Na sejmu Caravan Salon Düsseldorf, ki je svoja vrata odprl 25, avgusta in traja vse do 3. septembra, bo kot osrednja tema na slovenski stojnici predstavljena Destinacija Pohorje. Njen ambasador Filip Flisar, ki je svoje prve smučarske zavoje naredil prav na Pohorju, bo predstavil lepote našega zelenega bisera.

Regionalno razvojno agencijo za Podravje – Maribor veseli , da lahko promocijo Destinacije Pohorje, blagovne znamke Pohorje Slovenija izvajamo v sodelovanju z našim Filipom Flisarjem, ki kot ambasador Pohorja skozi svoje oči in doživetja opisuje: »Če je moje življenje kaj zaznamovalo, je to definitivno Pohorje, na katerem sem praktično zrasel in zelo sem ponosen, da sedaj predstavljam »naš breg«, kot mu radi rečemo. V mojih očeh pa to ni le navaden breg. Je breg, kjer sem naredil svoje prve smučarske zavoje in jih tam izpopolnjeval tako dolgo, da sem leta kasneje naredil znameniti zavoj v cilj, v katerem sem prehitel tekmece ter postal svetovni prvak. Je breg, kjer sem dobil veščine na kolesu in kjer sproščam svoj adrenalin. Je breg kjer sem praznoval mnoga nova leta in ustvaril tisoče spominov skozi leta. Je breg, kamor se čez vikend umaknem, kadar je v mestu prevroče in kamor grem smučat z družbo, kadar je sneg. Je breg, na katerega peljem svojo boljšo polovico zvečer gledat lučke in najpomembneje je to, da je ta breg od mojega doma oddaljen le nekaj minut. Ni naključje, da me ljudje poznajo pod nadimkom »Pohorska šunka«, zaradi česar sem letos tudi ustvaril svojo blagovno znamko Pohorska šunka. Pohorje nosim v svojem srcu in svojo ljubezen do Pohorja želim deliti z drugimi, ker sem trdno prepričan, da na našem bregu lahko vsak najde svoj delček ljubezni.«

Destinacija Pohorje združuje tri vodilne destinacije (Maribor, Rogla-Pohorje in Koroška) in je s tem destinacija tisočerih potencialov. Vsakdo lahko najde razlog za obisk 800 km2 miru in pristnih ljudi, kjer se lahko potopi v globino neukrotljive narave, prehodi gosto mrežo pohodniških poti in razvaja brbončice ob pohorski kulinariki. Je odlična destinacija za družinski izlet, raj za adrenalinske in kolesarske navdušence ter zgled sožitja človeka in narave.

»Zelo smo ponosni, da je Pohorje osrednja tema sejma v Duseldorfu. Pester program dogajanja na slovenski stojnici bo še dodatno popestril Filip Flisar, ki bo predstavil Pohorje skozi njegove oči tako na poslovnem srečanju v organizaciji Slovenske turistične organizacije 31. avgusta, kakor tudi na osrednjem odru 1. septembra«, dodaja Uroš Rozman, direktor Regionalne razvojne agencije za Podravje – Maribor, koordinator 40-članskega Partnerstva za Pohorje.

V mariborski zdravstveni dom septembra prihajajo tri dodatne zdravnice družinske medicine, dve iz Bosne in Hercegovine ter ena iz Severne Makedonije, ki pa jih pred nastopom samostojnega dela čaka še nostrifikacija diplom in izpit iz slovenskega jezika. Po besedah direktorja zavoda Jerneja Završnika bi vse potrebno lahko uredile v letu dni.

Vodstvo Zdravstvenega doma Adolfa Drolca Maribor se je pred časom trikrat odpravilo na razgovore s potencialnimi novimi sodelavci zdravniki, dvakrat v BiH in enkrat v Severno Makedonijo.

Skupaj je po njegovih besedah interes za sodelovanje izkazalo deset zdravnikov iz omenjenih dveh držav, zato si obetajo še kakšnega.

“Nostrifikacija bo pri obeh zdravnicah iz BiH opravljena v devetih mesecih, makedonska zdravnica pa je specializacijo opravila po praktično identičnem programu, kot je v Sloveniji, tako jo čakata zgolj še dva izpita, zato računamo, da ji bo to uspelo prej,” je dejal Završnik.

Kot je ocenil, bi za normalno delovanje in potrebe pacientov skupaj z omenjeno trojico potrebovali deset dodatnih zdravnikov, pri čemer bodo imeli januarja na voljo še eno specializantko, ki prihaja iz Slovenije.

Nekaj od teh, pa tudi tiste, ki trenutno delajo v slabših razmerah, bodo namestili v nastajajočo novo zdravstveno postajo Magdalena na Jezdarski ulici, ki bo zaživela predvidoma maja naslednje leto.

Završnik je januarja, ko so tudi v Mariboru odprli prvo ambulanto za neopredeljene paciente, dejal, da je v mestni občini brez zdravnika okoli 6000 ljudi, kljub temu pa večjega navala ni bilo. To je takrat utemeljil s tem, da je položaj v mestu nekoliko drugačen kot drugod v Sloveniji, saj se okoli 12.000 ljudi dnevno vozi na delo v Avstrijo in mnogi imajo tam tudi izbranega zdravnika.

Čeprav je bilo v štajerski prestolnici predvidenih šest tovrstnih ambulant, zadošča že ena, v kateri je opredeljenih nekaj več kot 850 bolnikov, zlasti na račun odsotnosti zdravnika v Malečniku, kjer še vedno čakajo na novega.

Mariborska občina je sicer podelila koncesijo zasebnemu medicinskemu centru Julius, a tudi ta ni našel zdravnika za omenjeno ambulanto, zato mora občina poiskati novega koncesionarja. Kot so napovedali, objavo razpisa načrtujejo konec avgusta.

vir: sta

“V začetku septembra bomo pričeli svojim uporabnikom v občinah, kjer izvajamo gospodarsko javno službo ravnanja s komunalnimi odpadki razdeljevati rumene vreče za zbiranje mešane odpadne embalaže v letu 2024,” so sporočili iz Snage.

Vreče so volumna 120 l. Delitev vreč bo po posameznih občinah potekala v različnih terminskih obdobjih, v času od septembra do decembra 2023. Do konca leta 2023 bodo rumene vreče tako prejela vsa gospodinjstva, vključena v redni odvoz komunalnih odpadkov pri Javnem podjetju Snaga iz Skupine JHMB.

Vreče boste uporabniki prejeli na svoj naslov, na utečen način, pri čemer se bomo potrudili, da bodo predane na najustreznejše mesto, varno pred morebitno odtujitvijo. Zavitku vreč bo priloženo tudi obvestilo s potrebnimi informacijami in navodili o tem, kaj sodi v rumeno vrečo in česa v njo ni dovoljeno odlagati.

“V primeru, da kljub našim prizadevanjem pri doslednosti delitve vreč le-teh do konca leta 2023 ne boste prejeli, saj možnost napak ni povsem izključena, se lahko obrnete na tel. št. 02 620 58 75, kjer smo na voljo od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro ali nam pišete na info@snaga-mb.si,” še zapišejo.

Danes je na Mariborskem otoku bi skorajda lahko rekli rekordno – v smislu temperatur in v smislu obiska.

Pripravili so prav poseben dan – “Pool party na otoku”. Pri direktorju Športa Maribor Ranko Šmigocu smo preverili če lahko govorimo o rekordnih številkah, malce skromno pove, da je za to še prehitro: “Da bi že govorili o rekordih je prehitro. Ampak vzdušje je odlično, trenutno poteka modna revija, ogromno je obiskovalcev.”

“Najbolj pomembno se mi zdi, da smo danes ob vsem tem naredili res dober šov. Danes potekal dogajanje res že cel dan. Obiskovalcev je polno, bazeni so polni, gostilna je polna. To nas veseli,” še pove Šmigoc.

Voda v bazenih danes zelo topla

Matej Pungartnik, vodja kopališča, nam zaupa, da temperatura zraka danes na Mariborskem otoku kaže krepko čez 30 stopinj Celzija, ko smo govorili je bilo kar 33 stopinj. Medtem pa so bazeni imeli temperaturo vode – velik bazen 27 stopinj Celzija, mali 28 stopinj Celzija in srednji 26 stopinj Celzija.

“Naj še dodam, da verjetno to ni naš zadnji obratovalni vikend. Če bodo vremenske razmere dopuščale, bo otok odprt tudi prihodnji teden, in sicer načrtujemo, da od četrtka do nedelje, po našem ustaljenem urniku. Ponedeljek, torek in sreda, pa bo, glede na vremensko napoved, kot kaže, zaprto,” nam še pove Pungartnik.

Mariborski otok je sicer, ko vreme dopušča skozi sezono odprt med 9. in 20. uro. Z letošnjo sezono za za kopališče velja tudi spremenjen cenik, ki ga v celoti najdete na tej povezavi. Mariborski otok leži v neposredni bližini naselja Kamnica, ki je od središča Maribora oddaljeno približno 5 kilometrov (v smeri Koroške), do njega pa se lahko odpravite tudi po urejeni sprehajalni poti ob reki Dravi.

Letošnje izredno pestre vremenske razmere so bistveno vplivale na področje urejanja javnih zelenih površin v Mestni občini Maribor, sporočajo iz Nigrada.

Pogoste padavine so namreč prispevale k bujni vegetaciji, obenem pa so močna neurja z vetrom, nalivi in s točo povzročila obsežno škodo na drevesih in različni infrastrukturi. Tako so za zagotavljanje varnosti in prevoznosti cest ter dostopnosti poti že več mesecev potrebni dodatni napori, premišljeno ravnanje, ukrepanje in prilagajanje aktivnosti danim situacijam.

Park očiščen

Kot smo poročali, so neurja močno prizadela tudi mestni park v Mariboru. Te dni so mariborska javna podjetja, končno odstranila vse posledice takratnega neurja, katerega največja težava je bil močan veter: “Nigradove ekipe so se v sodelovanju s podjetjem Snaga in ostalimi podjetji iz Skupine JHMB v teh dneh lotile končne ureditve zelenih površin v Mestnem parku.”

Pravijo, da so dnevno na terenu vse razpoložljive ekipe

Javno podjetje Nigrad iz Skupine JHMB, ki je zadolženo za urejanje javnih zelenih površin v mestu, se zaradi letošnjih vremenskih razmer že vse poletne mesece srečuje z zahtevnimi izzivi pri izvajanju omenjene dejavnosti. Dnevno so na terenu vse Nigradove razpoložljive ekipe, ki trenutno štejejo 80 sodelavcev, v prvi vrsti za potrebe intervencij in sanacij ter nujno neodložljivih del v sklopu rednega programa.

V času po neurjih, ki so prizadela to območje, Nigrad ves čas sodeluje tudi s Civilno zaščito; predvsem na področjih ogleda in odstranjevanja plazov, vzpostavitve prevoznosti cest, odstranjevanja padlih dreves in drugih interventnih del, ki vključujejo nujne aktivnosti za vzpostavitev normalnega toka življenja v skupnosti.

Kot še sporočajo, ob tem ne gre prezreti dejstva, da vsa vegetacija v mestu ne sodi pod okrilje javne mestne službe, temveč posega tudi na državni nivo. Za urejanje te vegetacije in posledic po neugodnih vremenskih razmerah so zadolžene druge službe, imenovane s strani države. Prav tako je posamezna zelena zasaditev v zasebni lasti, kjer so zanjo odgovorni zasebni lastniki.

Opozarjajo še, da na dinamiko poteka del vplivajo tudi kadrovske in finančne zmožnosti

V sodelovanju s Snago in z ostalimi podjetji iz Skupine JHMB so se Nigradove ekipe v teh dneh že lotile končne ureditve zelenih površin v Mestnem parku. Prav tako bodo do konca avgusta s pomočjo dodatne mehanizacije odstranjeni vsi ostanki košenj in obrezov na ostalih javnih zelenih površinah v mestu. Ekipe na terenu v teh dneh tudi sanirajo visoko rastje na obcestnih površinah za zagotavljanje normalne prevoznosti oziroma prehodnosti in varnosti v prometu.

Pri tem na dinamiko poteka del vplivajo tudi kadrovske in finančne zmožnosti: “Ne nazadnje pa ne gre pozabiti, da je bil Nigrad poleti aktivno vpet še v urejanje prizorišč za izvedbo Olimpijskega festivala evropske mladine.”

V Pokrajinskem arhivu Maribor so pripravili razstavi, ki bosta od danes do 6. septembra stali na Glavnem trgu. Prva je namenjena 110-letnici mariborskega Glavnega mostu, druga pa 60-letnici Titovega mostu. Avtorici obeh razstav sta Sabina Lešnik in Nina Gostenčnik.

Kot je pred odprtjem povedala Nina Gostenčnik, sicer tudi direktorica muzeja, je Glavni most, ki ga danes imenujejo tudi Stari most, pred 110 leti veljal za arhitekturni biser tistega časa, ne samo v Mariboru, pač pa v celotni avstrijski monarhiji.

“Iz bogatih arhivskih zbirk Pokrajinskega arhiva Maribor je razvidno, da je izgradnja mostu občutno spremenila podobo mesta v tistem času, nanjo pa vpliva še danes,” pravi Gostenčnik in dodaja, da se je namen mostu, ki so ga odprli 23. avgusta 1913, od zgraditve do danes precej spremenil.

Če je bil namreč ob gradnji nujno potreben za promet in povezovanje obeh bregov, zdaj ob obilici drugih mostov ta njegova prvotna funkcija ni med najpomembnejšimi. S časom je tako postal pomemben del mestne kulturne in gradbene dediščine ter ena izmed razpoznavnih znamenitosti Maribora.

Pred šestimi desetletji, natančneje 28. novembra 1963, pa so v Mariboru odprli nov cestni most čez Dravo. Zgradilo ga je mariborsko podjetje Tehnogradnje, po velikosti in razponu pa je spadal med največje tovrstne mostove v takratni Jugoslaviji, medtem ko je bil v svetovnem merilu nekje med 15. in 20. mestom.

Most je kot podaljšek nove mestne magistrale pomenil za Maribor veliko pridobitev, saj je mesto z njim dobilo spremenjeno prometno ureditev in precej novo podobo. Razstava bo prikazala načrte in fotografsko gradivo, ki prikazujejo prav spremembe v mestu in gradnjo mostu.

vir: sta

Da bi priljubljena romarska cerkev na Gorci dobila možnost popolnega odpustka grehov, sta papeža zaprosila mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl in upravitelj župnije Svetega Petra v Malečniku Sebastijan Valentan, ob tem pa sta izpostavila velik pomen, ki ga ima cerkev za vernike. Papež je prošnji ugodil, obvestilo o tem so v župniji prejeli nedavno, so sporočili.

Skupaj s podelitvijo privilegija je bila cerkev tudi duhovno pridružena največji Marijini cerkvi na svetu, papeževi baziliki Marije Velike v Rimu, in vključena v Svetovno zvezo Marijanskih svetišč.

Po papeževi odobritvi bo lahko popolni odpustek v cerkvi na Gorci prejel vsak, ki bo zadostil običajnim pogojem za prejem odpustka (spoved, obhajilo in molitev po namenu svetega očeta) ter bo na določen dan obiskal katerega od verskih dogodkov v cerkvi. Pri tem se kot dnevi, na katere je mogoče prejeti odpustek, štejejo 5. avgust (praznik bazilike Marije Velike v Rimu), 8. september (praznik cerkve na Gorci) ter slovesni Marijini prazniki in dnevi, ko v svetišče na Gorco poteka množično romanje. Enkrat letno lahko vernik popolni odpustek na Gorci prejme tudi na dan, ki si ga izbere sam.

Izjemno redke so cerkve v katerih lahko verniki dobijo popolni odpustek

Cerkve, v katerih lahko verniki dobijo popolni odpustek, so sicer redke. V Sloveniji so tovrstne cerkve med drugim na Brezjah, Ptujski Gori in Prihovi. Še večja redkost je, da je neka cerkev duhovno pridružena papeški baziliki Marije Velike v Rimu, s čimer na nek način postane njena “sorodnica”. Znotraj mariborske nadškofije je to edina cerkev, ki ji je podeljen tak status, pojasnjujejo v župniji.

Tridnevno praznovanje 

Podelitev privilegija cerkvi na Gorci nameravajo v župniji in mariborski nadškofiji obeležiti s tridnevnim praznovanjem, ki bo vrh doseglo 8. septembra, ko je v tamkajšnji cerkvi tudi vsakoletni glavni romarski shod.

V povezavi s podeljenim privilegijem v cerkvi na Gorci uvajajo tudi nekatere novosti. Vanjo bodo med drugim trajno prinesli relikvije blaženega škofa Antona Martina Slomška. Pri vhodu v cerkev pa bo mogoče zvoniti na zvon želja, ki ima posebno zgodovinsko vrednost. Marijina cerkev na Gorci, zgrajena v gotskem slogu, sicer ravno letos obhaja 530. obletnico prve pisne omembe.

Uporabnike pitne vode na območju Mestne občine Maribor in drugih občin, ki jih s pitno vodo oskrbuje Mariborski vodovod obveščajo, da se bo od srede 23. avgusta 2023 do predvidoma srede 6. septembra 2023, izvajala preventivna dezinfekcija pitne vode na celotnem območju Mestne občine Maribor, Občine Ruše ter Občine Selnica ob Dravi, v delu, kjer se ta običajno ne izvaja.

Namen preventivne dezinfekcije, ki jo izvaja Mariborski vodovod, je preprečiti razvoj mikroorganizmov v vodovodnem sistemu, ki bi lahko eventualno poslabšali kakovost pitne vode.

Ukrep je začasen in ne vpliva na kakovost pitne vode. Porabniki lahko med dezinfekcijo v vodi zaznajo vonj po kloru; ne glede na to je pitna voda zdravstveno ustrezna in primerna tako za pitje, pripravo hrane kot osebno higieno

“Zahvaljujemo se za razumevanje,” še zapišejo na Mariborskem vodovodu.