Lutkovno gledališče Maribor (LGM) napoveduje 35. Poletni lutkovni pristan, ki bo od 17. avgusta do 1. septembra ponudil 14 različnih uprizoritev iz različnih držav. V okviru festivala bosta dve premieri, letos prvič bo ena od predstav izvedena tudi v sodelovanju s festivalom Dnevi poezije in vina.

“Videli bomo same fine stvari, kot se za pol okroglo obletnico spodobi,” je na današnji novinarski konferenci povedala organizacijska vodja festivala Tanja Lužar.

Skupno s ponovitvami je na programu 17 predstav. “Ob Sloveniji bomo gostili gledališča s Finske, Slovaške, Madžarske in dve gledališči iz Italije. Predstave bodo za vse starostne skupine, torej od najmlajših do odraslih,” je pojasnila.

Del predstav bo izvedenih na prostem, z osrednjim prizoriščem v Avditoriju LGM. Kot vsako leto se Poletni lutkovni pristan povezuje z drugimi akterji v mestu in tako bo ob nedeljah predstava v okviru programa Artkamp v Mestnem parku, ena predstava pa bo pred Umetnostno galerijo Maribor (UGM). Lani so začeli gostovati še na kopališču Mariborski otok, kjer bosta letos ustvarjalna delavnica in predstava japonskega gledališča kamišibaj.

Zvočni sprehod Potepini po prenovljeni poti ob Dravi

Poleg predstav in ustvarjalnih delavnic ponuja festival tudi zvočni sprehod Potepini po prenovljeni poti ob Dravi.

Na festivalu bodo kot običajno izbirali najboljšo predstavo po izboru občinstva, ki bo prejela nagrado zlata žirafa. “Tudi letos bomo festival zaključili tako, da se bo zlil s festivalom Platforma sodobnega plesa, pri čemer smo kot presečno množico izbrali domačo uprizoritev za najmlajše Tok, tok, tok,” je še povedala Lužar.

Predstava za odrasle Gluha republika bo izvedena v sodelovanju s festivalom Dnevi poezije in vina, kjer bo avtor besedila, ameriški pesnik ukrajinskega rodu Ilya Kaminsky eden od osrednjih gostov. “Predstavo smo pripravljali še pred začetkom vojne v Ukrajini, a smo se potem odločili, da jo ohranimo na repertoarju. Pokazalo se je namreč, da je razlogov za take vrste predstavo, ki govori o diktaturi, ne specifično o eni vojni, ampak o vojnah nasploh, žal iz dneva v dan več,” je povedala direktorica LGM Katarina Klančnik Kocutar.

Mednarodni lutkovni festival z najdaljšo tradicijo v tem prostoru

Zadnji dan Poletnega lutkovnega pristana, ki velja za mednarodni lutkovni festival z najdaljšo tradicijo v tem prostoru, bo premiera ulične različice predstave Princesa na zrnu graha. Znana pravljica Hansa Christiana Andersena je nastala na temeljih ulične predstave izpred skoraj dveh desetletij, pri čemer je tokrat avtorica likovne podobe Sabina Šinko, režiserka pa takrat in danes Andreja Kovač. V dvorani je bila premierno izvedena maja.

“Upamo, da bo ljudem še vedno všeč. Ulične predstave imajo druge vrste kakovost, saj je povezava med občinstvom in predstavo drugačna kot v dvorani. Sicer je imela že dvoranska verzija določene momente, ki so to nakazovali, vendar si obetamo, da bo to zunaj na ulici še bolj fino,” je povedala Klančnik Kocutar.

Premierno bo na festivalu zaživela tudi prva predstava v novi sezoni LGM. To je predstava za najmlajše Dobro jutro, travnik v režiji Nike Bezeljak in likovni podobi Ajde Sitar. Prinaša pesniško raziskovanje življenja na travniku in ob travniških mlakah z živo glasbo in lutkami. Režiserka Bezeljak jo imenuje kar “lutkovni koncert”, saj zajema osem še nikoli doslej uglasbenih pesmi Anje Štefan, glavna povezovalna nit pa so njene uganke. Predstava je nastala v koprodukciji Kulturno-umetniškega društva Moment in LGM v partnerstvu s Siti teatrom BTC Ljubljana. V Mariboru bo premiera 23. avgusta, v Ljubljani 5. oktobra.
VIR: STA

Kulturno izobraževalno društvo (KID) Kibla bo drevi v mariborskem razstavišču artKIT odprlo razstavo ptujske slikarke Blažke Križan z naslovom Množice sosledij. Kot so pred odprtjem razstave, ki bo na ogled do 7. septembra, sporočili iz Kible, se njena umetnost giblje med svetovoma rezljanja papirja in optične umetnosti.

Monokromatična dela Blažke Križan imajo strukturo tridimenzionalne reliefnosti, v kateri se srečujeta estetska igra sence in svetlobe. S skalpelnim rezom umetnica odpira, privzdiguje in usmerja nastalo ploskovno reliefnost papirja. Repeticija ponavljajočega se reza ustvarja optične iluzije, ki tvorijo asociativno organske in biomorfne oblike ter valujoče, črtne in krožne kompozicijske strukture v gibanju, so zapisali v Kibli.

Premišljena in intuitivna umetničina značajnost

V predani tehniki rezljanja papirja in v uglajeni gibkosti reza se skriva premišljena in intuitivna umetničina značajnost. V nekaterih njenih delih valujoča organskost kraljuje v svoji nežnosti in ustvarja pridih gibljive slike, ki lahko spominja na vodne valove, tokove, ali sledi vetra, ko se giblje po bogatih travniških poljih. Ob globlji potopitvi v dela nam ta odpirajo drugačnost pogleda, ki nas ponese in popelje dlje v mehko in valujoče, so dodajali.

Med študijem se je osredotočila na ustvarjanje v tehniki rezljanja papirja

Ptujska umetnica je leta 2012 diplomirala na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, pet let pozneje je končala še drugo stopnjo študijskega programa. Med študijem se je osredotočila na ustvarjanje v tehniki rezljanja papirja. Prejela je več nagrad, med drugim študentsko Prešernovo nagrado za magistrsko delo, leta 2020 nagrado Društva likovnih umetnikov Maribor, leta 2022 nagrado mladi na Ex-tempore Piran, lani pa priznanje na 12. mednarodnem festivalu likovnih umetnosti v Kranju.

Na mariborskem Glavnem trgu bo Slovensko narodno gledališče (SNG) Maribor 6. septembra, tako kot lani, izvedlo Balet pod zvezdami. Tokrat bo njihov baletni ansambel uprizoril predstavo Romeo in Julija v koreografiji Valentine Turcu. Vstop na prireditev, ki jo podarjajo meščankam in meščanom ob začetku nove gledališke sezone, bo brezplačen.

Baletna predstava je premiero v mariborski umetniški hiši doživela že leta 2012, v naslovnih vlogah pa se bosta predstavila Catarina de Meneses in Ionut Dinita.

Glasbo za balet na temo Romea in Julije je leta 1934 Gledališče Kirov v tedanjem Leningradu naročilo Sergeju Prokofjevu. Ker je ta Rusijo zapustil leta 1914 in nadaljeval kariero kot skladatelj in pianist v zahodni Evropi in ZDA, je v zgodbi oziroma baletu o Romeu in Juliji videl priložnost za obnovitev odnosov s svojo domovino.

Prokofjev je napisal zelo natančno partituro, katere scenarij je natančno sledil zaporedju dogodkov Shakespearove tragedije. Vodstvo baleta Kirov je dvomilo, da je v baletu mogoče prikazati take psihološke nianse, zato je leta 1935 projekt opustilo. Skladatelj se je nato obrnil na moskovski Bolšoj, vendar so že na predstavitvi glasbe, ki jo je skladatelj sam igral na klavir, sklenili, da je ta pretežka in “neplesna”. Na koncu je balet praizvedbo doživel 30. decembra 1938 v Brnu na Češkoslovaškem v koreografiji Iva Vane Psote. Zaradi uspeha prve izvedbe je balet Kirov Romea in Julijo nato le izvedel 11. januarja 1940 v koreografiji Leonida Lavrovskega.

Kot poudarjajo v SNG Maribor, koreografski koncept Valentine Turcu baleta Romeo in Julija, ki je izjemno dramatičen neoklasični balet, ostaja zvest Shakespearovemu besedilu in ponuja vizijo drzne, čutne in brutalne ere, kjer se je o življenju in smrti odločalo v trenutku.

Posebna pozornost je namenjena vsem dramskim likom

Valentina Turcu je izčiščeni koreografiji vdihnila osebno noto. Poglobljeno je izoblikovala značajske poteze mladih ljubimcev Romea in Julije. Nasproti zelo intimnim prizorom je postavila dinamične ansambelske scene, dvoboje pred razjarjeno množico, profil mogočne družine Capuletov, ki jo sam Prokofjev monumentalno izriše v ekspresivnem plesu vitezov.

Posebna pozornost je namenjena vsem dramskim likom, prizorom sabljanja, šarmantni lahkotnosti in srčnosti Mercutia ter grobosti in determiniranosti demoničnega Tybalta ter ne nazadnje tudi smrti obeh likov, ki predstavljata izjemno intenzivni moment predstave, so še dodali v SNG Maribor.

Dogodek nastaja v koprodukciji Opere in Baleta SNG Maribor, Narodnega doma Maribor, Društva EZL EK in Zavoda za turizem Maribor pod častnim pokroviteljstvom Mestne občine Maribor. V primeru slabega vremena je rezervni termin naslednji dan, 7. septembra.

Z Baletom pod zvezdami mariborska umetniška hiša nadaljuje tradicijo prirejanja dogodkov na prostem, ki jo je pred leti začela Opera z Operno nočjo v Mestnem parku. Na letošnji so 8. junija pripravili bogat izbor glasbenih točk iz priljubljenih oper in operet, kot so Prodana nevesta, Rusalka, Seviljski brivec, Kneginja čardaša, Tosca in Lucia di Lammermoor.
VIR: STA