnostmi pridružili temu navdihujočemu dogodku.
Filip Pjević in Inja Knehtl sta domov prinesla najvišjo nagrado Champion, Filip Teodor Črešnar in Jan Šmigoc zlato medaljo, Mia Baćić Benko, Miha Baćić Benko in Maks Viktor Gorjup pa srebrno medaljo. Ob tem uspehu pa ni šlo brez podpore. Ekipa 55 spremljevalcev, staršev je v Dubaju spodbujala otroke.
Ključnega pomena so bile tudi trenerke, ki so z visoko stopnjo strokovnosti in posvečenosti pomagale otrokom pri pripravah na tekmovanje. Mateja Car, vodja programa Brainobrain v Mariboru poudarja, kako pomembna je mednarodna izkušnja za otroke in starše, saj udeležencem in gledalcem da drugačen pogled nase in na svet, v katerem živimo.
“Verjamem, da so otroci, starši in tudi naše trenerke prišli domov polni ponosa, predvsem pa so bogatejši za dragoceno življenjsko izkušnjo.”
Brainobrain tekmovanje je platforma, kjer otroci razvijajo ključne veščine, kot so koncentracija, hitrost razmišljanja, ustvarjalnost in samozavest. Uspeh slovenske ekipe je zato potrditev njihovega napredka v razvoju teh ključnih veščin.
Ta dosežek je nedvomno ponos ne le za otroke, ampak tudi za Slovenijo kot celoto. Njihova predanost odpira pot za nove generacije, da sledijo njihovim stopinjam ter se razvijajo v izjemne posameznike v prihodnosti.
Prihaja prva adventna nedelja in do božiča nas ločijo le še dobri trije tedni. Vsak čas se bodo ulice in mesta odela v čarobne lučke in zadišalo bo po decembrskih dobrotah. Naslednji teden nas bo s svojim obiskom počastil prvi dobri mož Miklavž, ki se bo v torek, 5. 12., ob 17. uri, ustavil tudi v mariborskem Europarku. Že danes ob 17.30 pa bo zunanjost nakupovalne destinacije hkrati z mestom Maribor zažarela v prazničnih lučkah.
V Europark prihaja Miklavž
V torek ob 17. uri bodo otroci in starši na osrednjem prireditvenem prostoru v Europarku pričakali prihod Miklavža, z njim poklepetali in se fotografirali. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi pravljično predstavo z vilami, Miklavž pa bo otroke razveselil z darili.
Prižig lučk in brezplačno zavijanje daril
Danes od 17.30 bo mesto Maribor zažarelo v prazničnih lučkah. Svetlobna kulisa na pročelju Europarka bo obiskovalcem pričarala prijetno vzdušje adventnih dni. To je lepa priložnost, da se z najdražjimi odpravite na božično-novoletni sejem, si privoščite skodelico toplega čaja in se prepustite decembrskemu veselju. V mariborskem Europarku bodo vse do božiča obiskovalcem ponujali brezplačno zavijanje daril v nadstropju pri prodajalni Bags&More. Več informacij in urnik zavijanja daril je na voljo na tej povezavi. Od jutri naprej bosta na omrežjih Facebook in Instagram potekali nagradni igri, v katerih lahko osvojite Desetake v skupni vrednosti 1.000 evrov.
Praznični december bodo v Europarku zaznamovali obiski treh dobrih mož, božično-novoletni sejem, otroške predstave in še mnogo drugega zabavnega dogajanja. Za aktualne novice in ponudbo spremljajte Europarkovo spletno stran in družabna omrežja.
Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor beleži letos do konca oktobra presežek prihodkov nad odhodki v višini nekaj manj kot 3,4 milijona evrov, kažejo podatki, s katerimi so se v sredo seznanili člani sveta zavoda. Vodstvo ocenjuje, da bo UKC Maribor leto 2023 zaključil s pozitivnim rezultatom.
Svet zavoda na osnovi podatkov ugotavlja, da se priliv novih napotnic umirja in kaže trend rahlega upadanja. “Čakalne dobe rahlo upadajo tudi zaradi akcijskega načrta za skrajševanje čakalnih dob in števila čakajočih pacientov preko dopustne čakalne dobe, ki se izvaja v letu 2023,” so po seji sporočili iz kliničnega centra.
Kot izhaja iz gradiva za sredino sejo sveta zavoda, je presežek prihodkov v letošnjem oktobru za okoli 61.000 evrov višji od načrta. Oktobra lani je bil poslovni rezultat negativen, s slabimi 15.000 evri presežka odhodkov nad prihodki.
Vodstvo uprave bolnišnice poudarja, da UKC Maribor še naprej izvaja optimizacijo poslovanja. “Bolnišnice v tem letu pričakujemo, da se bodo v ceno zdravstvenih storitev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) vključili še valorizacija materialnih stroškov, stroški regresa prehrane med delom in strošek prevoza na in z dela. Za UKC Maribor bi to na letni ravni pomenilo dodatnih 7,5 milijona evrov. Prav tako si bomo še naprej prizadevali, da se nam priznajo dodatna sredstva za Terciar II, ki so po naši analizi na letnem nivoju podfinancirana za najmanj 5,8 milijona evrov,” je zapisalo v gradivu.
V. d. direktorja Vojko Flis je člane sveta zavoda seznanil s stanjem in načrti na področju vlaganj v prostore in opremo kliničnega centra. Trenutno se izvaja nadgradnja oddelka za onkologijo. Še vedno je aktualen tudi načrt izgradnje montažne nadomestne bolnišnice, za preureditev nekdanjega oddelka za pljučne bolezni na Pohorju v negovalno bolnišnico še čakajo odločitev revizijske komisije.
V začetku prihodnjega leta nameravajo objaviti razpis za izbiro izvajalca gradnje nove klinike za infekcijske bolezni. Flis v poročilu o nujnih investicijah izpostavlja še izgradnjo zbiralnega bazena za usedanje delcev odpadne vode, obnovo glavne kuhinje UKC Maribor, gradnjo nadomestne stavbe za oddelek za patologijo in ureditev prostorov centralne lekarne za potrebe zunanje verifikacije.
VIR: STA
V duhu veselja in praznične solidarnosti so se v kavarni Štajerc skupaj s Kinetiko odločili organizirati božično zbiranje daril za otroke in živali. Namen akcije je razveseliti tiste, ki si morda ne morejo privoščiti prazničnih radosti, hkrati pa pomagati živalim v zavetišču za živali v Mariboru.
Zbirali bodo različna darila, kot so čokolade, barvice, pobarvanke in igrače za otroke, ki si jih morda ne morejo privoščiti. Prav tako bodo zbirali tople odeje in koce za živali v zavetišču, ki bodo v teh hladnih dneh še kako dobrodošle.
V prostorih lokala bo postavljena posebna škatla, kamor lahko obiskovalci prispevajo svoja darila.
Organizatorji pozivajo vse obiskovalce, da se pridružijo akciji in prispevajo k ustvarjanju prazničnega vzdušja ter širjenju ljubezni v lokalni skupnosti. Posebna nagrada čaka vse dobrotnike, ki bodo prinesli svoje darilo
Za izkazano solidarnost boste deležni posebne ponudbe – kave za zgolj 1 evro.
Ker je imela preminula zdravnica Marija Skok tako visoko glavarino, zdravnica Sanja Žašler Puconja, ki jo je nadomestila, ne more prevzeti vseh pacientov.
O tem, da je v Mariboru kronično pomanjkanje dužinskih zdravnikov, smo v našem mediju poročali že večkrat. Zadeva se poslabša, ko zdravnik odide v zaslužen pokoje, ali še huje- umre. Tako je pred tedni na veliko žalost mnogih preminila zelo priljubljena mariborska zdravnica Marija Skok. Skrbela je za tako veliko pacientov, da vseh nova zdravnica ne more sprejeti.
Marca se bodo lahko tisti, ki so ostali brez, vpisali pri novi zdravnici
Predstojnica splošnega zdravstvenega varstva v mariborskem zdravstvenem domu Maja Arzenšek za Lokalec.si pojasni: “V ambulanti jo je nadomestila dr. Žašler Puconja Sanja, ki pa zaradi velikega števila bolnikov vseh ni mogla vpisati. Tisti, ki so ostali “zunaj”, bodo imeli marca 2024 možnost vpisa pri novi zdravnici, do takrat se lahko obračajo na ambulanto dr. Žašler Puconje.”
V Mariboru je v ambulanti za neopredeljene 1309 oseb, kar znaša 1586 glavarinskih količnikov. Meja glavarine na enega zdravnika je sicer postavljena pri 1895.
“V tem trenutku imamo 18 specializantov družinske medicine in 2 specialistki družinske medicine iz tujine na uvajanju, trudimo se, da bi se ta trend priliva mladih zdravnikov nadaljeval, na ta način bi v prihodnjih letih lahko zagotovili dovolj zdravnikov družinske medicine,” še za Lokalec.si pojasni Arzenškova.
Vsi brez izbranega zdravnika se lahko obrnejo na ambulanto za neopredeljene
Zaradi kroničnega pomanjkanja družinskih zdravnikov si sicer v Mariboru že več let ni mogoče izbrati družinskega zdravnika. Deluje pa v Ulici kneza Koclja ambulanta za neopredeljene, kamor se lahko obrnejo vsi, ki nimajo izbranega zdravnika, a potrebujejo zdravniško pomoč.
Poročali smo že o tem, da je vroča tema trenutno imenovanje novega direktorja Študentskih domov Maribor UM.
Medtem, ko je strokovni svet Študentskih domov Maribor podprl zdaj že nekdanjo direktorico Majo Krajnc Ružič, so senatorji sledili predlogu rektorja Zdravka Kačiča, in so podporo izkazali Borutu Gabru. Jih je pa, vsaj nekatere, zmotila priprava razpisa za direktorsko mesto. Namreč le-ta ni zahteval predložitve programa dela.
Da je to skrajno nenavadno za vodilno mesto v javni službi, je izpostavil tudi Mitja Gorenak, predsednik upravnega odbora UM: “Nisem še zasledil javnega razpisa, kjer program dela za vodenje neke organizacijske enote, ki ni ravno majhna, ne bi bil obvezen.“ Njegovi celotni izjavi na senatu, pa lahko prisluhnete spodaj.
Na omenjeno se je odzvala glavna tajnica Mojca Tancer Verboten: “Sama sem s področja delovnega prava, izvoljena s področja delovnega prava, docentka za to področje. Program dela ni bil zahtevan ne v letu 2019, ne pri razpisu ravnateljice Univerzitetne knjižnice, zato ker niso predvideni programi dela za to področje, ker gre za izpolnjevanje strategije ciljev, programov dela UM, ne Študentskih domov UM.” Njena celotna izjava pa na ogled spodaj.
Zanimivo pa je dejstvo, da je v vseh razpisih – torej za ravnateljico Univerzitetne knjižnice Maribor (UKM), ter v vsaj dveh zadnjih razpisih za dekana iz letošnjega leta, zahtevana vizija oz. program dela. Je glavna tajnica v odgovoru zavajala, ali morebiti ni poznala vsebine razpisa za ravnateljico za Univerzitetno knjižnico? Sama je namreč izpostavila ravno ta primer, kot primer razpisa, kjer ni bil zahtevan program dela. To pa ne drži.
Rektor je senatorjem povedal tudi, da v kolikor bi bil program dela zahtevan, bi pogoj izpolnjevala le ena oseba, in sicer Maja Krajnc Ružič. Vprašali smo jo, zakaj je program dela priložila: “Program dela sem oddala iz dveh razlogov: v razgovoru, ki sem ga pred nekaj časa imela z rektorjem UM mi je bilo povedano, da bo njegov izbor direktorja ŠD odvisen od programa dela, to je prvi razlog in hkrati tudi drugi, saj se z njim strinjam. Zato sem oddala program dela, čeprav ga sam razpis ni zahteval, enako kot sem to storila leta 2019.”
Je pa rektor Zdravko Kačič po burni debati, ki za senat UM ni značilna, vse še opozoril, da je njegova beseda tista, ki je zadnja. S tem pa med vrsticami povedal, da konec konec njihovo mnenje ni pomembno: “Na koncu je pristojnost imenovanja na strani rektorja.” Njegova izjava, v kateri, ga ob navajanju dejstven popravi glavna tajnica, pa v celoti na ogled spodaj.
V Vaškem domu Slemen pripravljajo miklavževanje, obiskal jih bo namreč Miklavž, z njim pa bodo tudi Kungoški parkli. Prijave na miklavževanje sprejemajo še nekaj dni.
Miklavževanje bodo imeli v sredo, 6. decembra 2023, ob 18. uri, v Vaškem domu Slemen. Starši pa imajo vse do 4. decembra 2023 čas, da otroke prijavijo na miklavževanje. Prispevek za darilo je 3 evre, ki jih bodo lahko dali kar na prireditvi. Prijave pa sprejemajo na elektronski naslov alinac.urbas@gmail.com.
Že pred tem bodo imeli v Vaškem domu Slemen izdelavo adventnih venčkov, in sicer v soboto, 2. decembra 2023, ob 15. uri.
V soboto, 23. decembra 2023, pa od 11. ure naprej veselo božičkovanje. Otroke lahko starši prijavijo že zdaj na isti elektronski naslov alinac.urbas@gmail.com.
“Bliža se dan, ko k nam prihaja sv. Miklavž s skromnimi darili, ki jih ob svojem godu podarja vsem otrokom,” so zapisali in dodali: “Tukaj ni pridnih in porednih, vsi so samo otroci. Neprecenljiv zaklad, ki ga moramo skrbno čuvati in imeti iz vsega srca radi.”
Pravijo še, da se tega, da so otroci neprecenljiv zaklad, dobro zavedajo nepogrešljivi spremljevalci Miklavža parklji. A izpostavljajo, da Kungoški parkli ne strašijo otrok, ne dotikajo se jih in jih tudi ne preganjajo. Prijazni so in dobri, čeprav se jih včasih kdo boji, ker imajo na sebi oblačila iz ovčjih in kozjih kož ter velike maske. Tako bodo na miklavževanju na voljo otrokom, ki bodo želeli z njimi poklepetati, se jih dotakniti ali pa samo fotografirati z njimi.
V Mariboru v četrtek prižigajo praznične luči, pa tudi sicer se mesto že pošteno pripravlja na božično-novoletne praznike. Na Glavnem trgu so znova postavili panoramsko kolo, na Trgu Leona Štuklja bodo hišice z gostinsko ponudbo in v drugi polovici meseca tudi koncerti, v Vetrinjskem dvoru bo znova Festival Vilinsko mesto.
Direktor Zavoda za turizem Maribor Jure Struc je na predstavitvi programa Čarobnega Maribora izpostavil pomen sodelovanja različnih deležnikov, od občinskih zavodov in javnih podjetij do zasebnih družb in posameznikov, pri pripravi in izvedbi prazničnega programa. “Vedno skušamo delovati kot družina in ta naša družina stalno raste, vedno bolj si pomagamo,” je dejal.
Spomnil je, da so že oktobra presegli letne rezultate preteklih let glede obiska in nočitev v Mariboru in okolici, zato si do konca leta obetajo, da bo prvič v zgodovini Maribora število nočitev preseglo pol milijona. Nove obiskovalce, tako iz Slovenije kot tujine, želijo privabiti s Čarobnim Mariborom.
Praznične okrasitve sicer zaradi slabe finančne kondicije občine niso mogli nadgrajevati, ohranjajo pa lani uvedeno novost – panoramsko kolo, ki je naletelo na zelo dober odziv v javnosti. Letos so skrb zanj prevzele Mestne nepremičnine iz Javnega holdinga Maribor. Njihova predstavnica Nataša Matijevič je pojasnila, da je letošnje kolo novejše in večje od lanskega ter nudi veličastne poglede ne le na mesto, ampak tudi okoliške griče in Dravsko dolino.
Božična tržnica
Na Glavnem trgu bodo postavili božično tržnico s stojnicami s kulinarično ponudbo in darilnim programom, poskrbeli bodo tudi za otroško animacijo in ob koncih tedna glasbeno spremljavo. Nekaj hišk bo tudi na Trgu svobode, tekle bodo humanitarne akcije in predstavitve.
Osrednje silvestrovanje bo na Trgu Leona Štuklja, Zveza prijateljev mladine (ZPM) Maribor bo znova poskrbela za prihod Dedka Mraza, Vetrinjski dvor pa bo 10. leto zapored središče Festivala Vilinsko mesto. “Festival druženja in domišljije smo začeli z namenom, da v tej poplavi vzhičenja in komercialnih ponudb ponudimo neko kvalitetno, zaokroženo ponudbo, ki je dostopna vsem, brezplačno,” je povedal producent Marko Brumen iz Narodnega doma Maribor.
Pojasnil je, da se festival začenja preoblikovati in letos med drugim vključuje festival rokodelstva. Osrednje dogajanje se bo začelo 15. decembra s koncertom zasedbe Katalena, vključevalo pa bo igralnice, ustvarjalnice, razstave, predstave, koncerte in pripovedne dogodke. Zaključek bo z ognjeno ulično predstavo 28. decembra na Trgu svobode.
Praznični program bo tekel v Slovenskem narodnem gledališču (SNG) Maribor in Hiši Stare trte, na voljo bodo med drugim tudi vožnje s kočijo po mestu in drsanje v Ledni dvorani.
Drsališča na prostem letos znova ne bodo postavili. Na razpis za postavitev drsališča na košarkarskem igrišču Iva Daneua niso prejeli nobene prijave, za kakšno drugo možnost pa se po besedah župana Saše Arsenoviča niso odločili zaradi zahtevnosti projekta in visokih cen energije. Pozdravlja pa pobudo krajevne skupnosti Kamnica, da postavi drsališče s pomočjo sponzorjev. Po besedah predsednika krajevne skupnosti Simona Hauptmana bo drsališče postavljeno 60 dni, ljudi pa bo tja iz mesta vozil vlakec.
VIR: STA
Vodenje Študentskih domov Maribor Univerze v Mariboru (ŠD UM) je še pred koncem razpisnega postopka prevzel Borut Gaber, sicer eden izmed prijavljenih na razpis, poleg njega še Jasmina Potrč in dosedanja direktorica Maja Krajnc Ružič, kateri je pozitivno mnenje na kandidaturo izrekel tudi strokovni svet ŠD UM, velika večina zaposlenih na ŠD UM ter študentov. Podporo so ji izkazali, na seji, za katero rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič pravi, da je bila sklicana nepravilno, hkrati pa trdi, da je je bil postopek podaje mnenja o kandidatih na seji neustrezen.
Strokovni svet je namreč mnenje podal zgolj za kandidatko Majo Krajnc Ružič. Saj v 340. členu statuta UM v 5. točki piše, da strokovni svet članice univerze: “Daje rektorju univerze mnenje o kandidatu za ravnatelja oziroma direktorja.” Člani sveta bi tako naj odločali le o mnenju za enega kandidata, ker tako navaja statut, kjer ne piše, da bi na podali mnenje za kandidate oz. direktorje. A očitno je interpretacija statuta za rektorja drugačna in želi mnenje strokovnega sveta za vse kandidate za direktorja Študentskih domov UM.
Na Majo Krajnc Ružič smo naslovila vprašanja, če je res bila seja sklicana 20 minut pred samim začetkom, to je demantirala: “Sklic seje Strokovnega sveta je bil 10. oktobra za sejo 16. oktobra Poslan je bil po mailu vsem članom strokovnega sveta. Prav tako je bilo posredovano vso gradivo za odločanje. Vsi člani SS so se seje udeležili, potrdili dnevni red in nadaljnjih 6 sklepov.”
Da bi nekdo sklical sejo zgolj 20 minut pred začetkom, se je zdelo izjemno nenavadno tudi članom senata UM, ko so slišali rektorja Zdravka Kačiča to navesti. A glavna tajnica Mojca Tancer Verboten je z odgovorom na pomisleke članov senata, demantirala prejšnjo izjavo rektorja. Povedala je namreč, da je bila seja sklicana pravočasno, ne 20 minut pred začetkom.
Medtem ko je nekaj minut pred njo rektor rekel: “Bi želel izpostaviti, da je bila seja sklicana nepravilno, saj so člani strokovnega sveta vabilo z dnevnim redom za sejo, dobili šele 20 minut pred samim začetkom seje.” Njegova celotna izjava pa na ogled spodaj.
Na tem mestu je zanimivo, da govorijo o tem, da so vabilo dobili le 20 minut pred začetkom seje, ko pa so samo uro seje prav na željo glavne tajnice Mojce Tancer Verboten, prestavili, in sicer za tri ure. Tancer Verbotnova pa je po tem, ko so sporočili nov termin potrdila prisotnost vseh treh članov strokovnega sveta, ki so predstavniki Univerze v Mariboru.
Zanimivo je tudi dejstvo, da do sedaj prorektor, član strokovnega sveta, še nikoli naj ne bi prišel na sejo strokovnega sveta, nikoli pa se tudi ni niti opravičil. Na zadnjo sejo pa je njegov prihod potrdila kar sama glavna tajnica.
Hkrati pa je rektor na današnjem senatu UM poudaril tudi, da je mnenje tako strokovnega sveta, kot senata zanj neobvezujoče, in se tako praktično lahko odloči popolnoma sam, kako imenuje na direktorsko mesto. Je pa do sedaj bila venomer praksa, da sledi mnenju strokovnega sveta in senata. Strokovni svet ŠD UM je pozitivno mnenje podal Maji Krajnc Ružič, senat UM pa Borutu Gabru. Maji Krajnc Ružič so podporo izkazali tudi sodelavci in študenti. Zanimivo bo spremljati, kdo bo torej imenovan na direktorsko mesto s polnim mandatom.
Si Tancer Verbotnova tlakuje pot na direktorsko mesto?
Po naših neuradnih informacijah naj bi bila direktorica Krajnc Ružič zamenjana, ker naj bi bila v nemilost padla pri glavni tajnici mariborske univerze Mojci Tancer Verboten, po hodnikih univerze je celo slišati špekulacije, da si direktorsko mesto Študentskih domov Maribor želi ravno Tancer Verbotnova, ki je sicer že bila na omenjenem mestu, vmesnem obdobju med Lidijo Divjak Mirnik in Majo Ružič Krajnc.
Člane senata je sicer tudi začudilo dejstvo, da v direktorski razpis ni zahteval oddaje programa dela, več o tem boste lahko na Lokalec.si prebrali jutri.
“Božična vas” na Avtobusni postaji Maribor že pridobiva praznično podobo, ki bo nedvomno prinesla čarobnost v srce mesta.
V tem prazničnem duhu se na pokritem hodniku avtobusne postaje odvija poseben projekt, ki združuje ustvarjalnost otrok mariborskih vrtcev in osnovnih šol ter zavzetost sodelavcev podjetja Marprom iz Skupine JHMB.
Otroci, skupaj s svojim spremstvom, bodo poskrbeli za izvirno okrasitev 12 dreves in površin pod njimi, kar bo nedvomno dodalo praznično vzdušje. Vsako drevo bo nosilo unikatno dekoracijo, ki bo odražala otroško domišljijo in ustvarjalnost. Ta skupna prizadevanja ne le, da prispevajo k lepoti božične dekoracije, temveč tudi spodbujajo sodelovanje med mladimi.
Posebna atrakcija “Božične vasi” bo “božična pošta” z nabiralnikom, kamor bodo otroci lahko odložili svoje pismo Božičku. Ta simpatična gesta dodatno oživlja čarobnost prazničnega obdobja in spodbuja otroško radovednost.
Projekt okrasitve glavne avtobusne postaje Marprom izvaja v sodelovanju z Uradom za vzgojo in izobraževanje MO Maribor, kar poudarja pomen povezovanja med podjetji in lokalno skupnostjo.
Otroci bodo obiskali “Božično vas”
Po dokončanju okrasitve bodo otroci, ki so sodelovali v projektu, imeli priložnost obiskati “Božično vas” na pokritem hodniku AP Maribor, kar bo zagotovo nepozabno doživetje za vse udeležene.
Na prometnem delu avtobusne postaje pa bo kraljevala okrog 8 metrov visoka smreka, ki bo s svojo impozantno podobo dodatno prispevala k prazničnemu vzdušju. S postavitvijo smreke želijo v Marpromu potnike in obiskovalce razveseliti ter prispevati svoj delež k celotni božično-novoletni okrasitvi mesta.
Skupaj ustvarjajo pravljično okolje, ki bo vsem, ki zavijejo na avtobusno postajo v tem prazničnem času, pričaralo nasmeh na obrazu in toplo praznično vzdušje.
Avtobusni liniji 10 Malečnik–Metava in 20 Grušova se v torek, 28. 11. 2023, vračata na ustaljeni trasi, so sporočili na Marpromu.
“Vozna reda na spletni strani www.marprom.si sta že ustrezno spremenjena. Zahvaljujemo se vam za razumevanje in strpnost v času obvoza,” še zapišejo.
Je mesto, kjer domujejo pravljice in pesmi, cirkus in gledališče, radovednost in ustvarjalnost. Je mesto, v katerem verjamemo v dobre vile in dobre može, pravzaprav v vse dobro. Je mesto, kjer plešemo v soju lune in kramljamo ob toplem čaju, obujamo tradicionalne rokodelske veščine in spoznavamo tehnologije prihodnosti. Je mesto, ki najtemnejše zimske dneve objame s prijazno svetlobo. Njegova velika stara vrata na Vetrinjsko ulico odpirajo nasmeh in dobra volja, odprta glava in toplo srce. To je Vilinsko mesto.
Vile in vilinci so tudi letos marljivo zavihali rokave in z izvirno okrasitvijo ozaljšali Vetrinjski dvor. V Vilinskega ga tudi letos začarala praznična osvetlitev. Stotine prijaznih lučk bo zažarelo 30. novembra ob 17.30 uri.
In seveda bo, kot pritiče vilinkam in vilincem, zraven tudi malce čarovnije. Hokus pokus, abrakadabra, prihajajo vrhunski artisti cirkusa Čupakabra! Zaiskrilo se bo in zableščalo, rajalo in smejalo. In da bo večer čisto zares čaroben, se bo med stoletnimi zidovi sukal tudi pravcati vilinski mag – Magic Wladimir.
Za otvoritev koncert
V strnjeno dogajanje Vilinskega mesta bomo skočili 15. decembra ob 18.00, ko bo na Vilinski oder stopila ena najzanimivejših in najbolj kakovostnih glasbenih zasedb pri nas, Katalena. Izjemni glasbeniki so se vselej odlično razumeli z otroki. Svoj ustvarjalni navdih namreč črpajo iz bogate zapuščine slovenske ljudske pesmi, kjer je izštevank, napevov in uspavank na pretek.
Svetovno prvenstvo v kickboksu na Portugalskem je bilo za tekmovalce, ki trenirajo v Športnem centru Barada, ponovno izjemno, saj so zopet segli po medaljah in dosegli odlična mesta. Danes je bil v centru tudi sprejem zanje.
Šest športnikov se je vrnilo iz portugalske Albufeire, kjer je bilo svetovno prvenstvo v kickboksu, pod uradnim nazivom WAKO Senior and Master World Championship
2023 (vse discipline). Na tekmovanju je sodelovalo 1.680 tekmovalcev iz 70 držav, mariborski športniki so domov prinesli kolajne in dosegli zavidljive rezultate.
Tyra Barada je postala svetovna prvakinja v ‘light contactu’ in dosegla 3. mesto v ‘point fightingu’.
Bian Nabernik je dosegel 2. mesto v kategorijo -69 kg ‘light contact’.
Urša Terdin je prav tako dosegla 2. mesto v svoji kategoriji -70kg ‘light contact’.
Žiga Zagoranski pa je bil tokrat na 3. mestu v kategoriji -63 kg ‘light contact’.
Vito Kirbiš in Žiga Pečnik tokrat sicer nista segla po kolajnah, sta pa prav tako kot ostali pokazala izjemne predstave in odlično borbenost.
Danes so odlične športnike sprejeli v Športnem centru Barada, kjer sta jim Tomaž Barada in mariborski župan Saša Arsenovič podelila še darila, mladi upi, ki trenirajo v tem centru pa so se z veseljem z odličnimi športniki tudi fotografirali.
Preklic obiskov na ginekoloških oddelkih Klinike za ginekologijo in perinatologijo UKC Maribor.
Do preklica so, od vključno 27. 11. 2023 dalje, obiski na ginekoloških oddelkih Klinike za ginekologijo in perinatologijo prepovedani, so sporočili iz UKC Maribor.
Obiski v UKC Maribor so sicer dovoljeni vsak delovni dan (od ponedeljka do petka) med 16. in 17. uro, ter med vikendom in ob praznikih med 14. in 15. uro. Svetujejo, da imajo pacienti zgolj enega ali dva obiskovalca dnevno.
V posamezni organizacijski enoti lahko predstojnik zaradi narave zdravstvene oskrbe in/ali dobrobiti pacientov omeji obiske, navajajo v UKC Maribor.
Obiski so tako trenutno na eno zdravo osebo dnevno omejeni:
– na Kliniki za nevrologijo,
– na Kliniki za interno medicino,
– na Kliniki za kirurgijo,
– na Kliničnem oddelku za abdominalno in splošno kirurgijo je v sobi intenzivne terapije pri istem bolniku istočasno dovoljen le 1 obiskovalec.
Prepoved obiskov:
– na Oddelku za gastroenterologijo obiski do preklica niso dovoljeni. Izjeme so možne le v dogovoru s sobnim zdravnikom ali predstojnico oziroma njenim namestnikom.
– na Oddelku za pljučne bolezni obiski do preklica niso dovoljeni. Izjeme so možne le v izjemnih primerih, v dogovoru s sobnim zdravnikom (obisk za kratek čas).
– na ginekoloških oddelkih Klinike za ginekologijo in perinatologijo obiski do preklica niso dovoljeni.
Uporaba zaščitnih mask je v UKC Maribor zelo priporočljiva. Obiskovalci ne smejo imeti znakov in/ali simptomov okužbe dihal. Obiskovalci si naj roke razkužijo vsaj pred vstopom v bolniško sobo.
Začetek zimske sezone na Mariborskem Pohorju in Arehu je vedno razveseljiv trenutek, še posebej, ko naravne razmere omogočajo zgodnjo pripravo smučišč. Marprom z navdušenjem sporoča, da so trenutno v polnem zamahu z izdelovanjem snega na višje ležečih smučiščih, kot so Pisker, Ruška in Sleme.
Pri tem poudarjajo, da je vsak dan ključnega pomena in da so zadovoljni, ker lahko že zdaj zagotavljajo odlične pogoje za smučanje. Poleg tega so izpostavili, da so šteti dnevi, ko bo Bike Park Pohorje Maribor odprt v celotnem obsegu. Vendar pa bodo kmalu omejili spuste s kolesom iz zgornje postaje Pohorske vzpenjače samo na progo Red Line, saj druge proge večkrat prečkajo smučišča.
Edinstvena destinacija
Eden od pomembnih poudarkov je tudi srednja postaja Pohorske vzpenjače, ki bo letos prvič omogočila kolesarjenje skozi celotno zimsko sezono, seveda ob primernih razmerah. To naredi Pohorje edinstveno destinacijo v tem delu Evrope, saj omogoča ljubiteljem kolesarjenja doživljanje čarobnosti zimske pokrajine kar s kolesom.
Zgodnja priprava smučišč in odprtje kolesarskih prog v zimskem obdobju zagotovo prispevata k pestrosti doživetij na Pohorju ter privabljata tako ljubitelje smučanja kot tudi kolesarjenja. Marprom se veseli nadaljnje sezone in ponuja številne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa na tem čudovitem območju.
Društvo paraplegikov Podravja združuje 140 članic in članov, ki so po poškodbi hrbtenjače trajno vezani na uporabo invalidskega vozička. Društvo izvaja posebne socialne programe, ki jih koristijo vse članice in člani društva. “Ti programi so zelo pomembni, zato jih izvajamo za nadaljnjo rehabilitacijo naših članic in članov,” pove predsednik društva Boris Klep.
Klep v nadaljevanju pojasni, da so pri izvajanju socialnih programov v stalnem stiku z člani, ki se zaradi večje socialne stiske vedno težje preživljajo: “Da vsaj nekoliko polepšamo dan in razveselimo naše članice in člane, ob koncu leta prirejamo družabno srečanje. Ob tej priložnosti bi želeli z majhnimi pozornostmi obdariti članice in člane.”
Zato bodo veseli vsakega, ki se bo odločil, da jim podari kakšne artikle oz. storitve. “Zelo vam bomo hvaležni, če lahko z majhnim prispevkom pomagate k dobri volji, ki je našim članom kljub mnogim neprijetnostim, ne zmanjka,” poudari.
Če jim želite pomagati s prostovoljnim prispevkom, to lahko storite z nakazilom na TRR:
Društvo paraplegikov Podravja
Naslov: Lackova cesta 43, 2000 Maribor
TRR: SI56 6100 0002 2988 668 (Delavska hranilnica)
Več informacij najdete na telefonski številki (02) 614-20-83.
Nogometaši Mure in Maribora so se v prestavljenem, 3. krogu državnega prvenstva v Murski Soboti razšli brez golov.
Mariborčani, varovanci Anteja Šimundže, nekdanjega trenerja Mure, so v Mursko Soboto prišli trdno odločeni, da na sicer vedno zahtevnem gostovanju osvojijo polni izkupiček. Njihovi navijači ne bodo mogli trditi, da se niso trudili, da niso poizkušali, zagotovo pa bodo zaradi tega še bolj razočarani. Kljub izraziti premoči v posesti žoge njihovi ljubljenci niso pokazali prav nič kreativnosti oziroma domišljije, priložnosti si praktično niso ustvarili.
V prvem polčasu dominacija Mariborčanov
Osvojena točka sicer ne pomeni katastrofe, pomeni pa, da so še bolj oddaljeni od vodilnih ekip. Za Celjem zaostajajo za 14, za Olimpijo pa pred medsebojnim obračunom za devet točk.
Prvi polčas je minil v dominaciji Mariborčanov. Od prve minute naprej so pletli mrežo okoli vrat, poskušali s streli, a velikih priložnosti si niso pripravili. V 18. minuti je Arnel Jakupović streljal mimo gola, le minuto pozneje pa je bilo videti, da se je pritisk Mariborčanov obrestoval.
Hilal Soudani je dobro streljal, vratar Klemen Mihelak je žogo odbil do Marka Kolarja, ta je v prvem poskusu zadel vratnico, v drugo pa vendarle bil natančnejši. Maribor se je veselil, a kratek čas, oglasil se je namreč Var, po ogledu posnetka pa so sodniki dosodili predhodni prekršek Jakupovića nad Žigo Kousom.
Mura se je osredotočala na protinapade, po enem izmed njih je zadela mrežo, a tudi gol Timoteja Brkića ni obveljal, saj je bil podajalec Roko Jurišić pred tem v nedovoljenem položaju.
Tudi v drugem delu so gosti zadržali pobudo, toda še naprej posebno nevarni niso bili. Jakupović je dvakrat poskušal s streli od daleč, tudi poskus Jana Repasa ni šel v okvir vrat, Kolar pa se ni najbolje znašel po slabem posredovanju Mihelaka.
Najlepšo priložnost na tekmi so imeli gostitelji. Spet po protinapadu, ko se je v 73. minuti po protinapadu in samostojnem prodoru Dardan Shabanhaxhaj odločil za strel z leve strani, odbita žoga je padla na glavo Nikole Jovićevića, ki je sicer dobro reagiral, vendar mu je veselje s sijajno obrambo preprečil vratar Ažbe Jug.
V naslednjem krogu bo Mura gostovala pri Bravu, Maribor pa bo gostil Olimpijo.
Medtem ko Mestna občina Maribor še vedno išče družinskega zdravnika, ki bi imel ambulanto v Malečniku, je koncesijsko pogodbo za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju splošne medicine odpovedala še zdravnica na Taboru.
Mestni svet je soglašal z začetkom iskanja novega zdravnika, a vprašanje je, če ga bodo našli.
Občina je podelila koncesijo zdravnici zasebnici Brigiti Šorli leta 2000, njena ambulanta se nahaja na Pupinovi ulici na Taboru. Konec septembra letos pa je zdravnica posredovala občini odpoved koncesijskega razmerja, ki stopa v veljavo konec marca 2024.
Razlogi za zdravničino odločitev niso znani. Ker Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor nima kadrovskih možnosti za zapolnitev njenega mesta, bo občina poskušala poiskati novega koncesionarja.
Mestni svetniki so na seji ta teden soglašali z izvedbo razpisa za novega koncesionarja. Več mestnih svetnikov je sicer izrazilo obžalovanje, da te ambulante ne more prevzeti javni zdravstveni dom. “Nimamo veliko časa, da najdemo novega zdravnika, zato je treba pohiteti s postopki. V nobenem primeru pa si ne želimo zapletov, kakršnim smo priča v Malečniku,” je v razpravi dejal Franc Slavinec iz svetniške skupine SDS.
Napovedujejo ponovitev razpisa
Zdravnica v Malečniku je prekinila koncesijsko razmerje konec januarja letos in po prvem objavljenem razpisu je občina podelila koncesijo zasebnemu medicinskemu centru Julius, a tudi ta ni našel zdravnika za ambulanto. Zato mu je občina odvzela koncesijo in objavila nov razpis, na katerega pa se nihče ni prijavil. Na občini napovedujejo ponovitev razpisa.
Koncesijo nameravajo v obeh primerih podeliti za 15 let.
VIR: STA
Panoramsko kolo se je pred dnevi poslovilo od ljubljanskega BTC-ja in se preselilo v Maribor, že stoji na Glavnem trgu v Mariboru.
Za naš medij so v podjetju povedali, da je panoramsko kolo v Maribor prispelo 23. novembra, torej minuli četrtek. Takrat so pričeli tudi z montažo, ki načeloma traja tri do štiri dni. Stacioniran bo na isti lokaciji kot lansko leto pričetek obratovanja kolesa pa je predviden za 30. novembra 2023
Panoramsko kolo z 33 metrov višine pa bo razveseljevalo obiskovalce mariborskega Božičnega sejma.
“Tako bodo Maribor postavili ob bok vsem evropskim prestolnicam kot so Dunaj, Berlin, Paris, Amsterdam in se bi lahko naštevali …” pravijo v Lunaparku Muller, dodajajo še, da so zelo ponosni da so del te zgodbe.
Cene vstopnic bodo: otroške 6 evrov, odrasle pa 8 evrov. Lani je sicer v Mariboru stalo nekoliko nižje kolo, vožnja na njem je bila za odrasle en evro nižja.
Pri osnovni šoli v Kamnici pri Mariboru so danes odprli prenovljeno večnamensko igrišče. Obnovitvena dela potekajo tudi pri OŠ Prežihov Voranc v središču Maribora, v četrtek pa so že predali namenu nova igrala v dveh vrtcih na Studencih.
V okviru prenovitvenih del na zunanjem igrišču OŠ Kamnica so po navedbah kabineta župana Saše Arsenoviča obnovili obstoječe igrišče za rokomet, mali nogomet in košarko.
Odstranili so obstoječo podlago in izvedli novo asfaltno prevleko igrišča, vgradili nove betonske robnike in na novo izrisali črte za posamezne športe. Prav tako so na novo uredili odvodnjavanje. Dela so ocenjena na okoli 80.000 evrov.
V waldorfskem vrtcu Studenček in vrtcu Jožice Flander v mariborski mestni četrti Studenci so se v četrtek razveselili novih igral, ki sta jih v sklopu projekta Podpora družini donirali Gorenjska banka in MK Group. Sedmim vrtcem v Sloveniji so namenili donacijo opreme in igral v vrednosti 150.000 evrov.
Kaj še nameravajo?
Župan je na seji mestnega sveta ta teden povedal, da nameravajo s pomočjo donatorjev urediti tudi zunanje igrišče pri OŠ Leona Štuklja, kjer je septembra začela delovati mednarodna šola. S tega naslova pričakuje okoli 100.000 evrov.
Na OŠ Tabor še potekajo obnovitvena dela, čeprav bi moral biti projekt zaključen ta teden. “Sicer podaljšujemo roke, a pouk poteka nemoteno,” je zatrdil Arsenovič. V sklopu 2,6 milijona evrov vrednega projekta energetske sanacije bodo prenovili stavbni ovoj, zamenjali stavbno pohištvo in namestili zunanja senčila, prenovili ogrevalni sistem, notranjo razsvetljavo in vzpostavili energetsko upravljanje.
Kmalu bosta po napovedih začeli delovati dve novi postaji sistema souporabe koles MBajk, in sicer pri dvoetažnem mostu na Pobrežju ter pri lutkovnem gledališču na Lentu.
Člani sveta delavcev Radiotelevizije Slovenije (RTVS) so v sklepu, ki so ga sprejeli na današnji dopisni seji, zapisali, da z veliko zaskrbljenostjo spremljajo podatke o poslovanju zavoda ter poskusih reševanja finančne krize. Upravo in svet RTVS so zato pozvali, da v vse razprave o prihodnosti zavoda dosledno vključujeta zaposlene.
V sprejetem sklepu, ki ga je pridobila STA, so zapisali, da se je RTVS v finančni krizi znaša zaradi dolgoletnega izogibanja države, da bi kot ustanoviteljica poskrbela za stabilno financiranje javnega medijskega servisa, a tudi škodljivih poslovnih potez prejšnjega vodstva.
Ugotavljajo, da po letih finančnega in kadrovskega siromašenja, nenehnega krčenja in varčevanja notranjih rezerv ni več. Svet delavcev zato podpira prizadevanja uprave in sveta RTVS, da bi pred nujnimi zakonodajnimi spremembami kratkoročne rešitve poiskali v dodatnih prihodkovnih virih in premišljeni reorganizaciji. “Pri tem svari pred pavšalno in populistično razpravo o tem, kateri deli RTVS so domnevno bolj ali manj javno koristni ali potrebni,” so zapisali.
Finančno stanje zavoda “katastrofično”
“Svet delavcev zbiranje podatkov o posameznih organizacijskih enotah in njihovo analizo druge izračune podpira le, če pomenijo izhodišče za informirano razpravo, iskanje sinergij in dodatno pridobivanje sredstev. Nasprotuje pa licitiranju z usodo delov zavoda in ustrahovanju zaposlenih v teh enotah,” so opozorili.
Upravo in svet RTVS so pozvali še, naj svoje delovanje usmerita predvsem v zagotavljanje takšnih finančnih pogojev, da bo RTVS še naprej deloval v javnem interesu.
Danes se sicer izteče rok, do katerega mora uprava RTVS pripraviti in svetu RTVS predložiti izračune finančnih in kadrovskih učinkov več morebitnih ukrepov. To so med drugim ukinitev organizacijske enote glasbena produkcija, ukinitev informativnega programa drugega programa TVS, ukinitev Radia Si, ukinitev regionalnega programa radia in televizije Koper ter Maribor, ukinitev mediateke, ukinitev založniške dejavnosti RTV in progresivno znižanje plač.
Zaposleni v Maribor presenečeni nad načrti
Na to so se na zaposleni na regionalnem RTV centru Maribor že odzvali: “Regionalni RTV center Maribor je s tremi programi (Televizija Maribor, Radio Maribor in Radio Si) tradicijo in ugled gradil desetletja, zato se zdaj sprašujemo, zakaj nam Svet RTV Slovenija z namero iskanja finančnih rezerv sporoča, da smo prav mi nepotrebni in zgolj prevelik strošek.”
Predsednik sveta RTVS Goran Forbici je sicer po sredini seji sveta za Televizijo Slovenija dejal, da je finančno stanje zavoda “katastrofično”, zato svet preučuje vse možnosti, kako tudi v prihodnjem letu izvesti kakovosten program, ki bo ne samo obdržal, pač pa tudi okrepil zaupanje javnosti.
“Gledamo vse od linearnega znižanja, se pravi manjšanja finančnih sredstev po vseh programih enakomerno, do tudi tega, kaj se zgodi, če kakšne enote ukinemo. Poudarjam, da ne gre za ukinjanje, gre samo za to, da ugotovimo, kakšne učinke bi imeli kateri rezi, zato da lahko potem na koncu informirano odločamo,” je zagotovil Forbici.
VIR: STA
Najboljša slovenska atleta leta v tradicionalni anketi Atletske zveze Slovenije (AZS) sta po pričakovanjih postala svetovni podprvak v metu diska Kristjan Čeh (Ptuj) in Tina Šutej (Kladivar), srebrna na dvoranskem evropskem prvenstvu v skoku s palico in četrta na SP. Najboljši klub je ljubljanski Mass, trener pa Milan Kranjc, ki vadi Tino Šutej.
Čeh je zmagal tudi na evropskih igrah in bil drugi v končni razvrstitvi diamantne lige. Slednje je uspelo tudi Šutej, ki je bila srebrna še na evropskih igrah.
“SP v Budimpešti, kjer sem bil dokaj zadovoljen s svojim nastopom, je bilo posebno, ker je bilo blizu domovine in sem imel lahko veliko navijačev. Ni mi uspelo zmagati, sem pa edini tekmovalec v zgodovini, ki je v finalu na SP dosegel dva meta prek 70 m. Vesel sem tudi, da tudi drugi Slovenci izboljšujejo svoje atletske dosežke in kmalu bomo lahko osvajali še več medalj, če bo šlo tako naprej,” je dejal Čeh na prireditvi v kulturnem centru Primož Trubar v Šentjerneju.
Pripravlja se v Estoniji
Na podelitev je prišel v družbi trenerja Kerta Kanterja iz njegove domovine Estonije, saj se na naslednjo olimpijsko sezono tam tudi pripravlja.
Za priznanje najboljšega atleta je v anketi prejel 410 točk, med člani je bil drugi slovenski rekorder na 400 m ovire Matic Ian Guček (Kladivar Celje, 250 točk), tretji sprinter Rok Ferlan (Triglav Kranj, 140).
“V minuli sezoni sem najbolj ponosna, da sem izboljšala svoje državne rekorde in na medaljo iz dvoranskega EP. Upam, da bom ob koncu naslednje sezone rekord popravila na pet metrov,” je napovedala Tina Šutej.
Prejela je 393 točk in bila pred rekorderko na 3000 m zapreke Marušo Mišmaš Zrimšek (Mass, 270), tekačico na 400 m Anito Horvat (Velenje, 178). Guček je bil najboljši tudi med mlajšimi člani, kjer je med atletinjami slavila Veronika Sadek (Slovan, 368).
Zlato plaketo AZS je prejel Robert Herga. Nagrado AZS za fair play, ki je bila podeljena prvič, je dobila Lina Žlindra. V pionirski kategoriji je opozorila na sodniško napako in zato nazadovala na četrto mesto. Atletska kluba Poljane Maribor in Štajerska sta skupaj organizirala atletski del olimpijskega festivala evropske mladine (Ofem) v Mariboru in za to prejela priznanje za najboljša organizatorja tekme.
Zagotovili so likvidnost, poplačane so vse obveznosti zveze
Najboljša veterana sta Marjeta Čad in Marko Sluga, zlate trenerske značke so dobili Andrej Brinar, Henrik Omerzu in Milan Šimunič, nagrade Evropske atletike Zdravko Peternelj, Tanja Šalamon, Milan Šimunič in Natalija Bah.
Predsednik AZS Primož Feguš je v nagovoru izpostavil velike uspehe na mednarodnih tekmovanjih ter to, da zveza nima več finančnega primanjkljaja, ki ga je imela še lansko leto.
“Zagotovili smo likvidnost, poplačane so vse obveznosti zveze. Zaradi boljšega finančnega stanja so se povečala sredstva za atlete, trenerje in sodnike,” je navedel predsednik zveze.
“Pohvaliti je potrebno slovenske klube, da so organizirali in izvedli vsa tekmovanja, ki smo jih zapisali v koledar, kljub nekaterim težavam. Pri tem se izpostavlja organizacijo atletskega dela Ofema, ki je potekala popolnoma brezhibno zaradi dobrega delovanja mariborskih klubov in ostalih,” je dejal Feguš.
Izpostavil je velik napredek v kakovosti atletske infrastrukture, saj so po državi obnovili osem atletskih stez, atletika pa je dobila tudi novo ravno dvorano v štajerski prestolnici. “Sprejeli smo tudi sklop pravil, ki urejajo procese in ukrepe, namenjene varovanju in zagotavljanju varnosti posameznikov, ki sodelujejo v atletiki,” je še dodal Feguš.
VIR: STA
Olimpijski festival evropske mladine (OFEM), ki je letos poleti potekal v Mariboru, je po navedbah organizatorjev dosegel odlične odzive, tako glede organizacije in izvedbe, kot obiska. Zaključni finančni obračun sicer kaže negativen izid v višini okoli 600.000 evrov, ki ga bo pokril Javni holding Maribor.
Podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Metod Ropret je dodal, da je bil Ofem velika priložnost za vse mlade športnike in športnice, pomembno vlogo pa so odigrali tudi prostovoljci, svojci športnikov in mediji. Poudaril je, da je že ob začetku projekta bilo vsem jasno, da nobeno slovensko mesto nima vse potrebne infrastrukture za izvedbo takšnega dogodka. “Čeprav je šlo na koncu časovno zelo tesno, smo vendarle uspeli pridobiti vsa potrebna sredstva, da je mestna občina lahko prišla do tudi sicer prepotrebnih novih športnih objektov, ki jih bodo mladi športniki, ne le Maribora ampak celotne regije, lahko uporabljali tudi v prihodnje,” je dejal.
Športni direktor Evropskih olimpijskih komitejev Peter Brüll je ponovil, da je bil mariborski “eden najboljših Ofemov doslej”. “Kljub nizkemu proračunu so organizatorji pripravili odličen dogodek. To je dobra dediščina ne le za mesto, ampak celotno državo,” je dejal.
Učenci Osnovne šole Selnica so na prireditvi ob 80-letnici stavbe njihove šole pokazali, v katerih obdobjih je njihov hram učenosti stal in kakšen je bil v tem času tam pouk.
Prisrčni nastopi so pokazali čas, ko so šolo zgradili in se je v njej začel pouk, pokazali so tudi, kako so bili učenci takrat oblečeni, kako so z njimi govorili učitelji. Nato pa so z naslednjimi nastopi postopoma prehajali v sedanji čas. Na prireditvi sta nastopila tudi Špela Pokeržnik, nekoč učenka te osnovne šole in Tim Ribič.
Prva govornica na odru pa je bila častna občanka Selnice Antonija Majster, ki se je spomnila časov učiteljevanja na tej šoli in poudarila, kako pomembno je, da so učitelji tudi sočutni. Sama je bila sicer na šoli tudi mentorica učencem, ki so delovali v rdečem križu, ter jih učila vrednot tudi s svojim zgledom.
Do 8. januarja 2024 je možna prijava na Javni razpis za izbor kulturnih programov, ki jih bo v letih 2024 – 2026 sofinancirala MO Maribor.
Predmet razpisa je izbor celoletnih ali ciklično zasnovanih in za daljše obdobje načrtovanih javnih nepridobitnih kulturnih programov, ki jih bodo izvajalci izvajali v obdobju od 2024 do 2026. Javni razpis je namenjen ohranjanju in razvoju za mesto pomembnih kulturnih programov, ki niso vključeni v programe javne službe oziroma v dejavnosti javnih zavodov na področju kulture.
Razpis se nanaša na sofinanciranje programov v letih 2024-2026 na področjih:
– umetniški programi;
– interdisciplinarni programi;
– knjiga in bralna kultura;
– avdiovizualne umetnosti;
– kulturni programi medijev.
Razpisni rok se zaključi dne 8.1.2024.
Povezava do razpisa z razpisno dokumentacijo na voljo na tej povezavi. V dokumentaciji najdete tudi vse ostale podrobnosti razpisa.
Zveza klubov upokojenih delavcev Ministrstva za notranje zadeve (MNZ) Maksa Perca Slovenije in mariborski klub sta organizirala zanimivo srečanje in pogovor s pisateljem in dramatikom Tonetom Partljičem in profesorjem dr. Igorjem Kaučičem, ustavnim pravnikom.
Srečanja se je udeležilo 60 članic in članov iz domačega, mariborskega kluba ter šestih slovenskih klubov (Murska Sobota, Slovenj Gradec, Celje, Kranj, Postojna in Koper). Med udeleženci je bil tudi Tomaž Pečjak, predstavnik generalne policijske uprave, ki skrbi za povezanost med stanovskimi organizacijami in policijo. Igor Kaučič jim je spregovoril o ustavno pravnih izzivih preteklega, sedanjega in prihodnjega časa. Dotaknil se je aktualnih ustavno-pravnih pravic od časov nastajanja ustave do vseh njenih sprememb doslej. Ni se izognil niti aktualnim pobudam za spremembo ustave, ki se nanašajo na prenos pristojnosti imenovanja sodnikov iz državnega zbora na predsednika(- co) države ter prizadevanjem za ohranitev ustavne pravice do plačevanja z gotovino.
Pisatelj Tone Partljič je na njemu značilen humorni način govoril o še danes najznamenitejši in zelo popularni komediji Moj ata socialistični kulak. In glasno razmišljal o tem, kako težko je nasmejati Slovence, ki se jim zdi, da se jim vselej in povsod godi krivica. Skupaj so ugotovili, da so upokojenci še vedno radovedni, da kljub letom radi nabirajo nova znanja, se izpopolnjujejo in širijo svoja obzorja. Moderator okrogle mize Mirko Ploj, predsednik mariborskega kluba, je srečanje zaključil z ugotovitvijo, da je življenje prepomembno in prekratko, da bi ga jemali preveč resno.
