Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Nova KBM je močno zavezana družbeni odgovornosti in trajnostnemu delovanju, kar je pomemben del naše strateške usmeritve. Pristop k upravljanju teh področij v banki skozi leta postaja vse bolj celovit.

Danes se v Novi KBM lahko predstavijo ne le kot zavezani k izvajanju okoljske in družbene odgovornosti na področju svojega delovanja, ampak tudi kot t.i. zeleni voditelj, za kar so prejeli tudi certifikat Green Star za področje trajnostnega poslovanja in podnebnega ukrepanja.

Zavedajo se, da je prehod v nizkoogljično družbo pomemben za vse nas, zaradi tega v Novi KBM razvijajo trajnostno financiranje in s tem povezane produkte in storitve. Cilj naložb s trajnostnim učinkom je razbremeniti vpliv na okolje, zato se pri poslovanju osredotočajo na podporo podjetjem, ki si dejavno prizadevajo bodisi omejiti svoj negativni vpliv na okolje bodisi zagotoviti koristi tako za okolje kot družbo.

Sofinanciranje vzpostavitve nove pametne tovarne

“Ponosni smo, da smo partner podjetja s 70-letno tradicijo, ki uspešno stopa po poti zelene preobrazbe. V visokotehnološkem proizvodnem podjetju Talum s projektom Zelena transformacija drogov in rondelic v investicijski vrednosti 38 milijonov evrov nadaljujejo intenzivno prestrukturiranje proizvodnih programov v smeri zelenega prehoda, saj usmeritev v ogljično nevtralnost podjetja s povečevanjem krožnega gospodarjenja vodi k večji uporabi reciklažnega aluminija v izdelkih, ki jih proizvajajo,” sporočajo iz Nove KBM.

Nova KBM bo sofinancirala vzpostavitev nove pametne tovarne rondelic in tako soomogočila rast obstoječega proizvodnega programa ter razvoj novih proizvodov. Z zagonom nove tovarne rondelic bo podjetje Talum odprlo 100 delovnih mest in še okrepilo svoj položaj največjega proizvajalca rondelic na svetu.

VIR: Nova KBM

Nova KBM pod okriljem Skupine OTP spodbuja okolju prijazne investicije

Financiranje zelene preobrazbe okolju prijaznejših investicij Nove KBM je del prizadevanj banke, ki vključuje zavezo k odgovornemu ravnanju do okolja in družbe ter spodbuja pozitivne spremembe v bolj trajnostno gospodarstvo. V okviru te strategije strankam ponujajo ugodnejši dostop do sredstev za investicije, ki podpirajo okoljsko odgovornejše dejavnosti. V Novi KBM, ki je del Skupine OTP, se bomo tudi v prihodnje intenzivno posvečali podpori podjetjem, ki so na poti zelene preobrazbe in razvoja področja družbene odgovornosti.

Pogodbo sta podpisala Matej Falatov, član uprave Nove KBM, in Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma.

VIR: Nova KBM

V Kamniški grabi, ki spada v mariborsko Krajevno skupnost Kamnica, so včeraj uradno zaključili izgradnjo komunalne kanalizacije, pri tem pa so preplastili tudi cesto. Krajani so zadovoljni, a opozarjajo, da so še drugi projekti, ki so “na čakanju” in da bodo vztrajali, da se jih naredi, saj nočejo biti pozabljeni od centra.

Izgradnja je potekala v sklopu projekta “Odvajanje in čiščenje voda v porečju Drave – Mestna občina Maribor”. Naredilo se je dobrih 1.350 metrov prenovljene ceste in za približno 60 priključkov komunalne kanalizacije.

Krajani KS Kamnica, predvsem tisti, ki stanujejo na odseku izgradnje komunalne kanalizacije in obnove ceste so zadovoljni, da so cesto uredili tako, da je boljša kot pred neurjem, ki je pustošilo po grabi, prav tako za ureditev komunalne kanalizacije. Hkrati pa opozarjajo še na vrsto projektov, ki jih je treba v KS Kamnica še narediti, dokončati.

Predsednik KS Kamnica: “Narava je morala pokazati zobe, da so nas potem lahko poslušali.”

Tako pravi tudi Simon Hauptman, predsednik KS Kamnica: “Čisto zadovoljni ne bomo nikoli. Projektov je odprtih še in še. Zagotovo pa smo danes zadovoljni, da se odpira tudi uradno ta cesta skozi Kamniško grabo, da je urejena kanalizacija, da so urejeni hišni priklopi in podporni zidovi, za katere je narava spomladi pokazala, da so nujno potrebni.” Dodal je še, da se je že prej kazalo, da je investicija v obnovo nujno potrebna, “a naša beseda ni bila dovolj, je morala narava pokazati zobe, da so nas potem poslušali”.

Ni še daleč nazaj čas, ko so v Kamnici glasno razmišljali, da bi se odcepili od Mestne občine Maribor, saj so po besedah Hauptmana ravnali prav, da so pokazali na to, kar bi se še moralo narediti. Zdaj je dodal še to: “Definitivno je naš odziv takrat pomagal pri odnosu Mestne občine Maribor. Če bi rekli, da so 100-odstotno zadovoljni, nismo! Pravkar se sprejema proračun, smo kar na nožu, bi rekel, ampak ja, se da boljše sodelovati z njimi, kot se je prej.” 

Župan MO Maribor Saša Arsenovič je ob zaključku izgradnje komunalne kanalizacije in prenove ceste dejal, “da smo se tu najbolj bali, da bomo zamudili sofinanciranje iz kohezijskih sredstev, to se pravi dogovor za razvoj regij, pa nam je to uspelo”. V celotni investiciji so bili štirje projekti, v dolžini približno 24 km. Dejal je, da je Kamniška graba dokončana, prav tako tudi Limbuš in Laznica, Pekre, Studenci. Da pa traja v Malečniku malo bolj dolgo, je še dodal. In pristavil, da bo tam tudi dokončano v roku.

Podžupan MO Maribor Samo Peter Medved je dejal, da so se v območju Kamniške grabe trudili, da bodo zagotovili tudi novo vozišče, po njegovoih besedah je bil to eden od primarnih ciljev, pa tudi javno razsvetljavo. Pa da je bilo ob vsem tem treba zagotoviti podporne ukrepe v sami strugi potoka in cestne priključke. In da je bilo za vse to treba urediti dodatna sredstva.

Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.

V novi oddaji na BK TV “Z županom” vsak ponedeljek zvečer gostimo župana oz. županjo iz naše regije, ki spregovori o svoji občini. Predvsem nas bo zanimalo kaj se je v slabem letu po volitvah že naredilo in kakšne so vizije za naprej. Tokrat smo v goste povabili Marka Rakovnika, župana občine Lovrenc na Pohorju. Celotno oddajo si lahko ogledate spodaj.

Proizvodni sistem Energetike Maribor iz Skupine JHMB je od danes bogatejši za visokotemperaturno toplotno črpalko Pristan.

Ta zagotavlja dodatni vir energije, s tem pa tudi pomemben korak na začrtani poti v diverzifikacijo proizvodnih virov. Ob tem mejniku proizvodnje energije v sistemu daljinskega ogrevanja v Mestni občini Maribor (MOM) je Mariborčane na odprtju najnovejše pridobitve pozdravil tudi minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer. S simboličnim pritiskom na gumb so minister, župan MOM Aleksander Saša Arsenovič, direktor Javnega holdinga Maribor mag. Andrej Rihter in direktor Energetike Maribor Jože Hebar uradno pognali delovanje visokotemperaturne toplotne črpalke (VTČ) Pristan.

Ta zagotavlja 2 MW nazivne toplotne moči in za svoje delovanje izkorišča toploto reke Drave. Vrednost naložbe v VTČ, ki je nameščena v kletnih prostorih kopališča Pristan, kjer Energetika Maribor že ima svoje strojne naprave, je 2,2 milijona evrov. Nova pridobitev bo po ocenah prispevala k znižanju emisij CO₂ za 1.900 ton letno in hkrati povečala proizvodnjo iz obnovljivih virov energije za približno 12.000 MWh letno. VTČ v Pristanu, ki bo za delovanje letno porabila okrog 3.300 MW/h električne energije, s slednjo delno oskrbuje tudi sončna elektrarna na strehi objekta.

Hkrati je bil v okviru prenove Lenta zgrajen tudi povezovalni varnostni vročevod v dolžini približno 650 metrov; služil bo kot funkcionalna povezava obstoječega vročevodnega omrežja s predvidenimi širitvami omrežja na levem bregu Drave.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je ob tem dejal, da sta »VTČ v Pristanu in povezovalni varnostni vročevod Lent izjemno pomembni investiciji, ki kažeta zavzetost Mestne občine Maribor in Energetike Maribor v prizadevanjih za zagotovitev podnebno nevtralne družbe. Obe investiciji odpirata vrata novim energetskim priložnostim in vodita v prestrukturiranje sistemov daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije in povečanje učinkovite rabe energije.«

Tudi direktor Energetike Maribor Jože Hebar je usmeril pogled v prihodnost: “Naj bo ta dva milijona evrov vreden projekt, financiran z lastnimi sredstvi podjetja, eden v vrsti novih projektov, ki mu bo-do kmalu sledili še drugi. Vključno z izzivom energijske izrabe za nekoga odpadkov, za nas pa po-membne vhodne surovine, ki bi zagotovila sprejemljivo ceno toplote in ravnanja s preostalimi od-padki za nas in prihodnje generacije.”

Razložil je še, kako deluje visokotemperaturna toplotna črpalka.

Energetika Maribor je s to naložbo močno zakorakala v zeleno prihodnost in tako nadaljuje izpolnje-vanje svojega akcijskega načrta oskrbe mesta s toploto ter prehoda na obnovljive vire energije. Pred tem je korak v zeleno prihodnost naredila že s postavitvijo sončnih sprejemnikov na strehah poslovnih objektov in parkirnih nadstreških na sedežu podjetja.

Poleg tega za prehod od uvozno odvisnega zemeljskega plina na lastne vire načrtuje še vrsto projektov; prva je izgradnja kotla na lesno biomaso moči 5 MW na lokaciji podjetja, ki bo od Ministrstva za okolje, podnebje in energijo v letu 2024 zanjo prejelo nepovratna sredstva v višini 1,345 milijona evrov.

Prav tako so predvidene dodatne proizvodne naprave na obnovljive vire energije na levem bregu Drave in nadaljnje širitve zmogljivosti sončnih elektrarn. Za največjo naložbo v prihodnjih letih pa se prav gotovo izkazuje postavitev naprave za energijsko izrabo mešanih komunalnih odpadkov, ki bi v sistemu daljinskega ogrevanja v MOM omogočala proizvodnjo 60 % vse potrebne toplote.

Proizvodnja toplote iz takšnega objekta bi pomenila bistveno povečan delež obnovljivih virov energije, saj lahko na podlagi izvedene primerjalne študije praks EU računamo na približno 50 % delež obnovljivih virov energije v tako pripravljenem energentu. Omenjena naložba bi pomenila pomembno povečanje samozadostnosti tako pri ravnanju z odpadki kakor pri zagotavljanju domačega energijskega vira, posledično pa tudi bistveno nižje stroške ogrevanja za prebivalce Maribora. Pri načrtovanju omenjenih proizvodnih virov Energetika Maribor sledi najvišjim okoljskim standardom za zaščito okolja in zdravja ljudi.

Aleksander Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor, je ob zagonu VTČ izpostavil pomen diverzifikacije proizvodnih virov in dejal: “Ustrezne razvojne usmeritve in zakonska določila na nivoju mesta, države in Evropske unije nam dajejo zagon za nova vlaganja v zeleno prihodnost našega mesta.”

Ključne usmeritve mesta, Energetike Maribor in sistema daljinskega ogrevanja v MOM ter s tem oskrbe s toploto 13.840 gospodinjstev in 375 ostalih odjemalcev so učinkovitost sistema in zanesljiva, cenovna sprejemljivost ter okoljsko odgovorna oskrba s toploto.

Varstveno delovni center POLŽ Maribor, javni socialno varstveni zavod z enotami v Mariboru, Lenartu, Slovenski Bistrici, Rušah, Hočah in Šentilju, ima 30 let. Njegovi uporabniki so odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju. Za okrogli jubilej so pripravili veliko proslavo, na kateri so nastopali prav uporabniki.

Za svoje uporabnike izvajajo storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji, storitev socialnega vključevanja invalidov in storitev institucionalnega varstva, v okviru katere uporabniki bivajo v duhu domačnosti in kakovostnega preživljanja prostega časa.

Poslanstvo VDC POLŽ Maribor je uporabnikom omogočati kakovostno socialno vključevanje, delovno aktivno življenje, osebni razvoj, razvijanje samostojnosti in socialne mreže.

Na praznovanju v dvorani Zavoda Antona Martina Slomška so pripravili veliko slavje, na katerem je bil tudi državni sekretar Ministrstva za digitalno prihodnost Luka Omladič. Ta je ob koncu izpostavil, da je VDC POLŽ Maribor največji tovrstni zavod v Sloveniji.

Direktorica je še poudarila, da se bodo še naprej razvijali na področju socialnega vključevanja.

Prikupno in z veliko vnemo so uporabniki in zaposleni VDC POLŽ Maribor pripravili zanimivo, dinamično praznovanje 30-letnice te ustanove, ki skrbi za socialno vključevanje, delovno aktivno življenje, razvijanje samostojnosti in socialne mreže uporabnikov.

Na samem slavju, ki so ga ga za vse prisotne pripravili zaposleni in uporabniki, pa je sledilo še presenečenje, nad katerim so bili uporabniki izjemno navdušeni, je treba priznati. Na koncu vsega jih je namreč obiskal še Miran Rudan.

Društvo za pomoč in samopomoč Kralji ulice je pripravilo v Vetrinjskem dvoru v Mariboru razstavo “200 korakov do oblakov”, na kateri so pokazali vseh 200 številk uličnega časopisa Kralji ulice, ob tem pa še razne slike, članke, napisane na roko in drugo.

Časopis Kralji ulice izhaja od leta 2005. Na njegovih naslovnicah pa je do zdaj bilo 200 obrazov. Mnogi med njimi so izkusili, kaj pomeni biti brez doma. Postali so kralji in kraljice ulice, vsak po svoje so se morali znajti, da so preživeli. Na naslovnicah so ljudje, ki so še živi in tudi tisti, ki so zaradi slabih življenjskih možnosti in razmer prezgodaj umrli.

Zbrane je nagovorila Jana Bedrač, vodja podružnice Kralji ulice Maribor

Društvo za pomč in samopomoč Kralji ulice jim je priskočilo na pomoč, pa ne samo tem, ki so na naslovnici, ampak še več sto drugim. Postali so člani in članice društva Kralji ulice. Na ulicah prodajajo časopis v zameno za prostovoljni prispevek. Kar nekaj med njimi je začelo tudi pisati in risati, to pa objavljajo prav v tem časopisu. Pišejo o sebi, o svoji zgodbi, o svojih pripetljajih, je povedala za naš medij Jana Bedrač, vodja podružnice Kralji ulice Maribor.

Kdo so pravzaprav tisti, ki so tako ali drugače postali brez doma? Jana Bedrač pravi, da ne gre samo za tiste ljudi, ki živijo na ulici brez lastne strehe nad glavo, ampak gre za širšo množico ljudi, od otrok, ki so v rejništvu, do starejših, ki nimajo več svojega doma, ampak so v domus starostnikov. Gre za t.i. nevidno brezdomstvo.

V časopisu še zdaleč niso samo zgodbe brezdomcev, ampak gre za preplet različnih, tudi strokovnih vsebin.

Časopis prodajajo na ulici,kjer je več ljudi. Stane dva evra, prodajalci dobijo polovico, druga polovica gre za tisk.  Marsikateremu članu in članice je prodaja časopisa edini vir dohodka, tako poskrbijo zase, prevzemajo odgovornost in se dvigujejo z dna, kamor so padli zaradi različnih okoliščin.  Tudi tako gredo skupaj z društvom proti želenemu cilju, da bi vsak človek imel dosegljivo možnost varne in dostojne nastanitve.  Sam časopis v vseh letih od prve številke  opominja na to, da je pot do nastanitve lahko dolgotrajna, boleča, z velikimi izzivi, hkrati pa tudi z veselimi dogodki, ki dvigujejo optimizem.

Sama razstava pa pomeni veliko priznanje vsem tistim brezdomnim ljudem, ki zbirajo moč, da si pomagajo in sprejmejo pomoč, pa tudi priznanje vsem ljudem, ki na cesti vidijo brezdomnega človeka in se ne ozrejo stran. Drobna pomoč kot nakup časopisa in nekaj spodbudnih besed je včasih dovolj, da brezdomnemu damo kanček tistega, kar ga bo dvignilo in mu pomagalo, da si bo lahko s pomočjo društva in ljudi našel dom in izboljšal življenje.

Gogi, prodajalec časopisa Kralji ulice

Na samem odprtju razstave je bil tudi Gogi, eden od mariborskih prodajalcev časopisa Kralji ulice, ki smo ga v preteklih dneh predstavili posebej. Njegova zgodba je polna padcev in na srečo tudi vzponov.

V postopku oddaje javnega naročila za ureditev negovalne bolnišnice Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor je bil vložen nov zahtevek za revizijo. Potem ko je bil v tretje izbran za izvedbo del ponudnik Makro 5 Gradnje, se je zdaj pritožil Pomgrad.

Kot so za STA povedali na ministrstvu za zdravje, je naročnik prejel zahtevek za revizijo v sredo, tik pred iztekom roka za to. Zahtevek je vložil neizbrani ponudnik Pomgrad s partnerji VG5 in GIC gradnje.

Državna revizijska komisija mora zdaj presoditi še o tem zahtevku, potem ko je na začetku tega meseca ugodila pritožbi Makro 5 Gradnje in naložila UKC Maribor, da opravi novo izbiro.

Negovalna bolnišnica načrtovana na Slivniškem Pohorju

Negovalno bolnišnico namerava UKC Maribor urediti v prostorih na Slivniškem Pohorju, kjer je bil do nedavnega oddelek za pljučne bolezni.

A postopek iskanja gradbinca, ki bi opravil ta dela, traja že več mesecev. Javno naročilo za gradbeno obrtniška dela in opremo kuhinje so najprej oddali Makru 5 Gradnje, ki je bil najugodnejši izmed treh prijavljenih ponudnikov. Posel je bil pripravljen opraviti za 10,7 milijona evrov. A, kot je poročal portal Necenzurirano, naj bi po posredovanju takratnega vodje državnega urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Aleša Šabedra odločitev po desetih dneh razveljavili in nato izbrali najdražjega ponudnika, konzorcij Pomgrad, VG5 in GIC Gradnje, ki je ponudil posel za 12,3 milijona evrov.

Na to odločitev se je pritožil Makro 5 Gradnje in državna revizijska komisija je njegovi pritožbi ugodila. UKC Maribor je nato znova izbral Makro 5 Gradnje in vršilec dolžnosti direktorja UKC Maribor Vojko Flis je upal, da bo ta odločitev ta teden postala pravnomočna. “Čim bomo poznali izvajalca, se bodo dela lahko začela,” je dejal na novinarski konferenci v ponedeljek.

Začetek urejanja negovalne bolnišnice je zdaj odvisen od poteka in izida revizijskega postopka.

Je pa projekt negovalne bolnišnice že izgubil predvideno evropsko sofinanciranje v višini 6,8 milijona evrov, saj ne bo zaključen v predvidenem roku konec tega leta.
VIR: STA

Podjetje Šport Maribor je objavilo javno zbiranje ponudb za najem košarkarskega igrišča Iva Daneua v Mladinski ulici, kjer se v zimskem času načrtuje postavitev drsališča.

Družba Šport Maribor iz Skupine Javnega holdinga Maribor je objavila javno zbiranje ponudb za najem nepremičnine – košarkarskega igrišča Iva Daneua – z namenom postavitve drsališča v zimskem času. Športna površina na naslovu Mladinska ulica 29 v Mariboru, ki je predmet oddaje, je velika 300 kvadratnih metrov.

Izbran bo tisti, ki bo ponudil najvišjo najemnino za obdobje treh mesecev

Predviden je najem za 3 mesece, ko bo na tej površini urejeno montažno drsališče. Za oddajo nepremičnine se je Šport Maribor odločil, da na njej zagotovi živahno dogajanje tudi v času izven sezone košarke na prostem, sporočajo iz podjetja.

Med kandidati za najem bo izbran tisti, ki bo ponudil najvišjo najemnino za obdobje treh mesecev. Najemnik bo moral zagotoviti postavitev drsališča in po koncu zimske sezone oziroma najpozneje do 15. 3. 2024 tudi njegovo odstranitev.

Rok za oddajo ponudb je 7. 11. 2023 do 24. ure. Pred tem je mogoč ogled nepremičnine kadarkoli, saj se nahaja na prostem. Podrobnejše informacije so dostopne v dokumentu na tej povezavi.

“Danes ob 16.30 uri vabljeni na večjo gasilsko vajo ob mesecu požarne varnosti,” so sporočili iz Gasilske zveze Maribor.

Le-ta je poteka na območju zavarovalnice Sava, na Ulici Eve Lovše v Mariboru.

“Sodelovala je celotna Javna gasilska služba Maribor – Gasilska Brigada Maribor, PGD Studenci, PGD Maribor – mesto, PGD Kamnica, PGD Zrkovci, PGD Malečnik, PGD Pobrežje, PGD Brezje, PGD Dogoše, PGD Pekre, PGD Radvanje PGD Razvanje, skupaj 87 gasilcev. Vključili pa smo zraven še reševalce in policiste,” za naš portal pove poveljnik GB Maribor, Primož Osojnik.

Julija je v Mariboru v okviru Olimpijskega festivala evropske mladine (OFEM) zaživel sistem uporabe električnih skirojev Bolt z namenom lažjega dostopa do športnih prizorišč v mestu. Testno obdobje je trajalo do jeseni. Uporabnikom je bilo na voljo 120 skirojev na različnih lokacijah v mestu. Mestna občina (MO) Maribor skupaj s podjetjem Bolt pripravila analizo o uporabi sistema ter anketo o zadovoljstvu uporabnikov.

Največje število izposojenih skirojev je bilo zabeleženih ob petkih in sobotah, najmanj ob torkih. V povprečju so si uporabniki skiro izposodili za 15 minut in prevozili razdaljo v povprečju dva kilometra. Največ izposoj je bilo zabeleženih na postajah Štuk in Glavni trg, najmanj pa na Trgu svobode in ob Skate parku. MO Maribor se je za sodelovanje s ponudnikom Bolt odločila na podlagi dobre prakse mikromobilnosti in izkušenj mest, kjer sistem že dobro deluje.

Niso zabeležili hujših prekrškov

“Sodelovanje tudi v našem mestu ocenjujemo kot zelo uspešno, predvsem v času OFEM-a, kjer je ponudnik zagotavljal dodatne prevozne kapacitete za udeležence ter dokazal, da je možno v mestu zagotavljati urejen in varen sistem izposoje e-skirojev,” sporočajo iz MO Maribor.

Menijo, da je potrebno izpostaviti, da v času izposoj niso zabeležili hujših prekrškov, kar pripisujejo dejstvu, da je hitrost vožnje pri Bolt skirojih omejena na 20 km/h, v conah za pešce pa na hitrost pešca ter da je bil vsak uporabnik še pred vožnjo seznanjen s prometnimi pravili in smernicami v času vožnje, ki so jih nato tudi upoštevali. Tudi težav z zagotavljanjem reda ob parkiranju e-skirojev v mestu ni bilo zaznati, kar prav tako pripisujejo ustrezni informiranosti uporabnikov preko aplikacije Bolt.

Skiroji se poslavljajo

Izvedena anketa je pokazala, da so uporabniki s sistemom izposoje električnih skirojev zadovoljni in da ima mreža izposoje tudi potencial širitve. Testno obdobje, ki sta ga dogovorila MO Maribor in podjetje Bolt, se je izteklo in e-skiroji se z mariborskih ulic poslavljajo. V MO Maribor boco proučili letošnje izkušnje in jih uporabili pri snovanju izboljšav življenja v mestu.

Mestna občina Maribor je imela na delovnem mestu mestni manager do lani marca zaposlenega Srečka Đurova, ta je takrat delovno mesto zapustil, ker je prevzel vodenje mestne uprave, v tem času je bil s tega mesta sicer že razrešen. A vsem tem obdobju, torej od marca 2022, na MO Maribor niso imeli osebe na tem delovnem mestu.

Na Mestni občini Maribor so nam pojasnili, da delovno mesto ni bilo zapolnjeno vse do 1. julija letos, ko je na to delovno mesto bila zaposlena Neva Pipan.

In kakšne so delovne naloge na tem delovnem mestu? Tako odgovarjajo na MO Maribor: 

Opis nalog v aktu o sistemizaciji delovnih mest za delovno mesto »sekretar- mestni menedžer« je:
– upravljanje mestnega središča s ciljem trajnostnega razvoja mestnega središča za kakovostno bivanje prebivalcev in obiskovalcev,
– vodenje projektnih skupin za najzahtevnejše in ključne projekte,
– samostojno oblikovanje ključnih sistemskih rešitev in drugih najzahtevnejših gradiv,
– zagotavljanje oziroma neposredna pomoč pri zagotavljanju razvoja mestne uprave,
– opravljanje drugih najzahtevnejših nalog.

Osnovni plačni razred delovnega mesta je 46, kar znaša bruto 2.688,10 evra, so nam še pojasnili. Neva Pipan, ki to delovno mesto zaseda, je sicer v 51. plačnem razredu. Kar znaša 3.270,49 evra bruto (osnovna plača).

Ilka Štuhec je danes v Mariboru 30 dni pred smukaško uverturo predstavila načrte v sezoni 2023/24 svetovnega pokala v alpskem smučanju. Pogled v sezono je pozitivno obarvan. Navdušenje v njenem štabu gradijo na podlagi odličnih dveh mesecev priprav v Južni Ameriki. Štuhčeva je bila zanesljiva tudi pri hitrostih 130 oziroma 140 km na uro.

V pretekli sezoni je Štuhečeva doživela preporod z novim proizvajalcem smuči. Na smukih je bila štirikrat na odru za zmagovalke, dvakrat na najvišji stopnički. V smukaškem seštevku je sezono končala kot druga, kar je bila njena druga najboljša sezona po sezoni 2016/17, v kateri je osvojila smukaški globus.

Novembra se bo hitrostna sezona začela z dolgo pričakovanimi smuki na italijansko-švicarski meji v Zermatt-Cervinii. Po klavrnem propadu lanske zamisli zaradi pretoplega vremena, naj bi tokrat le izpeljali prvo čezmejno tekmovanje v zgodovini svetovnega pokala.

Ilka zelo zadovoljna tudi s pripravljenostjo v superveleslalomu

Smučarke na tem novem prizorišču svetovnega pokala čakata dve tekmi, 18. in 19. novembra.

Če ne bo odpovedi, bodo smučarke nastopile na 12 smukih, 11 superveleslalomih. Predvsem v smukih bo svojo priložnost iskala in lovila najboljša slovenska tekmovalka v kraljevski disciplini alpskega smučanja. Nastopila bo tudi v superveleslalomih. Kaj pa tehnične discipline?

Štuhčeva bo v sezono krenila kot dvakratna smukaška svetovna prvakinja z 21 uvrstitvami na zmagovalni oder, od tega je bila enajstkrat na najvišji stopnički. Pri tem se ne želi ustaviti.

S strateškim pogledom se je znova izkazala vodja njene ekipe, njena mama Darja Črnko, ki je sprejela odločitev, da bodo poleti dva meseca priprav preživeli na južni polobli. S tem je Ilka Štuhec dobila najboljše možne pogoje za vadbo na zimskem snegu in v zimskih razmerah, za razliko od vremena v Evropi, kjer se ekipe soočajo s pomanjkanjem snega.

Štuhčeva je pet tednov vadila v Ushuaii v Argentini, nato pa še prvič tri tedne v Corralcu v Čilu.

“Priprave so bile zelo, zelo dolge. Prvič, ko mi je mami predstavila plan in rekla, da gremo za dva meseca v Južno Ameriko, je bilo malo obotavljanja. Pot tja je zelo dolga, ko pa si enkrat tam, stvari stečejo. Čas je res hitro minil in moram reči, da sem zelo zadovoljna s treningi, ki smo jih opravili,” je dejala Ilka Štuhec.

“Nisem si mislila, da me po vseh teh letih na vseh možnih smučiščih lahko nekaj tako preseneti, kot me je zadnja dva tedna priprav smučišče v Corralcu, kjer smo res imeli neverjetne pogoje. Včasih je ‘malo fejst’ pihalo … V bistvu res ne morem verjeti, še zdaj ne, ta prostranstva, te možnosti, mir, sneg, nobene gneče, res smo lahko počeli točno to, kar smo hoteli. In to mi je v bistvu res dalo dobre občutke. Zelo sem vesela, da je sezona blizu.”

Ilka Štuhec in Darja Črnko na novinarski konferenci pred sezono 2023/2024

“V Ushuaii nismo dobili treningov, kot bi si želeli, v Corralcu pa. Totalno navdušenje, nobenih skal, mrež, mir, Ilka je trenirala sama. Dobili smo tudi priložnost za to, da smo jo znova navajali na hitrost. Največji problem pred vsako sezono je ta hitrostna ovira, na koncu je bila dobra tudi, ko je bila zelo hitra, na treningih je dosegala tudi hitrosti 130 oziroma 140 km na uro,” je dejala Črnko.

Štuhčeva se zelo veseli uvodnih dveh smukov v Zermattu. Na lestvici od 1 do 10, se Zermatta veseli “12”.

Pred uvodnim smukom se bodo na zadnji del priprav odpravili 29. oktobra. Sedem dni bodo v Zermattu, vendar ne na terenu, na katerem bodo tekmovali.

V tokratni oddaji Report smo govorili o 150-letnici Osnovne šole Fram, o Salonu VinDel in 6. Festivalu vin Osrednjih Slovenskih goric.

Naši gostje so bili:
– Vesna Lešnik, ravnateljica OŠ Fram,
– Smiljanka Šimundža, prof. razrednega pouka na OŠ Fram,
– Dejan Baier, dir. Zavoda SloVino in
– Martina Breznik Krajnc, Društvo za ohranjanje kulture Vincar.

Včeraj smo razkrili namero o prodaji prostorov Mariborskega vodovoda, kupec bi naj bil že znan – celjski poslovnež. Hkrati pa naj bi se Javni holding Maribor selil iz trenutnih prostorov v najem v nekdanjo stavbo Raiffeisen banke, k Nigradu pa naj bi se selil Mariborski vodovod.

O tem smo povprašali mariborskem mestne svetnike. Zanimalo nas je če menijo, da gre za gospodarno ravnanje in če se jim zdi smiselno, da se prostore prodaja ter gre v najem. Ter kakšne dolgoročne posledice to pušča po njihovo?

GS:” Vsaka poteza vezana na premoženje je vredna skrbnega razmisleka in razprave tudi v Mestnem svetu”

Odziv Karin Jurše iz svetinške skupine Gibanja Svoboda je sledeč: “V svetniški skupini Gibanje Svoboda nimamo informacij o poslovnih namenih Javnega holdinga Maribor. Kljub našim izrecnim večkratnim pozivom za pridobitev dokumentacije o delovanju holdinga, smo jih del prejeli šele po 5 mesecih. Kot svetniška skupina smo presenečeni, da z delovanjem javnega holdinga niso bili seznanjeni niti svetniki v prejšnjem sklicu. Zavedamo se, da ima delovanje in poslovanje holdinga in vanj povezanih družb velik vpliv na “denarnice” Mariborčank in Mariborčanov. Vsaka poteza vezana na premoženje in investicije holdinga je zatorej vredna skrbnega razmisleka in razprave tudi v Mestnem svetu. V svetniški skupini Gibanje Svoboda bomo se naprej podpirali vse aktivnosti, ki vodijo k večji transparentnosti upravljanja javnih podjetij in holdinga.” 

LPR: “Nimamo nobenih podatkov, kar je v bistvu nezaslišano”

Stališče Liste za pravičen razvoj Mestnih četrti in Krajevnih skupnosti pa je takšno: “Odločitev, o kateri mi nič ne vemo. Od mestnega sveta kakorkoli obrneš, za prodajo kakršnegakoli premoženja, potrebuje župan soglasje – skratka gre za soglasje mestnega sveta. Seveda gre spet za enostransko potezo, ki je mimo vseh, če rečem, tudi zakonsko določenih postopkov. Kar se pa tiče odločitve, pa bi seveda to v prvi vrsti težko komentirali, ker niti ne vemo, kakšna pa je najemnina v prostorih Raiffeisen banke. Torej mi svetniki ničesar ne vemo. Nimamo nobenih podatkov, kar je v bistvu nezaslišano. Kako se v tem mestu to znova počne in kako se dela.”

NSi: “Pričakujemo obravnavo o JHMB na naslednji seji mestnega sveta”

Zdravko Luketič iz NSi o tej temi pravi tako: “svetniška skupina Nove Slovenije z navedbami v vašem članku o prodaji prostorov Vodovoda Maribor ni seznanjena, zato vaših navedb zaradi umanjkanja verodostojnih informacij v tem trenutku ne moremo komentirati. Pričakujemo obravnavo o JHMB na naslednji seji mestnega sveta, ko bodo podane obrazložitve in dostopna vsa gradiva in analize. Za tekoče poslovne odločitve je odgovorno vodstvo Vodovoda in vodstvo JHMB, ki pozna poslovne cilje in pričakovane učinke, ki jim z odločitvami sledijo. Za nadzor gospodarnosti neposrednih odločitev so prvi odgovorni nadzorniki, ki za svoj nadzor in delo jamčijo s svojim osebnim premoženjem in so tisti naslov, ki vam v tem trenutku lahko odgovorijo na vaša vprašanja. Sicer pa, kolikor mi je znano, JHMB nima lastnih prostorov in tudi sedaj že plačuje najemnino. Osebno menim, da bi bila najboljša korporativna organiziranost JHMB, če bi bil organiziran kot pogodbeni koncern. Ker sem deloval v mestnem svetu več mandatov je v preteklosti že bila praksa, da je informacijo o vsakokratnem letnem poslovno poročilu javnih komunalnih podjetij obravnaval mestni svet. Tako je bil omogočen tudi neformalni javni nadzor zainteresirane javnosti, ker so gradiva MS MOM javna.”

SMS – Zeleni Evrope: “Za takšne ukrepe odločajo zgolj podjetja z negativnim poslovanjem, ki tako rešujejo svoj obstoj.”

Igor Jurišič iz Stranke mladih – Zeleni Evrope pa komentira: “Menimo, da odločitev za najem, ki je strošek podjetja, na drugi strani pa prodaja poslovnih prostorov pri podjetju Mariborski vodovod, ki ima uspešno poslovanje in več lastnikov ni smiselna odločitev. Odločitev JHMB za najem drugih poslovnih prostorov pa bi bila smiselna zgolj v primeru nižje najemnine od te, ki jo plačuje podjetju Nigrad. To lahko ima posledice, ki se dolgoročno odrazijo na zmanjšanju vrednosti podjetja kljub kratkoročnemu pozitivnemu denarnemu toku, ki ga podjetje, ki normalno posluje ne potrebuje za svoje tekoče poslovanje. Razen, če so v ozadju kakšni drugi nameni. Tega ne bi mogli oceniti kot gospodarno ravnanje, saj se za takšne ukrepe odločajo zgolj podjetja z negativnim poslovanjem, ki tako rešujejo svoj obstoj.”

SD: “Pri upravljanju javnega premoženja poudarjamo pomen popolne transparentnosti v poslovanju ter proaktivne komunikacije”

Socialni demokrati Maribor sporočajo: “O zadevi, ki jo omenjate, do sedaj nismo bili obveščeni in smo o njej prvič seznanjeni preko vaše strani. Zato si želimo izjavo predstavnika lastnika, g. Saša Arsenoviča, ki odloča o postavitvi nadzornega sveta in posledično o vodenju družbe JHMB. V primeru, da so navedbe, ki ste jih posredovali, resnične, pričakujemo od poslovodstva in predstavnika ustanovitelja, da komentirajo in pojasnijo vse korake. Pri upravljanju javnega premoženja Socialni demokrati Maribor poudarjamo pomen popolne transparentnosti v poslovanju ter proaktivne komunikacije. Če držijo navedbe, ki ste jih predstavili, se nam zdi, da trenutno to ni zadostno upoštevano. V primeru, da so navedbe utemeljene, se zastavlja vprašanje, zakaj se informacije niso delile z javnostjo in zakaj so bile izbrane skrivalnice? Glede prodajnega postopka javnega premoženja s strani JHMB v sodelovanju z javnim podjetjem, v kolikor vaše navedbe držijo, mora biti v skladu z zakonodajo. A izpostavljamo vprašanje, ali bi bilo morda bolj primerno izvesti javni razpis ali javno dražbo, katera bi morebiti prinesla javni blagajni višje zneske? V primeru, da so navedbe utemeljene, se pojavlja vprašanje, ali bi manjko takšne poteze lahko neposredno prizadela premoženje Mestne občine Maribor? In seveda vprašanje, zakaj bi to nekdo želel tako izvesti?”

Lista Arsenovič za Maribor: “Oddajanje, prodajanje, najemanje nepremičnin … so vsakodnevni primeri v poslovnem okolju

Aljaž Bratina iz Liste Arsenovič za Maribor pa je odgovoril sledeče: “Z vsebino, ki jo izpostavljate nisem seznanjen. Na splošno pa – oddajanje, prodajanje, najemanje nepremičnin…so vsakodnevni primeri v poslovnem okolju in velikokrat lahko zagotavljajo boljšo fleksibilnost za posamezni poslovni subjekt. Načeloma se lahko sredstva vezana v poslovnih nepremičninah porabijo za razvoj dejavnosti in povečanje dodane vrednosti. ”

Ostale svetniške skupine na naša vprašanja niso odgovorile.

Turistično društvo Vurberk tradicionalno pripravlja tekmovanje za najbolj urejeno okolico hiš oziroma domov. Ta vikend so najboljše uvrščenim podelili zlate kosmatince, ostalim pa priznanja oziroma pohvale.

Več neurij, ujm, toč, poletnega deževja je sicer mnogim udeležencem delalo preglavice in skrbi tudi pri urejanju okolice. Prav zaradi tega so se na Turističnem društvu Vurberku odločili, da ne bodo podelili čisto vseh kategorij kosmatincev, saj se zavedajo, da so se mnogi trudili, ujme pa uničevale njihov trud. Tako so naredili bolj poenoteno razdelitev priznanj in pohval.

Poostren nadzor policistov za večjo varnost pešcev.

Te dni pod okriljem Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa poteka nacionalna preventivna akcija za večjo varnost pešcev v cestnem prometu. Pešci so nedvomno med najbolj ogroženimi skupinami udeležencev v cestnem prometu. Večletne analize kažejo, da so pešci najbolj ogroženi v zgodnjih spomladanskih, jesenskih in zimskih dneh, predvsem ob jutranjih in večernih urah, ko je vidljivost slabša.

Poostren nadzor voznikov motornih vozil, ki ogrožajo varnost pešcev

Za območje Policijske uprave Maribor statistični podatki kažejo, da so pešci najpogosteje žrtve prometnih nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil, predvsem zaradi ogrožanj pešcev na prehodih za pešce. Zanemariti pa ne smemo tudi nesreč, ki se zgodijo zaradi neustreznega ravnanja pešcev.

V okviru omenjene akcije bodo na območju Policijske uprave Maribor 18. oktobra 2023 med 6. in 13. uro poostreno nadzirali voznike motornih vozil, ki ogrožajo varnost pešcev, zlasti na prehodih za pešce, kakor tudi ugotavljali nepravilnosti pešcev v prometu in nepravilnosti glede označevanja pešcev v času zmanjšane vidljivosti. Prav tako bodo v tem času izvajali nadzor nad vozniki lahkih motornih vozil (e-skiroji), so sporočili iz PU Maribor.

Vsem udeležencem cestnega prometa svetujejo, da upoštevajo cestno prometne predpise. Pešcem pa, da uporabljajo prometne površine namenjene hoji pešcev, da prečkajo vozišče na prehodu za pešce, da na vidnem mestu na strani, ki je obrnjena proti vozišču nosijo svetilko, ki oddaja belo svetlobo, ki je vidna s sprednje in zadnje strani ali nosijo odsevnik.

“Voznike motornih vozil pa opozarjamo, da so na cestah tudi pešci in da naj jim odstopijo prednost, hitrost vožnje naj prilagodijo razmeram in dosledno upoštevajo omejitve, na območjih kjer se običajno zadržujejo pešci (pred šolami, v naseljih), naj vozijo še posebej previdno,” sporočajo iz PU Maribor.

Voznikom lahkih motornih vozil pa sporočajo, da so kot udeleženci v cestnem prometu, do dopolnjenega 18. leta, dolžni med vožnjo uporabljali ustrezno pripeto zaščitno kolesarsko čelado, da uporabljajo ustrezne prometne površine, da prilagodijo hitrost svoje vožnje in da upoštevajo cestno prometne predpise, ki jih zavezujejo kot udeležence v cestnem prometu.

V Mariboru je nocoj v Viteški dvorani Mariborskega gradu potekal pogovor z Janezom Janšo, predsednikom SDS, in Alejandrom Peño Escluso, venezuelskim avtorjem knjig o volilnih prevarah v Latinski Ameriki. Pogovor je vodil Ivan Štuhec, uvodne besede pa je imel Franc Kangler.

Alejandro Peña Esclusa je inženir, pisatelj, analitik in politični svetovalec. Pa tudi začetnik protestov v Venezueli proti režimu chavistov. Bil je tudi zaprt v zaporu El Helicoide. Ukvarja se s forumom  Sao Paulo, napisal je več knjig, med drugim tudi “Volilne prevare foruma Sao Paolo”, ki je prevedena v slovenščino, “Kulturna vojna”, ki je prav tako prevedena v slovenščino. Prav o teh temah je tekel pogovor v Mariboru.

Alejandro Peña Esclusa s prevajalcem, Janez Janša in Ivan Štuhec

Uvodne besede, s katerimi je pozdravil vse navzoče, še posebej pa sogovornika v pogovoru Janeza Janšo in Alejandra Peño Escluso, je imel Franc Kangler. Pozdravil je tudi množico prisotnih obiskovalcev, teh je bilo res veliko, toliko, da so morali prinesti še dodatne sedeže, da bi se lahko vsi usedli in prisluhnili pogovoru.

Franc Kangler je imel uvodni govor

“Pomembno je, da se mora o tem govoriti več kot pa običajno. Ker elektronska glasovanja so vedno lahko rizična, če niso zagotovljeni kontrolni elementi. Marsikdo vdira v sisteme svetovno znanih podjetij, tudi v Naso,” je za naš medij, portal lokalec.si, povedal Kangler pred začetkom pogovornega večera in dodal: “Podobno lahko kdo vpliva tudi na elektronsko glasovanje. Zato jaz osebno zagovarjam, da je potrebno klasično glasovanje. Pač potrebuje več časa za prešteti glasove.”

Viteška dvorana Mariborskega gradu je bila polna do zadnjega kotička

Avtor več knjig Alejandro Peñaa Esclusa je prav tako za naš medij povedal: “Knjiga Volilne prevare Sao Paolo je knjiga, ki razloži, kako je bilo razvito moderno elektronsko glasovanje v moji državi Venezueli v letu 2004. Vlada je slonela na elektronskem glasovanju in elektronskem štetju glasov, režim chavistov je dobil preveč glasov zaradi goljufij. Ta model pa so nato prenesli še na druge latinskoameriške države, npr. v Bolivijo. Podprli pa so tudi nekaj drugih držav pri takem glasovanju. Knjiga, o kateri govorim, predstavlja zgodovino dogajanja, pa tudi, kako se obvarujemo pred tem.”

Predsednik SDS Janez Janša je v uvodnem nagovoru množice prisotnih izpostavil: “Tema je za marsikoga malo presenečenje, ker se nam zdi, da z volitvami in tehnologijo volitev zdaj po vseh teh desetletjih življenja v parlamentarni demokraciji najbrž ni kakšnih večjih problemov, a boste danes vendarle izvedeli, da tudi taki problemi obstajajo.” Osnovni namen nocoj je bil po Janševih besedah predstavitev knjige o volilnih prevarah v Venezueli in Latinski Ameriki, a Janša je še poudaril: “Če boste to knjigo prebrali, boste videli, da so notri opisani nekateri vzorci, ki jih lahko srečamo tudi marsikje drugod, tudi v Evropi in na žalost deloma tudi pri nas.” Na kratko je opisal tudi življenje avtorja knjige in Forum Sao Paolo, ki se je po njegovih besedah zatekel v kulturni marksizem. Izpostavil je, da Alejandro Peña Esclusa piše iz lastnih izkušenj, zato so po njegovih besedah te knjige sicer tanke, a konkretne.

V prvem delu pogovora se je Ivan Štuhec pogovarjal z avtorjem knjig, v drugem delu pa z Janšo.

Na 8. redni seji občine Ruše so med drugim obravnavali spremembo odloka o proračunu Občine Ruše ze letošnje leto. Po besedah svetnikov je realizacija proračuna precej slaba, nekatere motijo tudi razlike na postavkah, bojijo se, da bo na koncu leta izgovorov preveč. Gibanje Svoboda je predlagalo amandma, saj so bila sredstva, namenjena za investicije javnih poti, zmanjšana, med tem, ko je sredstev na postavki Stroški informiranja več.

“Ključno je, da se nam je v letu zgodilo marsikaj, kaj se tiče naravnih nesreč. Da smo morali zaradi tega odpreti nove postavke, ki jih imamo v rebalansu, da so se sredstva precej prerazporedila, da je zaradi tega drugačna dinamika prihodkov in odhodkov ter kakšne so prioritete,” je v uvodu povedala županja občine Ruš, Urška Repolusk.

Več denarja za stroške informiranja, manj za investicije v javne poti

Gibanje Svoboda je k omenjenemu odloku predlagalo amandma, ki je predvideval črtanje sredstev na postavki Stroški informiranja iz zagotovljenih 50.000 evrov v proračunu za leto 2023 v višini 70.000 evrov v rebalansu in prenos razlike 20.000 evrov na postavko Investicije javne poti, kjer so na občini zmanjšali predvidena proračunska sredstva iz 120.000 evrov za leto 2023 na zgolj 23.600 evrov. “Predlagamo, da se sredstva na tej postavki dvignejo za omenjenih 20.000 evrov,” so še zapisali v amandmaju.

Postavka po besedah županje že višja od 50.000 evrov

Županja je povedala, da je postavka za informiranje že višja od 50.000 evrov: “Tako da iz te postavke v bistvu ne moremo jemati teh 20.000 evrov,” je dejala Repoluskova in dodala, da se Gibanje Svoboda ni opredelila, za kateri podprogram investicije javnih poti bi ta sredstva namenila. “Ta amandma je neusklajen in ga prosim uskladite do konca razprave ali pa ga umaknete,” je še dejala.

“Županja je znatna sredstva namenila za zvišanje lastne promocije”

Darko Knez, Gibanje Svoboda, se je odzval: “Gre za denar na podprogramu na postavki 4315/420401 Novogradnje.” Pojasnil je, da amandma predlagajo, saj menijo, da so investicije za javne poti nujno potrebne. “Županja je znatna sredstva namenila za zvišanje lastne promocije. To je nesprejemljivo, saj investicije v poti dvigujejo kvaliteto življenja.”

“To je absurdno. Kdo potrebuje promocijo občine, ki ima tako slabo stanje javnih poti. Predlagam, da se sredstva za promocijo zmanjšajo in prerazporedijo, kot smo predlagali,” poudari Knez.

Med drugim je dejal: “Za slikanje, za postavljanje pred občani, rezanje trakov, karkoli, denar se najde, za vse ostalo pa ga ni, žal.” Repoluskova mu je odvrnila, da meni, da je presegel nivo.

“Nesprejemljivo je, da bi se 70.000 evrov porabilo za stroške informiranja”

Lovro Bačun, 2×2 Neodvisna lista, je povedal: “Menim, da se na teh postavkah ne bi smeli braniti denarja, ampak pljuniti v roke in začeti z delom ter maksimalno realizirati proračun.” Amandma je podprl: “V preteklih letih je bilo informiranje v občini Ruše dobro za manj denarja. Ne govorim v zadnjih 2, 3 letih, ampak še nekoliko nazaj.” 

Amandma je med drugim podprla tudi Bojana Muršič, SD, ki je dejala, da so za informiranje v drugem branju namenili 50.000 evrov, zato se ji zdi prav, da se bi sredstva, ki so bila na razpolago tako tudi trošila: “Nesprejemljivo je, da bi se 70.000 evrov porabilo za stroške informiranja, med tem, ko je v eni izmed mestnih občin poraba stroškov informiranja, ki zajemajo tudi snemanje in izdajo občinskega glasila, v višini 105 tisoč.”

Predlog amandmaja za porazporeditev 20.000 evrov je podprlo 17 svetnikov.

“Pri desetih milijonihje to drobiž”

Ladislav Pepelnik, Neodvisna lista #SKUPAJ, je komentiral: “Če je teh 20.000 evrov problem, da sprejmemo rebalans proračuna, potem jaz ne vidim problema. Z lahkoto ga podprem. A moramo se zavedati, da imamo od zadaj pri 10 milijonih proračuna še kup drugih stvari, ki jih je potrebno speljati.”

Slaba realizacija: Realizacija investicije v gasilstvo zgolj 28 odstotna

Barbara Jert, ZA – Združena akcija je dejala, da se je sicer za 5.000 evrov zvišala investicija v gasilstvo: “Vendar me žalosti, da je realizacija 28 procentov. Smo meseca oktobra in menim, da bi ta realizacija morala biti veliko višja. Menim tudi, da gasilci ta denar čakajo, ker gre pač za investicijo, ki jo verjetno morejo pokriti oni, tako da ne vidim razloga, da je takšna realizacija.” Repoluskova je komentirala, da so gasilci seznanjeni s situacijo in da so v dogovoru glede izplačila zneska.

“Rušanom smo rekli, če boste plačevali višje položnice, bo od tega nekaj denarja vloženega”

Tomi Prosnik, ZA – Združena akcija, je ob tem dejal: “Vse, kar vidim iz tega proračuna je, da je zelo slaba realizacija. Ni slaba na tekoči porabi, je pa izredno slaba na investicijah. Če se spomnimo, ko smo sprejemali ta proračun, je bilo rečeno, kako je investicijsko naravnan, kako so naše prioritete investicije, predvsem dva projekta sta se omenjala, energetska sanacija in kanalizacija.” Opomnil je, da se mu zdi, da to ni v dobro kraja in da bo na koncu ponovno ogromno razlogov, zakaj ne bo realizacije.

“Zadnjič je bila dana pobuda, da bi imeli usklajevalni sestanek, tako bi tričetrt teh težav lahko rešili prej. Rekli smo, da bi imeli sestanek preden gre gradivo na odbor. O tem se pogovarjamo že desetič. Ne vem, v čem je smisel,” je dejal Jernej Ajd, 2×2 Neodvisna lista. Dodal je tudi, da je zaposlenih na občini veliko, glede na velikost občine in dodal, da bi se dal tukaj marsikaj privarčevati. Poudaril, da nima v mislih odpuščanj. Povprašal je, kje se je porabilo toliko denarja, da ga morajo z rebalansom dodajati.

Odlok o spremembi odloka o proračunu Občine Ruše za leto 2023 – hitri postopek, je bil sprejet z osmimi glasovi za.

Sprejet tudi županjin amandma

Županja je sicer predlagala amandma, da se v načrtu razvojnih programov projekt OB108-23-0004 Izvedba sistema centralnega prezračevanja z rekuperacijo OŠ
Ruše preimenuje v projet OB108-23-0004 Nadgradnja tehničnih sistemov v Osnovni šoli Janka Glazerja Ruše.

Predlog je bil soglasno sprejet.

 

Septembra je do nas prišla neuradna informacija, da naj bi se obetala selitev sedežev nekaterih javnih podjetjih, ki so združena v Javni holding Maribor.

Obrnili smo se na Javni holding Maribor in jih povprašali, ali informacije držijo in ali se morda obeta tudi selitev prostorov holdinga. Prav tako so nas zanimali razlogi za morebitno selitev. Kot nam je namreč uspelo neuradno izvedeti, naj bi se prostori holdinga selili v nekdanje prostore Raiffeisen banke, po naših informacijah naj bi šlo celo za najem. Mariborski vodovod in Nigrad pa naj bi bila združena v prostorih Nigrada oz. sedanjega holdinga.

Kupec prostorov Mariborskega vodovoda naj bi bil že znan, šlo naj bi za znanega celjskega poslovneža.

Vir nam je še povedal, da naj bi se prostore Mariborskega vodovoda prodalo. Iz zanesljivih virov, ki potrjujejo točnost informacij, smo izvedeli tudi, da naj bi prioritetno pripravljali poročila Nigrada in Mariborskega vodovoda, saj brez teh selitev ni mogoča. Vsekakor se poraja vprašanje, kako se lahko prostore javnega podjetja kar proda izbranemu kupcu. Gre za sporno morebiti koruptivno dejanje dogovorjenega posla? Kjer je dim, je gotovo tudi ogenj.

Prodaja prostorov in na drugi strani v najem. Kakšne posledice so na koncu tega? Denar od kupnine za reševanje propadlih investicij, poslovno pa za dolgi rok takšne odločitve gotovo niso optimalne. Tako direktor holdinga kot župan verjetno čez 30 let ne bosta več na pozicijah, s tem se bo tako soočal nekdo drug. Denar pa bo porabljen zdaj.

Na JHMB v odgovorih zavajali 

Na JHMB so nam dejali, da večina družb iz Skupine Javnega holdinga Maribor, ki jo ob JHMB sestavljajo Energetika Maribor, Mariborski vodovod, Marprom, Mestne nepremičnine, Nigrad, Pogrebno podjetje Maribor, Snaga, Šport Maribor in ZUM, trenutno ne razmišlja o preselitvi sedeža.

“Posamezna podjetja iz skupine sicer proučujejo različne možnosti prostorskih ureditev, ki bi zagotovile optimizacijo delovnih procesov, a za zdaj ni bila sprejeta nobena dokončna odločitev, zato konkretno še ne moremo govoriti o tem,” so pojasnili v odgovorih. Ko smo jih še enkrat konkretno vprašali, pa so zapisali le: “Kot smo zapisali že v predhodnem odgovoru, ta hip ne moremo podrobneje govoriti o tem, saj za zdaj ni bila sprejeta še nobena dokončna odločitev.”

Čeprav naj bi po naših informacijah zadeva o preselitvi bila že tik pred izvedbo, so na Javnem holdingu Maribor v odgovorih poskušali zavesti oz. pomesti selitve kar hitro pod preprogo. Zakaj skrivanje informacij? Gotovo ne brez razloga.

V novi oddaji na BK TV “Z županom” vsak ponedeljek zvečer gostimo župana oz. županjo iz naše regije, ki spregovori o svoji občini. Predvsem nas bo zanimalo kaj se je v slabem letu po volitvah že naredilo in kakšne so vizije za naprej. Tokrat smo v goste povabili Franja Goloba, župana občine Vuzenica. Celotno oddajo si lahko ogledate spodaj.

20. oktobra beležimo dan prve pisne omembe Maribora, zato Mestna občina Maribor meščankam in meščanom ob prazniku MO Maribor poklanja številne aktivnosti, ki so jih poimenovali “Dan Maribora 2023 – Povezujemo meščanke in meščane ter spoznavamo naše mesto”.

“Z željo, da bi spoznali našo mestno zgodovino, skozi obisk predmestja in mestnih gričev, že tretje leto zapored skupaj s kulturnimi zavodi in javnimi podjetji organiziramo številne brezplačne aktivnosti za občanke, občane mesta in obiskovalce,” pravijo na Facebook strani MO Maribor. Vsi dogodki v okviru dneva Maribora so brezplačni.

Pohodi na pet mariborskih gričev

Danes so predstavili tudi bogat program prireditev. Tako pohode na pet mariborskih gričev, ki bodo v petek, 20. oktobra. Začeli se bodo ob 18. uri, na gričih pa bodo ob 19. uri različni dogodki, predvsem koncerti. Več o pohodih, izhodiščnih točkah, programu na vrhu gričev, ponudbi hrane in pijače, naglavnih lučkah, spominskih majicah je povedala Neva Pipan, mestna menedžerka MO Maribor

Mariborski vrtci in osnovne šole s posebnim programom ob dnevu Maribora

Povedala je še, da se praznovanju ponovno priključuje šest mariborskih vrtcev in štiri osnovne šole, ki so posebej pripravili več vsebin za otroke, naredili bodo več sprehodov po mestu, ogledali si bodo več znamenitosti, pripravili bodo tudi medgeneracijska srečanja. Spoznavali bodo mesto tudi z ogledi posnetkov o Mariboru. Imeli bodo tudi več likovnih delavnic in poslušali zgodbe in pripovedke o Mariboru.

V sredo, 18. oktobra, bodo izvedli dan, posvečen spominu na zaslužne prebivalce Maribora

Spominski večer zaslužnim prebivalcem našega mesta bo v Pokrajinskem muzeju Maribor, kjer bodo ob 18. uri v Viteški dvorani govorili o Jožetu Koropcu. Spomin na zaslužnega profesorja Pedagoške fakultete Maribor (danes Filozofske fakultete Maribor) dr. Jožeta Koropca, katerega stota obletnica rojstva je bila v letošnjem let, bodo obudili Andrej Hozjan, Vlasta Stavbar in Boris Hajdinjak.

V četrtek, 19. oktobra, z avtobusi v mariborska predmestja

Avtobusi bodo imeli odhode z glavne avtobusne postaje, Mlinska ulica, ob 11. in 16. uri. Z domačini in mariborskimi kulturniki po zgodbah preteklosti in sodobnosti:

Melje in Pobrežje (avtobus številka 1): voden ogled po nekdanji Huttrovi tovarni (kasneje MTT) v Melju z g. Marjanom Mencigarjem zadnjim zaposlenim v MTT, ogled nekdanjega carinskega kolodvora v Melju, stolpersteinov na Pobrežju in Pokopališča Pobrežje
Sodelujejo: Muzej narodne osvoboditve Maribor, Sinagoga Maribor , Marjetka Berlič in učenci OŠ Draga Kobala Maribor

Tezno (avtobus številka 2): Voden ogled Logističnega centra Pošte Slovenije z literarnim nastopom pisatelja Toma Podstenška in ogled pokopališča Dobrava
Sodelujejo: Pokrajinski arhiv Maribor, Mladinski kulturni center Maribor

Studenci (avtobus številka 3): Voden ogled starega jeda Studencev s cerkvijo sv. Jožefa in literarno druženje z Rokom Vilčnikom, ogled Koroškega kolodvora, nekdanjih delavnic Južne železnice in Železničarske kolonije

Košaki (avtobus številka 4): Voden ogled Opekarne, podružnične šole OŠ Franca Rozmana Staneta v Košakih, predstavitev nastanka starega in novega železniškega tunela, literarni Košaki- srečanje Borutom Gombačem

Nova vas (avtobus številka 5): Voden ogled in predstavitev urbanističnega razvoja in arhitektura 20 stoletja tega območja: Forma vive, blokovskega naselja na Taboru in v Novi vasi, Osnovne šole Tabor 1, moderne umetnosti

Proslava ob prazniku MO Maribor ter podelitev priznanj in nagrad

Proslava ob Prazniku MO Maribor bo 19. oktobra, ob 18. uri, v Minoritski cerkvi, Vojašniški trg 2, Maribor. Slavnostni govornik bo župan MO Maribor Aleksander Saša Arsenovič.  Poročilo o delu komisije bo podala Zdenka Križanič, podpredsednica Komisije za priznanje in nagrade MO Maribor. Kulturni nastop bo v izvedbi dijakinj in dijakov Druge gimnazije Maribor.

V petek, 20. oktobra, avtobusi v mariborska predmestja – krožna vožnja z vodenimi ogledi

Odhod avtobusa z Glavne avtobusne postaje, Mlinska ulica 1, ob 11. uri.

Račji dvor: predstavitev zgodovine Račjega dvora

Kamnica: Panoramski ogled Kamnice s ploščadi nad cerkvijo sv. Martina in ogled cerkve, ogled starega vaškega jedra in kulturnega doma v Kamnici in razgovor z Manico Skerlin in Brankom Casermanom o Kobancih in snemanju lutkovne predstave Zverinice iz Rezije
Sodelujejo: Mariborska knjižnica z Božidarjem Damjanom, Lutkovno gledališče Maribor z Manico Skerlin in Brankom Casermanom

Mariborski otok: Ogled Mariborskega otoka ter spoznavanje kulturne in naravne dediščine otoka s krajinskim arhitektom Miranom Krivcem in druženje z dr. Dragico Haramija, ki je v knjigi Mariborske vedute zbrala in analizirala tudi pripovedke, povezane z Mariborskim otokom.

Tisti, ki se želijo odpraviti na avtobusne oglede, se morajo nanje prijaviti. Prijave zbira Muzej narodne osvoboditve Maribor, tel.: 02 235 26 05, od 9.00 do 14.00, od 12. oktobra 2023 (razen sobote in nedelje) do zasedbe prostih mest.

Maribor znotraj nekdanjega obzidja

V petek bo od 16. do 19. ure tudi peš ogled Maribora znotraj nekdanjega mestnega obzidja. Ogled bo posvečen srednjemu veku, obdobju, v katerem je bil 20. oktobra 1164 Maribor prvič omenjen v listini. Zbirno mesto: Jurčičev spomenik, Trg generala Maistra; zaključek ogleda: Lutkovno gledališče Maribor.

Prijave za peš ogled mesta zbira Muzej narodne osvoboditve Maribor, tel.: 02 235 26 05, od 9.00 do 14.00, od 12. oktobra 2023 (razen sobote in nedelje) do zasedbe prostih mest.

Iz UKC Maribor so s hvaležnostjo in veliko vzpodbudo za nadaljnje delo sporočili, da je Enota za paliativno oskrbo Oddelka za onkologijo UKC Maribor s strani Ministrstva za zdravje prejela nov avtomobil za potrebe dela Paliativnega Mobilnega Tima UKC Maribor.

Z novo pridobljenim električnim vozilom (Citroën eC4) bodo najtežjim bolnikom na tak način še dodatno zmanjšali obremenjevanje z dodatnimi in marsikdaj nepotrebnimi prevozi v bolnišnico.

Tako lahko lajšajo težave, s katerimi se težko bolni soočajo ob iztekanju življenja v okolju kjer prebivajo, na njihovem domu in pomagajo ohranjati človeško dostojanstvo njihovih bolnikov do zadnjega dne življenja, svojcem pa stojijo ob strani tudi po izgubi bližnjih.

Pod okriljem Ministrstva za zdravje gre za sofinanciranje nakupa prenosne medicinske in zaščitne osebne opreme v okviru projekta ‘Krepitev paliativnih mobilnih timov’, katere predmet je tudi zagotovitev vozil za namen izvajanja mobilne paliativne oskrbe.

Projekt sofinancira Evropska unija v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.

Edini slovenski zmagovalec smuka v Kvitfjellu Boštjan Kline po hudi poškodbi, kompliciranem zlomu desne goleni, v kateri je skoraj ostal brez noge, in dolgotrajnem okrevanju ne razmišlja o koncu športne poti. Čeprav več kot 18 mesecev ni smučal, je želja po vrnitvi na tekmovalne proge velika, je 32-letni Mariborčan dejal za STA.

Z desetim mestom nosilec najboljše slovenske moške uvrstitve na olimpijskih smukih se je poškodoval 11. aprila lani na treningu smuka na smučišču Na Žlebeh (Sella Nevea) na italijanski strani Kanina. Zdravljenje je bilo dolgotrajno. V enem letu in šestih mesecih je moral sedemkrat na operacijsko mizo. Vesel je, da amputacija noge ni bila potrebna in da lahko hodi.

Njegov nesporni talent je najbolj prišel do izraza v tednu konec januarja in na začetku februarja 2016, ko je na smuku v Garmisch-Partenkirchnu in nato še na superveleslalomu v Hinterstoderju za obakrat drugo mesto nekaj več kot dve desetinki sekunde zaostal zgolj za norveškim asom Aleksandrom Aamodtom Kildejem. V najbolj zvezdniškem trenutku je zažarel 24. februarja 2017 z zmago na smuku na Norveškem.

Položaj v reprezentanci je negotov

Šest let in sedem mesecev po tem uspehu je njegov položaj v slovenski reprezentanci negotov, uradno ni več del moške A-ekipe za svetovni pokal. A Smučarska zveza Slovenije nanj ni pozabila, povabila ga je na predstavitev reprezentanc pred zimsko sezono v začetku oktobra v Ljubljani.

“Na vseh pregledih so mi zdravniki po opravljenem slikanju z rentgenom in računalniški tomografiji dejali, da je stanje po poškodbi videti dobro. Kost se celi, kar je super, ni znakov vnetja, tako da gre rehabilitacija v pravi smeri, se pa še ni končala. Konec leta me čaka še en pregled z računalniško tomografijo,” je opisal Kline.

“Če bo vse tako, kot mora biti, bom lahko preizkusil, kako se mi noga odziva v smučarskem čevlju. Najprej bo treba ‘pancer’ obuti, preden bom sploh lahko začel razmišljati o tem, da grem na smuči in začnem smučati. Moram biti potrpežljiv, kajti za zdaj je še vse v zraku,” je dodal.

Želja po vrnitvi je še vedno velika

Po scenariju, ki si ga je začrtal, bi lahko prihodnjega februarja prvič šel na sneg. Pred tem bo treba narediti prilagoditve za najbolj udoben in najmanj boleč položaj noge v čevlju.

“Motivacija je, ogenj je še vedno v meni, da se vrnem na sneg, da doživim še enkrat te občutke na tekmah in treningih, smučarske stvari, ki jih pogrešam oziroma jih imam rad,” je bil jasen Kline, ki po poškodbi še ni stal na smučeh, kaj šele, da bi na snegu opravil smučarski trening.

“Ne, tega mi še niso odobrili, nisem še v tej fazi, lahko pa treniram v fitnesu. Ne morem še teči dlje časa, so bile bolečine prevelike. Minuto, dve na dan pa mi uspe malo poteči na sprehodu, kaj več ne. Lahko treniram na kolesu, v fitnesu, delam dvige, treninge z utežmi,” je povedal Kline.

“Med zdravljenjem smučanje za zdravnike ni bilo pomembno. Kirurgi so se borili za to, da sem ohranil nogo in da bom lahko to nogo uporabljal. Lahko hodim, bolečine so iz meseca v mesec manjše. Vse potrebuje svoj čas, da se v celoti vzpostavi funkcionalnost noge. Poškodba kosti je povzročila velik stres tudi na mehkih tkivih, mišicah, živcih, žilah.”

Čakajo ga treningi 

Ni opustil misli o nastopih na tekmah v smuku. “Prepričan nisem, to definitivno ne, ampak bom pa naredil vse v tej smeri, da bo to mogoče, če ne bo, pa tudi ne bo konec sveta.”

“Moja prioriteta v prihajajoči sezoni niso tekme, ampak stik s snegom, treningi, pridobivanje nazaj tistih osnov in občutkov, ki sem jih imel,” je dejal Kline, ki pri zasledovanju smučarskih sanj uživa popolno podporo družine in smučarske zveze.

“Kako stojijo stvari finančno? Hvala bogu sem nekaj privarčeval čez vsa ta leta, tudi sponzorji so ob meni, pa slovenska policija. Iz tega vidika dobim nekaj in sem zelo hvaležen in zadovoljen,” je sklenil.
VIR: STA

Uradni začetek nove kurilne sezone v MO Maribor najverjetneje 18. oktobra, so sporočili iz Javnega holdinga Maribor (JHMB).

Sistem daljinskega ogrevanja Mestne občine Maribor je v stalnem celoletnem pogonu in omogoča celodnevno ogrevanje vseh nanj priključenih objektov 365 dni v letu. Neuradno so sicer z ogrevanjem posamičnih objektov že vstopili v kurilno sezono in so polno pripravljeni na vsesplošni vklop, sporočajo iz JHMB. Glede na trenutno vremensko napoved Agencije RS za okolje bo 17. 10. 2023 ob 21. uri zelo verjetno izpolnjen dodatno formalni pogoj za pričetek ogrevalne sezone – 3 dni zapored ob 21. uri zunanja temperatura pod 12 °C. Glede na vremensko napoved svetujemo predstavnikom odjemalcev, da razmislijo o pričetku ogrevanja že v nedeljo, 15. 10. 2023, in to sporočijo Energetiki Maribor.

Energetika Maribor iz Skupine JHMB bo naslednji dan po izpolnitvi pogoja za pričetek kurilne sezone tudi večstanovanjskim objektom, iz katerih do takrat ne bodo naročili pričetka ogrevanja na dežurno telefonsko številko podjetja za sporočanje sprememb režimov ogrevanja (02 300 88 00), vključila ogrevanje objekta. V večstanovanjskih objektih, ki tudi po izpolnitvi formalnega pogoja in vključitvi ogrevanja tega še ne bi potrebovali, lahko preko svojih predstavnikov oz. upraviteljev na navedeno telefonsko številko sporočijo prekinitev ogrevanja.

Pri novejših večstanovanjskih objektih (večinoma zgrajenih po letu 2005), kjer imajo etažni lastniki interni sistem ogrevanja s stanovanjskimi toplotnimi podpostajami s pretočno pripravo sanitarne tople vode in je njihov interni sistem v stalnem pogonu, je omenjeno pravilo brezpredmetno. V teh primerih namreč etažni lastniki sami odločajo o režimu ogrevanja etažnih enot preko nastavitev regulacijskih elementov v svojih stanovanjih, neodvisno od ogrevalne sezone.

Do tega trenutka je bilo ogrevanje v MO Maribor že vklopljeno zgolj na dveh odjemnih mestih

Vsi ostali poslovni, javni in individualni stanovanjski objekti si lahko vklapljajo oz. izklapljajo svoje sisteme ogrevanja samostojno v skladu s trenutnimi potrebami. Če potrebujejo pomoč ob vklopu, izklopu ali spremembi režima ogrevanja, lahko lastniki ali predstavniki teh objektov to prav tako sporočijo na dežurno telefonsko številko 02 300 88 00.

Do tega trenutka je bilo ogrevanje v MO Maribor že vklopljeno zgolj na dveh odjemnih mestih, za ponedeljek pa je naročena asistenca pri vklopu ogrevanja še na treh lokacijah. Je pa Energetika Maribor v polni pripravljenosti na morebitna večja naročila ogrevanja. Že ves mesec namreč dela na dežurni službi distribucije v zimskem turnusu (prisotnost od 7. do 22. ure z nočno pripravljenostjo na domu za potrebe nujnih intervencij).

Prav tako bo do izpolnitve formalnega pogoja za začetek kurilne sezone preko klicev na dežurno številko spremljala odzive etažnih lastnikov večstanovanjskih objektov in se v primeru večjega števila zahtev po predčasni vključitvi po posvetovanju z upravitelji in njihovem informiranju lahko odločila tudi za predčasni vklop ogrevanja. Pravilo po sporočanju izklopa ogrevanja pa bo seveda veljalo tudi ob predčasnem vklopu.

V okviru 11. Evropskega in 6. Svetovnega dneva oživljanja bo ekipa organizacijske enote Nujna medicinska pomoč Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor izvedla predstavitev temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega defibrilatorja (AED), vozila in opreme, ki jo uporabljamo ob nudenju nujne medicinske pomoči na terenu.

Predstavitev bo potekala v ponedeljek, 16. oktobra 2023, med 9. in 17. uro na Glavnem trgu v Mariboru.

Osrednji cilj predstavitve je ozaveščanje o pomenu hitre prepoznave in ukrepanja v primeru srčnega zastoja ter širjenje znanja temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega defibrilatorja.

Kar nekaj prostovoljnih gasilskih društev pdo okriljem Gasilske zveze Maribor predstavlja danes krajše gasilske vaje, družbo pa jim dela tudi njihova maskota Flori. Za nameček pa lahko ujamete še Gasilsko brigado Maribor ali pa si ogledate njihova vozila.

Če se danes mudite v mariborskem Europarku, lahko v pritličju najdete tudi manjši gasilski poligon, na katerem gasilci prikazujejo različne vaje, ki so dejansko prikaz stanja na terenu oziroma na tekmovanjih. Tradicionalno namreč pokažejo, kaj znajo in zmorejo na takih vajah.

Razstavljeno pa imajo tudi veliko gasilske opreme. Čez ves dan pa tudi povedo, kaj od te opreme uporabijo pri raznih intervencijah, med drugih lahko obiskovalci, predvsem mlajši izvedo tudi več o tem, zakaj so gasilska oblačila takšna, kot so, zakaj se nosi podkape, čelade, kako se hitro obuje in zaveže škornje. Najmlajši otroci lahko tam tudi barvajo, malce večji in pogumni pa lahko poskusijo tudi čelado ali gasilsko obleko.

Ne nazadnje je z njimi tudi priljubljena maskota Flori, saj je z njimi ob poligonu ali pa se sprehaja po Europarku in usmerja obiskovalce do gasilskega poligona.

Gasilci bodo v Europarku do večera in vabijo, da jih obiščete.

Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.

Mariborskemu proizvajalcu avtobusov Tam Europe so se pridružili novi investitorji. Kot je razvidno iz letnega poročila podjetja, je bila julija podpisana pogodba o prodaji in prenosu poslovnega deleža, na podlagi katere je 75-odstotni lastnik postalo podjetje Tam Auto, dosedanji lastnik China Hi-tech New Energy Auto pa je obdržal četrtinski delež.

Hkrati s prenosom lastništva je na novega večinskega lastnika prešel tudi kredit podjetja v višini skoraj 26 milijonov evrov, to vsoto pa so pretvorili v kapitalske rezerve. Te so se tako iz skoraj 13 povečale na skoraj 39 milijonov evrov, s celotnim zneskom pa je družba pokrila izgubo iz prejšnjih let in jo iz 42,4 milijona znižala na 3,6 milijona evrov.

Družba Tam Auto, storitve in trgovine je bila ustanovljena decembra lani, kot ustanovitelj je vpisan Ma Fuxiong, sicer eden od direktorjev podjetja Tam Europe, ki zdaj skupaj s Tevžem Kastelicem družbo tudi vodi. Podjetje je sicer podprto s kitajskim kapitalom, saj je avgusta letos dejansko lastništvo prevzelo hongkonško podjetje China auto chain. Ma Fuxiong in Fan Wentang še naprej ostajata na čelu mariborske tovarne.

Obrat je pred leti s pomočjo kitajskega kapitala zrasel na pogorišču nekdanje Tovarne vozil Maribor (TVM) in se zadnja leta ukvarja predvsem s proizvodnjo letaliških avtobusov. Ker je na nakupe slednjih v zadnjem obdobju zelo vplivalo več dejavnikov, od pandemije covida-19 do vojne v Ukrajini, je bilo temu primerno tudi zmanjšano povpraševanje.

Tam Europe je tako lani z nekaj več kot sto zaposlenimi ustvaril vsega 4,1 milijona evrov prihodkov in ob višanju cen surovin ter stroškov dela pridelal dodatnih skoraj deset milijonov evrov izgube. V drugi polovici leta so se trgi le začeli odpirati, vseeno pa so lani prodali le 17 vozil.

Letos jim kaže precej boje, saj so samo v prvi polovici leta prodali 26 letaliških avtobusov, od tega so jih deset poslali v Savdsko Arabijo poslovnemu partnerju, s katerim so sodelovali že v preteklosti, prav toliko še pariškemu letališču Charles de Gaulle.

V drugem polletju bodo izdelali še 24 letaliških avtobusov in osem mestnih električnih avtobusov, v teku je tudi projekt elektrifikacije avtobusov, s katerim računajo na dodatnih 16 enot v letu 2023. Ob tem se z letom 2024 odpirajo nove možnosti realizacije tako letaliških kot mestnih avtobusov. Ocenjujejo, da bi lahko takrat izdelali 130 enot ter se nato leta 2025 približali številki 200. Zaradi okoljevarstvenih zahtev je pričakovati, da bo 80 odstotkov proizvedenih vozil električnih, dodajajo v podjetju.

Sicer pa je novi lastnik že letos v podjetje vložil že več kot tri milijone evrov, načrtuje pa tudi poplačilo 2,5 milijona evrov visokega kredita, ki ga ima podjetje sicer zavarovanega s hipoteko. Lastnik namerava vse svoje terjatve pretvoriti v kapital, s čimer bi pokrili izgube tekočega leta, ki bi ga tako družba letos le lahko končala s pozitivnim rezultatom.

Kot še dodajajo v Tam Europe, s stalno optimizacijo procesov dosegajo večjo dodano vrednost, trenutno pa se ukvarjajo tudi z novimi razpisi. Že zdaj so uspešno vstopili na nova letališča v segmentu letaliških avtobusov, pa tudi v segment mestnega prometa v Grčiji in Italiji.

vir: sta

Mestna občina Maribor je na zahtevo mestnega sveta danes objavila razpis za štipendiranje nadarjenih dijakov in študentov, ki ga sprva ni nameravala objaviti. Razpis je pripravljen po predhodnem režimu, zato so pogoji in načini dodelitve štipendije enaki kot prejšnja leta, so za STA povedali na občini.

Problematika štipendij za nadarjene dijake in študente v Mariboru je postala pereča pred začetkom šolskega leta, ko je v javnost prišla odločitev, da občina letos ne bo objavila doslej uveljavljenega razpisa v ta namen. Več svetniških skupin je zaradi tega ostro kritiziralo župana Sašo Arsenoviča, ta pa je postregel z razlago, da bodo omenjene štipendije nadomestili z novimi, kadrovskimi štipendijami.

Razpis zahtevali svetniki

Na seji mestnega sveta 28. septembra se je večina mestnih svetnikov strinjala, da nadarjeni mladi letos ne smejo ostati brez občinskih štipendij, zato so naložili županu, da objavi dosedanji razpis.

Razpis za štipendiranje nadarjenih dijakov in študentov ter štipendiranje dijakov srednjega poklicnega izobraževanja v Mestni občini Maribor za šolsko oziroma študijsko leto 2023/2024 je objavljen na spletni strani občine in v časniku Večer. Rok za oddajo prijav je do 2. novembra.

Kot pojasnjujejo na občini, bodo denar za štipendije zagotovili v proračunu za leto 2024, in sicer v višini 102.000 evrov.

O temi štipendij smo sicer na BK TV razpravljali tudi v oddaji Vzhodna, z občinskimi svetniki. Oddaja na ogled spodaj.

Vzporedno pripravljajo nov model štipendiranja dijakov in študentov. “Osnutek odloka o dodeljevanju kadrovskih štipendij Mestne občine Maribor je pripravljen in v pregledu pri strokovnih službah,” so povedali za STA.

Omenjeni odlok mora potrditi mestni svet. Po predlogu mestne uprave bi se po novem podeljevale štipendije “na podlagi odziva na zaposlitvene potrebe mestne uprave in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je Mestna občina Maribor”.

“Cilji dodeljevanja štipendij so spodbujanje k odločanju za poklice v dejavnostih, ki jih v Mestni občini Maribor primanjkuje, promocija kariernih možnosti in strokovnega razvoja in da čim več mladih po zaključku izobraževanja ostaja na območju Mestne občine Maribor in z zaposlitvijo prispeva k njenemu razvoju in napredku,” so navedli na občini.

Kadrovske štipendije bi se podeljevale dijakom in študentom za obdobje od začetka šolskega oziroma študijskega leta, v katerem je štipendist pridobil pravico do štipendije, do konca izobraževalnega programa, za katerega je pridobil štipendijo. Dosedanji režim podeljuje le enoletne štipendije, kar pomeni, da se posamezniki prijavljajo nanje vsako leto znova.

Javni razpis oziroma javni natečaj za kadrovske štipendije Mestne občine Maribor bo po napovedih objavljen po sprejetju odloka v mestnem svetu in bi se lahko izvedel v prihodnjem letu za šolsko oziroma študijsko leto 2024/2025.
VIR: STA

Naslednji teden, 19. oktobra, je seja Občinskega sveta Občine Muta.

Občinski svetniki bodo odločali o rebalansu proračuna za to leto. Županja nam je povedala, da bodo še pred koncem leta nekaj projektov v občini realizirali.

Več v prispevku.

Odbor DZ za zdravstvo se je seznanil s predlogoma proračunov za prihodnji dve leti v delu, ki se nanašata na zdravstvo. Proračun ministrstva za zdravje bo v prihodnjem letu znašal 519 milijonov evrov, kar je skoraj 400 milijonov evrov manj kot letos zaradi konca epidemije covida-19. Leta 2025 pa bo zdravstveni proračun nekaj več kot 471 milijonov.

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, sicer tudi kandidatka za ministrico za zdravje, je danes na seji odbora DZ pojasnila, da bo ministrstvo za zdravje glede na predlog proračuna v prihodnjem letu največ sredstev namenilo ureditvi in razvoju zdravstva.

Pravicam iz obveznega zdravstvenega zavarovanja bodo po predlogu sprememb proračuna v letu 2024 namenili 140 milijonov evrov, digitalizaciji zdravstva okvirno 14 milijonov, sistemski ureditvi zdravstvenega varstva tri milijone in izboljšanju kakovosti v zdravstvu 2,6 milijona evrov.

Za izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih delavcev je v posameznem letu predvidenih 105 milijonov evrov, sem spada tudi dodatek za specializacije iz družinske medicine in klinične psihologije. 27 milijonov evrov pa namenjajo krepitvi preventivnih aktivnosti za preprečevanje in zgodnje odkrivanje kroničnih bolezni, duševnemu zdravju in demenci ter spodbujanju zdravega življenjskega sloga, je povedala.

Investicijam na primarni ravni v letih 2024 in 2025 namenjajo po 15 milijonov evrov, na sekundarni in terciarni ravni pa 70 milijonov evrov na leto. Na primarni ravni bodo sofinancirali prenove zdravstvenih domov, ki so jih ali jih še bodo predlagale občine.

V okviru investicij načrtujejo gradnjo mariborske infekcijske klinike, širitev onkološke dejavnosti v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor, energetsko sanacijo hospitala UKC Ljubljana, dograditev infekcijske klinike v UKC Ljubljana, gradnjo negovalne bolnišnice v UKC Maribor in ureditev negovalnega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota.

Proračunska sredstva ministrstva za zdravje za prihodnji dve leti so glede na leto 2023 nižja za 400 milijonov evrov. Prevolnik Rupel je pojasnila, da je razlika posledica tega, da se ne srečujemo več s pandemijo covida-19.

V razpravi so se poslanci osredotočili predvsem na investicije. Poslanec SDS Dejan Kaloh je opozoril na gradnjo infekcijske klinike in negovalne bolnišnice v Mariboru, po njegovih besedah za Štajersko zelo pomembna projekta. Poslanec SDS Zvonko Černač pa je povedal, da je prejšnja vlada načrtovala številne investicije na področju zdravstva, ki bi se že morale uresničevati, pa se ne. Izpostavil je gradnjo gorenjske regionalne bolnišnice, za katero po njegovih besedah še ni niti lokacije niti idejne zasnove.

Opozoril je tudi na neodgovornost vlade zaradi izgube nekaterih evropskih sredstev iz pobude React-EU, predvsem pri celoviti prenovi UKC Ljubljana. Meni, da je glavni problem slovenskega zdravstva neustrezna logistika in neustrezno upravljanje sistema na najvišjem nivoju in negospodarno ravnanje z denarjem.

Tudi poslanko SD Bojano Muršič je zanimalo, ali bodo do leta 2026 zagotovljena sredstva za gradnjo infekcijske klinike Maribor.

Po njenem mnenju projekti niso bili ustrezno prijavljeni, da bi jih lahko izvedli v tako kratkem času. Spomnila je tudi na gradnjo urgentnega centra Ptuj, ki se sicer zaključuje, ugotovili pa so, da potrebujejo dodatne operacijske dvorane, ki bi jih lahko zagotovili z nadgradnjo centra. Pohvalila pa je dodatek za specializacije iz družinske medicine in klinične psihologije.

Prevolnik Rupel je poslancem zagotovila, da se pri gradnji infekcijske klinike v Mariboru držijo časovnic. Gradnja se bo začela leta 2024 in bo zgrajena do konca leta 2026. O gorenjski regijski bolnišnici pa je dejala, da ministrstvo še ni izbralo lokacije, po zadnjih analizah pa je najprimernejša lokacija Kranj. Povedala je, da bodo odločitev o lokaciji sprejeli v roku dveh mesecev.

O urgentnem centru na Ptuju pa je dejala, da gre za dva ločena projekta. Gradnja centra je v zaključni fazi in pričakujejo, da bodo ob koncu leta ali v začetku naslednjega pridobili uporabno dovoljenje. Gradnja operacijskih dvoran pa je nadgradnja, a je treba zanjo najprej pripraviti vso dokumentacijo in preveriti izvedljivost.

Odbor za zdravstvo je na seji ob tem tudi podprl stališče Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o varnosti igrač. Prevolnik Rupel je pojasnila, da želi Evropska komisija z njo izboljšati varnost otrok pri igri z igračami in zmanjšati število neskladnih igrač na notranjem trgu. Slovenija med drugim pozdravlja širitev splošne varnostne zahteve igrač z vidika psihološkega in duševnega zdravja ter kognitivnega razvoja otrok, zlasti v povezavi z digitalnimi tehnologijami.

vir: sta