Sinoči je na seji mariborskega mestnega sveta odjeknila (tudi) novica, da je Damjan Lah, v.d. direktor mestne uprave, kazensko ovadil Marjetko Kristofić Jamnik, vodjo kabineta župana Andreja Fištravca. Kristofić Jamnikova naj bi prirejala oz. uničila del dokumentacije pri enem od naročil.

Na zadevo je opozoril svetnik Željko Vogrin, direktor mestne uprave Damjan Lah pa je njegove informacije potrdil. Več v videu:

Lah je Krištofić Jamnikovi kot disciplinski ukrep že izrekel opomin pred izredno odpovedjo delovnega razmerja. Župan Fištravec pa na vprašanje ali vodja njegovega kabineta še uživa njegovo zaupanje, zaenkrat še ni odgovoril.

Ptujski župan Miran Senčar in rektor Univerze v Mariboru Igor Tičar sta danes podpisala sporazum o sodelovanju na področju trajnostnega in družbeno odgovornega razvoja.

Univerza v Mariboru je do sedaj že podpisovala sporazume o sodelovanju z občinami iz vzhodne kohezijske regije. Gre zgolj za formalnost, saj univerza sicer že sodeluje z občinami na večih področjih. Tako denimo s ptujsko občino v tem trenutku sodeluje z izdelavo Celostne prometne strategije, v teku pa so tudi delavnice glede arhitekturnih rešitev v starem mestnem jedru.

“Sporazum prinaša formaliziranje dosedanjega dobrega sodelovanja med Mestno občino Ptuj in Univerzo v Mariboru. Sodelovali smo že prej in še sodelujemo na večih področjih. Ptujska občina denimo uporablja veliko fakultet za reševanje nekaterih problemov v mestu,” je pojasnil ptujski župan Miran Senčar. Dodal je, da si želi še več angažiranja lokalne skupnosti in podjetij z Univerzo v Mariboru, saj da bi lahko te možnosti veliko bolj izkoristili.

Vzhodna.si z novim članom

Tako se je tudi ptujska občina pridružila občinam iz vzhodne kohezijske regije, ki bodo sodelovale pri vzpostavitvi portala Vzhodna.si.

“Univerza deluje kot povezovalni člen. Želimo si združiti celotno vzhodno kohezijsko regijo, saj nekdo mora to delati. Pri nas namreč ni pokrajin, lahko pa kljub temu delujemo v tem smislu. Skupaj smo močnejši in to je tista osnovna ideja, če hočemo delovati kot regija. Nobena občina ni sama sebi namen, zato moramo gledati kako bi se dvignili v razvoju,” pravi rektor Univerze v Mariboru Igor Tičar.

Meni, da je vzhodna kohezijska regija podhranjena tako finančno, kot tudi kadrovsko, zato pa da lahko veliko naredimo tudi sami. “Imamo pa tudi to možnost ali pa sredči, da je evropska skupnost dala na razpolago določena sredstva za razvoj regiji in tukaj želimo participirati ter jih tudi pametno regionalno uporabiti,” je dodal Tičar.

Koliko sredstev bo dobila vzhodna kohezijska regija ni znano, Tičar pa je dejal, da se bodo številke gibale okrog 50 oziroma 60 odstotkov sredstev namenjenih razvoju.

S 23 glasovi za in 7 proti so mariborski mestni svetniki na sinočnji seji Mestnega sveta Mestne občine Maribor elaborat o odvajanju odpadne vode, ki je podlaga za oblikovanje cen komunalnih položnic, umaknili z dnevnega reda.

Na včerajšnji seji Mestnega sveta Mestne občine Maribor (MOM) bi med drugim tako morali odločati tudi o elaboratu za odvajanje odpadne vode, ki bi bil podlaga za oblikovanje cen komunalnih položnic. A se je zapletlo že pri potrjevanju dnevnega reda, saj je na predlog svetnika Liste za pravičnost in razvoj (LPR) Stojana Auerja, bila ta točka umaknjena z dnevnega reda. Predlog o umiku so svetniki potrdili s 23 glasovi za in 7 proti.

Včerajšnja seja se je sicer začela s skoraj enourno zamudo, ker je župan Andrej Fištravec še pred njo sklical posebni kolegij svetniških skupin in poskušal prepričati svetnike, da podprejo elaborat. Ob tem je ponudil znižanje predlagane cene storitve odvajanja komunalnih voda z načrtovanih 0,44 na 0,29 evra na kubik vode.

Omrežnina bi po predlogu znašala 3,8 evra, cena storitve odvajanja komunalnih voda pa bi se zvišala za 0,28 evra – iz zdajšnjih 0,16 na 0,44 evra za kubik vode.

Pivec: “O cenah se ne moremo dogovarjati kar tako po domače”

A se opozicijski svetniki z županovim predlogom niso strinjali. V SDS so denimo izpostavili, da so predlagane cene neprimerno višje v primerjavi z drugimi občinami. „V Celju za isto storitev plačujejo 0,13 evra, v Ljubljani 0,16 in v Kopru 0,30 evra za kubik vode. V obubožanem Mariboru pa bi si privoščili kar 0,44,“ je dejal Gregor Pivec (SDS). Župan Fištravec mu je nato sicer odgovoril, da nameravajo tudi te občine dvigniti ceno, na kar Pivec odgovarja, ali je morda župan jasnoviden? Na predlaganih županovih 0,29 pa je Pivec dejal, da se o cenah ne morejo dogovarjati kar tako po domače, kot ob popoldanski pijači.

Je pa elaborat podprl podžupan Zdravko Luketič (NSi), z besedami, da ko se bodo v prihodnosti po drugih slovenskih mestih že vozili z vozili brez šoferja, se bodo v Mariboru še zmeraj prepirali o neurejeni kanalizaciji.

FOTO: STA

Že pred včerajšnjo sejo pa so se nekatere svetniške liste, predvsem LPR in SMC ostro odzvale na dokument, ki ga je pripravil Nigrad in ga označile za nestrokovnega in polnega napak.

Nigrad sedaj čaka priprava novega elaborata, za kar imajo najmanj mesec in pol časa. Naslednja seja Mestnega sveta je namreč načrtovana za konec avgusta.

V mariborskem Mestnem parku spet raste vrba, zraven nje pa stoji prenovljen peskovnik. Z novo vrbo so nadomestili 100-letnico, ki jo je uničil žledolom, s peskovnikom pa naredili korak bližje k uresničitvi slogana “otrokom prijazno – zeleno okolje“.

S prsti so risali v pesek in “gradili” gore.

Peskovnik in okolico so prvi preizkusili otroci, ki so se danes udeležili ustvarjalnih delavnic na Zvezi prijateljev mladine Maribor.

Otroci so zalili vrbo.

V projektu »Mestni park: Otrokom prijazno – zeleno okolje”, ki sledi zastavljeni strategiji projekta »Otrokom prijazno Unicef-ovo mesto Maribor«, so združili moči Mestna občina Maribor, UNICEF Slovenija, Hortikulturno društvo Maribor, Snaga d.o.o, in Podravsko gozdarsko društvo. Uradni »prerez traku« so tako izvedli Zdravko Luketič, podžupan MOM, Borut Ambrožič, komisar projekta “Otrokom prijazno Unicef-ovo mesto Maribor, Zvonka Letonja, predsednica Hortikulturnega društva Maribor, Cveto Žalik, direktor SNAGA d.o.o in Jožef Mrakič, predsednik Podravskega gozdarskega društva.

Prerezali so trak.

Z namenom celostnega pristopa k reševanju problematike Mestnega parka, so že oktobra 2015 na Mestni občini Maribor (MOM) imenovali delovno skupino, v katero so vključeni predstavniki petih organov mestne uprave in Snage d.o.o. (kot izvajalci gospodarske javne službe, ki so dobili koncesijo za urejanje javnih zelenih površin, tudi Mestnega parka, za obdobje 15 let). Cilj dela delovne skupine skupaj z obema zavodoma je je izdelava dolgoročnega upravljavskega načrta in ustrezna novelacija odloka o varovanju parka v ožjem in širšem območju, ki bi primerno opredeljevala način uporabe in razvoj parka.

Delovna skupina bo predvidoma do konca leta 2016 pripravila načrt upravljanja Mestnega parka, ki bo razdeljen na cone in bo obsegal sedem sklopov: rastline, vodne površine, utrjene površine, urbana oprema, meteorne kanalizacije, objekti in razsvetljava. Na predlog Urbanistične komisije se bo delovna skupina razširila, pri čemer bodo poleg članov delovne skupine MO Maribor in Snage d.o.o., še predstavniki Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju ZVKDS) in Zavod RS za varstvo narave (v nadaljevanju ZRSVN), arboristka, krajinski arhitekt in arhitekt (slednja dva na predlog stanovskih združenj).

O projektu »Mestni park: – Otrokom prijazno – zeleno okolje”
Projekt je nastal kot idejna zasnova vodje projekta Boruta Ambrožiča, ki je hkrati komisar/vodja projekta »Otrokom prijazno Unicef-ovo mesto Maribor« in predsednik Nadzornega odbora Hortikulturnega društva Maribor. Slednje kot najstarejše tovrstno društvo v Sloveniji, že 148 let udejanja svoje poslanstvo ohranjanja in varovanja narave v Mestni občini Maribor in okoliških občinah. Mestnega parka in mnogih zelenih predelov mesta Maribor najbrž ne bi bilo brez njihove vizije.

Kot da včerajšnji “viharji” niso bili dovolj, je danes kot strela z jasnega neba javnost razburila še ena “nevihta”. Le dve uri in pol pred zasedanjem mestnih svetnikov, je Stojan Auer (tudi v naše uredništvo) poslal elektronsko sporočilo z naslovom “Sindikat in Svet Nigrada podprl zahtevo LPR!“. Marko Žula pravi, da informacija ni resnična.

Informacijo smo preverili na Nigradu, kjer so povedali, da gre za potegavščino. Drago Buček, predsednik sindikata delavcev Nigrada: »O tej temi nismo ne odločali ne glasovali, v zvezi s tem nismo sprejeli nobenega sklepa.« Marko Žula, direktor Nigrada je pojasnil, da “informacija o podpori mojemu odpoklicu s strani Sveta delavcev in Sindikata Nigrad ni resnična”.
Stojan Auer pa trdi, da naj bi oba zbora zaposlenih družno sprejela sklep, da “če bo župan upošteval zahtevo LPR po krivdni razrešitvi Marka Žule, bosta oba predstavnika delavcev v nadzornem svetu Nigrada glasovala za njegovo razrešitev,” nam je potrdil po telefonu.
Podrobnosti še preverjamo…

DOPOLNJENO 7.7.2016 OB 15.26
Pred nekaj minutami smo v uredništvo prejeli zapisnik seje sveta delavcev Nigrada, iz katerega je razvidno, da so v povezavi z drugo točko dnevnega reda “Razgovor o aktualni situaciji v podjetju” sprejeli sklep, s katerim vodstvo podjetja pozivajo k predložitvi sezama prijav na razpise (v letošnjem letu). Zapisnik objavljamo v celoti.

Na Zvezi prijateljev mladine Maribor so tudi letos pripravili nabor raznovrstnih aktivnosti, s katerimi si lahko popestrijo počitnice vsi, ki še niso odšli ali ne morejo oditi na morje. Ustvarjalne delavnice potekajo vsak dan, ob določenih terminih tudi izleti, kopanje, še vedno pa je na voljo nekaj prostih mest za prijave na poletne tabore.

Vir: ZPM

USTVARJALNE DELAVNICE
Raznovrstne ustvarjalne delavnice potekajo od ponedeljka do petka (od 8h do 16h) v Domu ustvarjalnosti mladih Maribor (DUM, na Razlagovi). Na voljo so različne vsebine za vse starostne skupine. Mladi lahko izdelujejo iz raznovrstnih materialov, razgibavajo možgane in telo.

POČITNIŠKI IZLETI
Zbirno mesto za izlete je DUM, kjer zbirajo prijave. V dneh od 11. do 15. julija lahko izberete “klepet z živalcami”, športno popoldne, izlet na kmetijo, gobarjenje ali doživetja na Dravi.

Foto: ZPM

LETEČI AVTOBUS
Novi avtobus – nove ideje. 12. do 14. julij, 17.00 – 20.00, igrišče pri OŠ Borcev za severno mejo. Avtobus bo “poletel” po soseskah Maribora in zbiral ideje mladih za svojo novo podobo.

LETOVANJA
Prosta mesta za letovanja so na voljo le še v ŠESTI IZMENI V POREČU (14. – 24. 8.) in DRUGI IZMENI NA POHORJU (26. 7. – 5. 8.). Prijave zbirajo tudi še za letovanje v MARBURGU Z IZLETOM V AMSTERDAM (21. – 30. 7.). Ker so vsa občinska sredstva in zdravstveni predlogi že porabljena, je letovanje možno le še samoplačniško oz. za polno ceno. Za brezplačna letovanja otrok iz socialno ogroženih družin še zbiramo sredstva z lokalno akcijo Počitnice s prijatelji za vse otroke in s pomočjo nacionalne akcije Pomežik soncu.

Vir: ZPM

POLETNI TABORI ZA NADARJENE
Prijave za otroke, ki so nadarjeni na področju tujih jezikov in naravoslovja, zbirajo še za tabor NEMŠČINA (21. – 30. 7.) in NARAVOSLOVJE (22. – 25. 8.).

Celotni program Počitnice s prijatelji je objavljen na njihovi spletni strani.

Začetek poletnih počitnic in z njim povezani dopusti se poznajo tudi na močnem upadu dnevnih sprehajalcev psov, ki trenutno bivajo v mariborskem zavetišču za živali. Od več kot tisoč oseb, ki je od leta 2012 opravilo obvezno brezplačno izobraževanje za sprehajalce, jih je v prvih julijskih dneh zavetišče obiskalo samo 5.

Skupaj z oskrbniki, ki prav tako opravljajo redne dnevne sprehode s psi, je to še zmeraj premalo, da bi vsakemu od trenutno v zavetišču nameščenih psov lahko omogočili kvaliteten sprehod in zadostno količino gibanja v naravi, ki ga potrebujejo.
Iz Snage so sporočili, da bi bili veseli, “če bi tisti registrirani sprehajalci, ki jim čas to dopušča, v času sprehodov obiskali zavetišče in s tem polepšali dan vsaj enemu kosmatincu, ki nestrpno čaka na svoje nove lastnike. Velikokrat je takšna oblika pomoči vredna več, kot katera koli oblika finančne.”

Preveč mačk, a so za posvojitev še premlade
Ob tem na Snagi dodajajo, da je še zmeraj, razen v nujnih primerih bolnih ali poškodovanih, ustavljen sprejem mačk, saj so naše namestitvene kapacitete zapolnjene do zadnjega kotička. Prevladujejo mačje mame z legli mladičev, ki so za posvojitev še premajhni, zato trenutno tudi za posvojitev v mariborskem zavetišču še ni na voljo nobena muca. Predvidevamo, da se bo stanje normaliziralo najkasneje konec meseca, ko bodo mladiči toliko zrasli, da bodo sposobni samostojnega življenja in pripravljeni na odhod v nove ljubeče domove.

Na jutrišnji seji bodo mestni svetniki razpravljali o načrtovanem dvigu cen za storitev odvajanja odpadnih voda. Osnova za to razpravo je elaborat, o katerem so se v zadnjih dneh pojavile različne polemike. Predstavniki Liste za pravičnost in razvoj, kakor tudi SMC, opozarjajo, da je elaborat poln napak, direktor Nigrada Marko Žula pa je danes na novinarski konferenci zatrdil nasprotno.

“V našem elaboratu ni nobenih napak,” je jasno poudaril Žula. Povedal je, da je elaborat strokovno in natančno pripravljen ter, da so pristojne službe družbe Nigrad napako, ki se je pojavila v delu neobvezne priloge gradiva, že odpravile. »Tabela s strani 37, ki jo problematizirajo, je del neobvezne priloge elaborata, torej vsebina, ki je niti ne bi bilo treba biti zraven. Gre za dodatke, ki naj bi bili v pomoč svetnikom pri razumevanju problematike. Zaradi prehoda med programi je prišlo v njej do zamaknitve med vrsticami in posledično do samodejne spremembe številk. Takoj ko smo to opazili, to je bilo na odboru 30. 6., smo zadevo uredili,” je pojasnil Žula. Svetniki imajo tako po njegovem pred jutrišnji sejo na voljo gradivo s točnimi in popolnimi podatki tudi v neobveznem delu. Zato očitke, celo poziv k odstopu (ki so ga podali pripadniki LPR) razume kot “novi poskus zavlačevanja zadeve, ki bi morala biti dokončno urejena že spomladi leta 2013.”

Ljubljana ima 3-krat več prebivalcev kot Maribor, zato omrežnine med mestoma ni mogoče primerjati
Maribor ima samo pol manj kanalizacijskega omrežja kot Ljubljana, torej 454 km, ob tem pa kar 3-krat manj uporabnikov, kar posledično pomeni višji strošek na uporabnika v Mariboru kot v Ljubljani, poleg tega pa v Ljubljani dodatno obračunavajo tudi odvajanje padavinskih voda. »Ob tem je treba povedati, da zaradi denarnega primanjkljaja mariborska kanalizacija ni ustrezno vzdrževana, kar predstavlja visoko tveganje za poškodbe – in prav zaradi tega zaračunavajo zavarovalnice Mariboru višjo premijo za zavarovanje kanalizacije, kot bi jo ob ustreznem vzdrževanju,« je kot odgovor na očitke dodal Marko Žula.

Višje cene niso povezane z višanjem plač
“V povprečju ima posamezen delavec Nigrada, na območju odvajanja vod, 100 evrov nižjo plačo od drugih primerljivih družb v Sloveniji,” je povedal Marko Žula. Tako je poudaril, da prilagoditev cene nima nobene zveze z dvigom plač zaposlenim, temveč gre za upoštevanje določila državne Uredbe MEDO ter potrebo po nujni sanaciji in dvigu standarda vzdrževanja mariborske kanalizacije, ki je v zelo slabem stanju: »Trenutno vzdržujemo kanalizacijo na podlagi cen iz leta 2004, kar nam danes omogoča zgolj 16 odstotkov zahtevanega standarda, ta pa se ob nujnih širitvah omrežja in ob dejstvu, da se cena že 12 let ni prilagodila, samo še znižuje. Ne smemo pozabiti, da je del naše kanalizacije star več kot 100 let,« je dejal.

V Salonu uporabnih umetnosti s pestrim glasbeno-plesnim programom nadaljujejo v poletje.

FOTO: Boštjan Lah

Današnji večer bo prostore mariborskega Salona uporabnih umetnosti napolnilo petje Ane Bezjak. Kot zagotavljajo organizatorji, se obiskovalcem tako obeta vrhunska glasbena izkušnja, Bezjakova se bo tokrat namreč predstavila s projektom „Round about Monk“ – izborom kompozicij jazzovskega pianista Theloniousa Monka. Na odru se ji bodo pridružili Marko Črnčec na klavirju, Tadej Kampl na kontrabasu in Kristijan Kranjčan na bobnih. Koncert se prične ob 20:30, vstopnina znaša 10 evrov.

FOTO: Urška Lukovnjak

V petek, 8. julija 2016 bodo v Salonu med 18. in 21. uro najprej gostili 1st Translators’ Club, na katerem bodo prevajalci, tolmači in lektorji v sproščenem vzdušju spregovorili o izzivih, s katerimi se srečujejo na začetku svoje poklicne poti, slepih ulicah, v katere lahko pri delu zaidejo in o tem, kako najti pot iz njih, o znanju in veščinah, ki so nujno potrebni za uspešen začetek ter pomenu povezovanja in sodelovanja.

Ob 20:30 pa se bo nato dogajanje nadaljevalo z Retro plesnim večerom Swinga. Vstop je prost.

FOTO: Boštjan Lah

Prihodnji petek – 15. julija pa bodo ob 13. uri v prostorih Salona Filatelistično društvo Maribor, Umetniški kabinet Primož Premzl in Pošta Slovenije predstavili skupno slovensko-hrvaško izdajo priložnostne poštne znamke ob 150. obletnici bitke pri Visu, v kateri je odločilno sodeloval Mariborčan Wilhelm von Tegetthoff. Vašega obiska se iskreno veselimo. Vstop je prost.

Priložnostna znamka ob 150. obletnici bitke pri Visu, v kateri je odločilno sodeloval Mariborčan Wilhelm von Tegetthoff.

10. julija 2016, ob 160. obletnici rojstva Nikole Tesle, ki je živel in delal tudi v Mariboru, bo v sklopu hkratne mednarodne projekcije v mariborskem Koloseju in v Hiši Stare trte na ogled film Streaming II.

FOTO: Wikipedija (Napoleon Sarony)

V nedeljo, 10. junija 2016 obeležujemo 160. obletnico rojstva enega največjih izumiteljev moderne dobe – Nikole Tesle, ki je med drugim živel in delal tudi v Mariboru.

V čast Tesli v sklopu posebnega srbsko-hrvaško-srbskega projekta v Zavodu za turizem Maribor – Pohorje na ta dan organizirajo predvajanje projekcije Streaming II.

Slednjo si bo v nedeljo moč ogledati v Koloseju Maribor kot predfilm pred vsako projekcijo, ki bo na sporedu ta dan, ter v Hiši Stare trte ob 11. in 17. uri.

Festival Lent se je v soboto z drugim ognjemetom in z zaključkom 28. Folkarta za letos poslovil. Kot ocenjujejo organizatorji, je letos “Lentalo” več kot 230-tisoč obiskovalcev.

V devetih dneh festivalskega dogajanja, se je v Mariboru na skupno 51 prizoriščih tako zvrstilo kar 323 prireditev, v sklopu spremljevalnega programa pa še dodatnih 58 dogodkov.

V tem času je nastopilo 4.107 ustvarjalcev, od tega 3.311 domačih in 796 tujih, nastopajoči pa so prihajali iz 35 držav.

Največ prireditev je bilo koncertnih (81), sledijo šprtne prireditve delavnice – teh je bilo 34, 33 je bilo delavnic, ter denimo 17 predstav uličnega gledališča.

Tudi tokrat je obe soboti v času festivala nebo nad Mariborom osvetlil ognjemet.

Letošnji Festival Lent je pripravljalo 39 zaposlenih Narodnega doma, z več kot 820 drugimi sodelavci in 163 člani tehničnih ekip. Varovalo ga je 30 varnostnikov in 35 rediteljev.

Stalnica na Lentu smo bili seveda tudi mediji – skupno je bilo akreditiranih 187 novinarjev, fotografov in snemalcev za 61 različnih medijev iz štirih držav.

Če se letošnjega Festvala Lent morda niste udeležili, nam dovolite da Vas skozi pestro 9-dnevno dogajanje popeljemo skozi fotografije v spodnji galeriji:

Potem ko so včeraj v javnosti ponovno dvignile prah navedbe Stojana Auerja iz Liste za pravičnost in razvoj (LPR), ki je zapisal, da naj bi bil Maribor “Balkanski rekorder v višini položnic”, je direktor družbe Nigrad Marko Žula te navedbe danes zavrnil.

“Mogoče smo rekorderji ja, ampak v nizki ceni”, je med drugim dejal na novinarski konferenci. O pozivu k odstopu, ki so ga nanj naslovili pripadniki LPR pa, da nima “kakšne koli osnove.”

Foto: STA

Potem ko so včeraj v javnosti zaokrožile informacije, da si lahko Mariborčani obetajo drastično povišanje položnic komunalnih storitev (za skoraj 300 odstotkov), je Žula danes pojasnil, da se bo njihova cena na položnici za povprečno družinsko hišo oziroma gospodinjstvo zvišala za približno 3,5 evrov mesečno. S tem je zavrnil navedbe LPR-ja, da se Mariborčanom letno “na položnicah Nigrada d. d. obeta povišanje za cca. 130 evrov “, kot je pisalo v njihovem sporočilu za javnost.

Žula: Cen storitev nismo spreminjali od leta 2004

Žula je danes ponovno poudaril, da v javnosti kroži precej napačnih, celo zavajajočih podatkov, ki so najverjetneje posledica nepoznavanja ali slabega poznavanja problematike. “To se mi zdi zelo nesramno. Do vseh, tudi ostalih javnih podjetij v Mariboru, ki se, z izjemo dveh mogoče, zelo težko preživljamo trenutno na trgu, ker so pač taki časi.” Ponovno je pojasnil tudi, da cen storitev niso spreminjali že od leta 2004, za področje javnih prometnih površin pa od leta 2008, pri čemer so se v tem času za približno 50 odstotkov zvišale cene energentov.

Žula je ponovno razložil tudi napačno tolmačenje besedne zveze “Nigradove položnice”, kajti kot pojasnjuje, je na tej isti, skupni položnici, zapisanih več zneskov (različnih podjetij), kar pomeni, da Nigradova cena v tem trenutku predstavlja 9,5 odstotkov celotnega zneska na položnici, v bodoče pa naj bi ga približno 19 odstotkov.

FOTO: STA

Na Nigradu so se odzvali tudi na očitke, da naj bi zavajali svetnike, kar naj bi kazalo na netransparentno delo vodstva podjetja, zaradi česar je Stojan Auer direktorja Marka Žulo neposredno pozval k odstopu (tako zaradi omrežnine, kakor zaradi poslovanja družbe na splošno). V odzivu so zapisali: “Zaradi neljube napake pri urejanju neobvezujočega dokumenta nikakor ne moremo govoriti o netransparentnem poslovanju ali zavajanju. Poudarjamo, da je družba Nigrad že ob sprejemanju Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Mestni občini Maribor MUV št. 11/2016 izvedla finančno projekcijo skladno z zahtevo mestnih svetnikov, kot to zahteva zakon o javnih financah, kar je bilo mestnim svetnikom predano že maja 2016.”

Nigrad: Omrežnina je prihodek občine

Svetnikom ob tem še sporočajo, da je omrežnina prihodek občine in ne Nigrada in da je edini sistemski vir za izgradnjo novih odsekov kanalizacijskega omrežja, ki ga Mestna občina Maribor doslej ni imela. “Uvedbo omrežnine občini nalaga državna Uredba MEDO, brez omrežnine pa mesto ne more financirati izgradnje manjkajočih kanalizacijskih krakov,” so zapisali na Nigradu.

Auer je Nigradu med drugim očital še, da se družba ni prijavljala na razpise, Žula pa je pojasnil, da so se v zadnjem letu prijavili na kar 406 razpisov. “Družba Nigrad se je letos prijavila že na več kot 50 javnih razpisov ter poslala skupno več kot 400 ponudb za pridobivanje različnih poslov iz naslova temeljne dejavnosti”, so še zapisali v pojasnilu.
Podrobnosti nocoj ob 18:30 v oddaji Občinski informator na BK TV.

V okviru poletnih priprav te dni v Mariboru gostuje škotski nogometni prvak Celtic FC, ki se bo v soboto pomeril tudi z Vijoličastimi.

Škoti, ki v Mariboru sicer niso prvič – ekipi sta se namreč “spopadli” že leta 2014 v sklopu kvalifikacij za Ligo prvakov – so dopoldne trening opravili na nogometnem igrišču v Limbušu.
Več o tem, kako se počutijo v Mariboru, kakšna so njihova pričakovanja pred novo sezono in kaj pričakujejo pred sobotno tekmo, v videu spodaj:

Sobotna tekma pa bo za Vijoličaste hkrati tudi generalka pred začetkom evropskih tekem.

Pomembna preizkušnja Vijoličaste nato čaka 14. julija, ko bodo ob začetku kvalifikacij za UEFA Europa League zaigrali proti bolgarskemu podprvaku.

Še pred koncem 28. Folkarta, enega ključnih programom Festivala Lent, so folkloristi iz Argentine, Fidžija, Finske, Kazahstana, Kostarike, Srbije in Slovenije v okviru velike povorke skozi mesto priplesali v Europark (ki je bil tudi letos pokrovitelj prireditev Festivala). Nakupovalno središče Maribora so prevzeli s pisano paleto barv in ritmov ljudske tradicije z vsega sveta.

Minula sobota v Europarku je bila posebej glasna, vesela in razgibana. Pisana druščina folkloristov se je predstavila tudi po “ulicah” nakupovalnega središča Maribora in s tem mimoidočim pričarala prav posebno in zabavno doživetje. Nabor folklornih skupin je letos segal od Južne Amerike prek Evrope pa vse do Azije in s tem ponudil raznovrstno dogajanje za vsak temperament.

Severni hlad Finske je razgrela latino Argentina, našo nekdanjo skupno domovino so zastopali odlični Srbi, mistični azijski del sveta so nam predstavili Kazahstanci, lepote tihomorskega območja so pričarali člani skupine iz Fidžija in se “pomerili” z vročimi ritmi Kostarike.

Slovenske barve in ritme so predstavili folkloristi iz Maribora, Velenja in Novega mesta

Akademska folklorna skupina Študent, Maribor
Ena najboljših akademskih folklornih skupin v Sloveniji deluje že 51. leto in je ni potrebno posebej predstavljati. Že 28 let zapored so tudi soorganizatorji mednarodnega folklornega festivala Folkart v Mariboru, ki je tudi z njihovo pomočjo postal eden najboljših folklornih festivalov Evrope ter preostalega folklornega sveta. Z roko v roki z Narodnim domom Maribor skrbijo za to, da se udeleženci Folkarta v našem mestu odlično počutijo in s seboj odnesejo nepozabne vtise. Ves preostali čas pa so predani folklorniki, izjemni ambasadorji ljudske tradicije, ki z mladostno energijo skrbijo za to, da izročilo prejšnjih rodov vedno znova najde prostor na domačih in tujih odrih. Vabijo jih na festivale po vsem svetu, domačim gledalcem pa se tudi na Folkartu predstavijo v vsem svojem sijaju – pripada jim čast, da s prvim plesom pričnejo folklorno dogajanje v Mariboru, na zadnjem slavnostnem večeru pa ga tudi zaključijo.

Šaleško folklorno društvo Koleda, Velenje
Ustanovitelja te folklorne skupine sta Neva in Mile Trampuš, ki sta že na začetku sledila cilju ustvariti skupino, ki bi sledila ter dosegla kvaliteto najboljših folklornih skupin v Sloveniji. S trdim delom in vztrajnostjo sta to tudi dosegla, hkrati pa skupini vdihnila svojstvenost, ki je glavni prepoznavni znak skupine. Koleda tako uspešno goji ljudsko izročilo, pesmi in šege, ter jih ohranja pred izginotjem. Ljudski ples sodi v kulturno zakladnico slovenskega naroda, mladi plesalci in glasbeniki pa jo z veseljem poustvarjajo.

Folklorno društvo Kres, Novo mesto
Ustanovljeno je bilo leta 1975 v Novem mestu. Člani društva so ljubitelji, ki jih kljub različnim interesom in starosti vežeta dobra volja ter ljubezen do ljudske tradicije na Slovenskem. V otroški, mladinski in odrasli skupini, kot tudi pevski, veteranski, godčevski in tamburaški skupini, je vključenih več kot sto trideset članov. Program društva obsega pesmi in plese slovenskih pokrajin Dolenjske, Bele krajine, Koroške, Štajerske, Prekmurja, Goričkega in Zgornjega Posočja. Njihov osnovni cilj je ohranjati ljudsko izročilo v čim manj potvorjeni obliki in na visoki kvalitetni ravni. Mnoga strokovna priznanja ter zadovoljstvo občinstva so nagrada za vztrajno delo in spodbuda za naprej.

Člani senata Univerze v Mariboru so pred nekaj minutami odločili, da rektorja Igorja Tičarja ne bodo razrešili, kljub opozorilom predstavnikov Sindikata SVIZ in Visokošolskega sindikata Slovenije. Slednji so še pred današnjo, 13. redno sejo Senata (ki še poteka!) Tičarja pozvali, naj senatorjem zagotovi celovito pravno podporo in vse potrebne informacije za odločanje o njegovem delovnem razmerju.

Po mnenju sindikatov je rektorjevo neobveščanje senata nedopustno, saj naj bi Tičar želel »zaobiti zakonske določbe o prenehanju delovnega razmerja v primeru izpolnitve pogojev za upokojitev«. Podrobnosti sledijo…

DOPOLNJENO 5.7.2016 OB 12.18
Za to, da Igor Tičar ostane rektor Univerze v Mariboru (v nadaljevanju UM) je (javno) glasovalo 32 senatorjev. Eden je bil proti, 11 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Še pred tem so senatorji odločali ali bo omenjeno glasovanje potekalo javno ali tajno, saj so jih skrbele morebitne sankcije za tiste, ki bi glasovali proti. Ko so sklenili, da bo glasovanje javno, so trije senatorji, in sicer Boštjan Brumen, Ivan Rozman in Željko Knez, sejo zapustili. Pred samim pričetkom seje pa je Marina Tavčar Krajnc (s Filozofske fakultete) predlagala, naj točko 3 (v kateri so odločali o nadaljevanju delovnega razmerja rektorja Tičarja) umaknejo z dnevnega reda, saj da pogoji za glasovanje niso vzpostavljeni. Med drugim je opozorila, naj Senat ne bi imel na razpolago vseh potrebnih gradiv, a je Tičar to zavrnil. Dejal je, da so vzpostavljeni vsi pogoji za odločanje.

DOPOLNJENO 5.7. OB 14.51
Po seji so z Univerze sporočili, da je Senat “tehnično uredil med mandatom rektorja nastalo zakonsko situacijo.” Upravnemu odboru Univerze v Mariboru so tako senatorji podali soglasje k sklenitvi dogovora o nadaljevanju delovnega razmerja z rektorjem Igorjem Tičarjem do izteka mandatne dobe. Rektor naj bi sedaj nemoteno nadaljeval z delom.

V videu spodaj si lahko ogledate celotno 3. točko s seje Senata Univerze v Mariboru, kjer so senatorji odločali o delovnem razmerju rektorja:

V Mariboru so spet “brali” žive knjige. Minuli konec tedna so namreč (v sklopu festivalskega programa Art kampa) predstavniki Mladinskega kulturnega centra Maribor že 13ič pripravili Živo knjižnico.

Tokrat so prvič gostovali v Art kampu. Pogovori s knjigami (torej “branja”), so potekali v sencah dreves Mestnega parka, ki so se izkazale za varen in miren prostor, primeren za iskrene in intimne pogovore o temah, o katerih je včasih težko (spre)govoriti ali o njih spraševati.

Bralcem (torej obiskovalcem) je bilo na voljo 27 različnih živih knjig, vsaka s svojo unikatno in posebno življenjsko zgodbo. Med drugim so se pogovarjali o odvisnost od drog, brezdomstvu, različnih spolnih usmerjenostih in identitetah, različnih religijah in kulturah, psihičnih boleznih in mnogih drugih temah, ki mnogokrat veljajo za tabuje. V dveh dneh je Živo knjižnico obiskalo 141 bralcev.
Organizatorji so z zadovoljstvom zapisali, da so videli “veliko pristnih stiskov rok in objemov, smeha, pa tudi kakšno solzico.” Ena izmed bralk pa je zapisala: »To je bila ena izmed najlepših izkušenj v mojem življenju. S knjigo sva govorili o stvareh, ki si prej nikoli nisem upala vprašati.«

Na kratko o Živi knjižnici
Živa knjižnica je metoda, katere glavni namen je ozaveščanje in izobraževanje o vrednotah in človekovih pravicah, spodbujanje razprave o predsodkih in stereotipih v družbi. Kot običajno, ima tudi Živa knjižnica na razpolago čitalnico, knjižnični pult, knjižničarja/-ko itd. Izposoja (živih) knjig poteka za določen čas in se zabeleži na knjižnično izkaznico. Živa knjižnica pa se od običajnih razlikuje v bistveni lastnosti – knjige so ljudje. Žive knjige so torej posameznice in posamezniki iz različnih družbenih skupin in kulturnih ozadij. To so osebe z netipičnimi življenjskimi zgodbami, ki so jih pripravljeni povedati “bralcem”.

Sindikata SVIZ in Visokošolski sindikat Slovenije menita, da želi rektor Univerze v Mariboru Igor Tičar z nezagotavljanjem celovitih informacij v primeru odločanja o njegovem delovnem razmerju zaobiti zakonske določbe.

FOTO: Mediaspeed

Sindikata SVIZ in Visokošolski sindikat Slovenije sta pred današnjo 13. redno sejo Senata Univerze v Mariboru na rektorja UM profesorja dr. Igorja Tičarja naslovila poziv, da senatu zagotovi celovito pravno podporo in vse potrebne informacije v primeru odločanja o njegovem delovnem razmerju.

Po mnenju sindikatov je rektorjevo neobveščanje senata nedopustno, Tičar pa želi s tem »zaobiti zakonske določbe o prenehanju delovnega razmerja v primeru izpolnitve pogojev za upokojitev«.

Pripravljavec, predlagatelj in poročevalec rektor sam

Kot so sindikati zapisali v pozivu, so bili pri pregledu gradiva za sejo namreč presenečeni nad ugotovitvijo, da je pri predvideni 3. točki dnevnega reda »Nadaljevanje delovnega razmerja rektorja UM« pripravljavec, predlagatelj in poročevalec oseba, na katero se ta točka neposredno nanaša – torej rektor. Tičar po njihovem mnenju kot pripravljavec gradiva senatu tako ne omogoča celovite seznanitve s problematiko razlage 11. člena ZUPPS16, ki ureja prenehanje pogodbe o zaposlitvi javnih uslužbencev iz razloga izpolnitev pogojev za upokojitev v letu 2016.

V obeh sindikatih menijo, da je pripravljeno gradivo pomanjkljivo in zavajajoče, z vidika integritete univerze pa da je nesprejemljivo, da se rektor že pri pripravi gradiva ni izločil.

Kot poudarjajo, so v obeh sindikatih seznanjeni z vsemi mnenji, ki sta jih mariborski univerzi podali Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. V tokratno gradivo za senat pa je po njihovih besedah rektor umestil samo mnenje Službe Vlade RS za zakonodajo, prav tako pa naj ne bi povzel dejstva, da je Ustavno sodišče že presojalo skladnost ustave z zakonskim urejanjem predčasnega prenehanja delovnega razmerja javnim uslužbencem, ki izpolnijo pogoje za pridobitev starostne pokojnine, tudi z vidika z ustavo zagotovljene avtonomije univerz, in je navedeno presodilo kot skladno z ustavo.

Zoper Lorenčiča še vedno ni ukrepal

Sindikata ob koncu še opozarjata, da pa rektor zoper svojega donedavnega glavnega tajnika Teodorja Lorenčiča, kljub komisijsko soglasno ugotovljenemu spolnemu nadlegovanju in mobingu v primeru prijave zaposlene Petre Ujčič še vedno ni ukrepal. »Namesto tega se ukvarja zgolj in samo z ohranitvijo svojega lastnega položaja,« so še zapisali.

Morda Vas zanima tudi:
Mariborska univerza obsoja dejanja upravnega odbora
Upokojil se bo, ko bo želel
Spodkopavanje in sprenevedanje UMa?
Bo Tičar ostal na čelu Univerze?
Pravniki menijo, da Tičar mora v pokoj

Stečajni upraviteljici Tovarne vozil Maribor Alji Markovič Čas je v četrtem poskusu vendarle uspelo prodati kompleks propadlega proizvajalca avtobusov v poslovni coni Tezno.

Kupec pa kljub pričakovanju ni družba Tam Europe, ki je tam obudila proizvodnjo, pač pa je območje po izklicni ceni 3,5 milijona evrov prešlo v last DUTB.

Kot je za STA povedala Markovič Časova, je bila Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je tudi največji ločitveni upnik, edina udeleženka dražbe in edina, ki je vplačala varščino, medtem ko Tam Europe ni izkoristil predkupne pravice za prostore, v katerih že nekaj let nadaljuje proizvodnjo letaliških, turističnih in drugih avtobusov.

Stečajni postopek predvidoma zaključen do konca leta

Po besedah stečajne upraviteljice je bilo tako prodano še zadnje premoženje podjetja, ki je propadlo skupaj z ostalim imperijem Viator & Vektorja poslovneža Zdenka Pavčka. Če bo šlo vse gladko, bo Markovič Časova stečajni postopek zaključila predvidoma do konca letošnjega leta, poplačilo terjatev pa si, kot je dejala, lahko obeta zgolj DUTB.

Na pojasnila, zakaj se Tam Europe oziroma nekdanji Durabus, STA še čaka, saj direktor družbe Holger Postl za zdaj ni dosegljiv. Omenjeno podjetje je sicer že aprila lani za omenjeno premoženje ponujalo prav 3,5 milijona evrov, za kolikor je bil zdaj kompleks, ki obsega hale, zemljišča in proizvodno opremo, prodan.

Aprila lani izklicna cena še 7,85 milijona evrov

Markovič Časova je takrat premoženje prvič poskušala prodati po izklicni ceni 7,85 milijona evrov, decembra lani je izklicna cena znašala pet, marca letos pa štiri milijone evrov, a zanimanja tudi takrat ni bilo.

VIR: STA

Mariborski župan Andrej Fištravec je zaposleni na občini, ki je na lastno odgovornost plačala dva obroka kazni, izrečene po razlitju kurilnega olja na dvorišču Mestne občine Maribor (MOM), katero bi moral poravnati sam kot fizična oseba, vrnil že plačanih 484,20 evra skupaj s provizijo za plačilo naloga in zamudnimi obrestmi.

Kot so danes sporočili iz MOM, je župan denar vrnil v prisotnosti vodje urada za finance in proračun Branke Atelšek, vodje mestnega sekretariata za splošne zadeve Marije Tanacek in podžupanje Melite Petelin. “Ostale obroke bo župan, kot odgovorna oseba, poravnal v skladu z odgovornostjo, ki iz tega izhaja,” so še dodali na občini.

Opozicija zaradi domnevno spornega ravnanja želela njegov odstop

Očitek o domnevno spornem ravnanju Fištravca, ki naj bi po mnenju mestne opozicije prekoračil svoja pooblastila s tem, ko naj bi eni od uslužbenk v mestni upravi naložil plačilo kazni za razlitje olja na dvorišču občinske stavbe, čeprav bi kazen moral plačati sam, je bil eden od argumentov dela opozicije, s katerimi so maja letos upravičevali zahtevo za njegov odstop.

Mariborski župan je očitke takrat ostro zavrnil in povedal, da nikoli nobenemu občinskemu uslužbencu ni naložil plačila kazni v svojem imenu. “Namen takšne kazni je, da odgovorna oseba pravne osebe, v tem primeru jaz kot župan, iz lastnih sredstev plačam kazen, kar bom tudi storil, čeprav do razlitja kurilnega olja ni prišlo po moji krivdi,” je povedal maja.

FOTO: STA

Sicer pa se je občinska komisija za pitno vodo medtem seznanila s poročilom o izvedbi nujnih sanacijskih del zaradi razlitja olja, ki bodo mariborsko mestno občino stala 187.000. Kot ugotavlja poročilo, so s hitro sanacijo uspeli prečrpati četrtino olja, onesnažena voda se sicer še vedno zadržuje v okolici občinske stavbe, ne dosega mejnih vrednosti, ki bi pokazale onesnaženost podtalnice.

Izlito olje počasi migrira, a vodni viri naj ne bi bili ogroženi

S sanacijo zdaj nadaljujejo, analize podzemnih voda na sosednjih območjih pa so pokazale, da jih ni dosegel vpliv izlitja olja. Opravljene raziskave konec maja so ponovno pokazale, da se izlito olje še vedno nahaja na območju dvorišča občine in počasi migrira, vodja projekta iz Inštituta za ekološki inženiring Željko Blažeka pa zagotavlja, da vodni viri zaenkrat niso ogroženi.

Da bi zavarovali kakovost vode na glavnem vodnem viru Vrbanski plato, bodo še naprej izvajali poostren monitoring kakovosti pitne vode, so še pojasnili na Mestni občini Maribor.

VIR: STA

Vrhovno sodišče je v delovnem sporu, ki ga je zoper pravilnik o napredovanju na mariborski univerzi sprožil visokošolski sindikat, razsodilo v korist slednjega. Vrhovni sodniki so razveljavili 9. člen pravilnika, ki je, kot menijo, v nasprotju z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju in kolektivno pogodbo za dejavnost vzgoje in izobraževanja.

Kot so danes sporočili iz Visokošolskega sindikata Slovenije, je omenjeni člen od leta 2010 napredovanje v višji naziv znotraj delovnega mesta postavljal v odvisnost od presoje vodstev fakultet in od finančnih okoliščin. Ker pa je finančne okoliščine ves čas krojila univerza, fakultete problematike niso mogle urediti niti v primerih, ko bi to želele, so dodali.

Sindikat: Za pogovore ni bilo pretiranega posluha

V visokošolskem sindikatu so si za napredovanja v nazive, kakršna so predvidena z zakonodajo in kolektivnimi pogodbami, prizadevali vse od ustanovitve sindikata leta 2012, na strani vodstev univerze pa za pogovore po njihovih trditvah doslej ni bilo pretiranega posluha. Kljub številnim opozorilom, da so dogovori cenejša oblika razrešitve problematike, je bil sindikat lani prisiljen v izbiro sodne poti.

Razsodba, s katero je sodišče v celoti potrdilo kršitev zakonodaje in kolektivnih pogodb, po podatkih sindikata zadeva okoli 30 odstotkov zaposlenih, ki jim je bila z nezakonitim pravilnikom od njegovega sprejetja leta 2010 naprej kršena pravica enakega plačila za enako delo, pedagoške delavce na Univerzi v Mariboru pa postavljala v diskriminatoren položaj v primerjavi z delavci na drugih univerzah.

Pričakujejo takojšnjo vzpostavitev zakonitega stanja

V visokošolskem sindikatu zdaj pričakujejo, da bo vodstvo univerze v finančnih načrtih za leto 2016 glede na povišan proračun za univerze nemudoma vzpostavilo zakonito stanje v zvezi z delovnimi mesti na univerzi ter tako spoštovalo razsodbo vrhovnega sodišča.

“Razsodba je po naši oceni tudi pomembna zmaga za pravno državo na področju spoštovanja delavskih pravic, saj daje nedvoumen signal vsem tistim, ki skušajo v imenu avtonomije univerze in v škodo lastnih delavcev izigravati pravni red,” so zapisali v sindikatu in dodali, da je vrhovno sodišče v obrazložitvi sodbe jasno zapisalo, da se avtonomija univerze na področju plač lahko giblje le v okvirih zakonskih in podzakonskih predpisov in veljavnih kolektivnih pogodb.

VIR: STA

Stečajni upravitelj mariborskega Vinaga Simon Prelogar je za zbirko 151 različnih vrst arhivskih vin nekoč uglednega mariborskega vinarja, za katero je po neuspešni dražbi razpisal nezavezujoče zbiranje ponudb, prejel več ponudb, a je le ena pod določenimi pogoji sprejemljiva, medtem ko so bile ostale po njegovih besedah zelo nizke.

FOTO: STA

Prelogar je za STA potrdil prejem ponudb, a ker je trenutno še v fazi pogajanj, ni želel razkriti več informacij.

Izstopa 18 steklenic laškega rizlinga iz leta 1946

V stari Vinagovi kleti pod mestnim središčem Maribora je na voljo skoraj 100.000 različno velikih steklenic oziroma 151 različnih vrst arhivskega vina. Med vsemi ponujenimi cenovno najbolj izstopa 18 steklenic laškega rizlinga iz leta 1946, od katerih je vsaka ocenjena na 1.470 evrov. Tržna vrednost celotne zaloge po seznamu naj bi znašala 3,95 milijona evrov, likvidacijska pa je bila postavljena pri 2,76 milijona evrov.

FOTO: STA (Gregor Mlakar)

Sicer pa se stečajni upravitelj propadlega mariborskega vinarja trenutno ukvarja tudi z iskanjem kupca za celoten poslovni kompleks. Potem ko je junija sodišče zavrnilo pritožbo Družbe za upravljanje terjatev bank kot enega od upnikov v stečajnem postopku, je Prelogar že objavil zbiranje nezavezujočih ponudb za posamezne dele ali celoto, ki jih bo zbiral do 16. avgusta.

Prelogar je pred časom dejal, da naj bi bilo v zadnjem času kar nekaj povpraševanja po premoženju Vinaga. Med najbolj resnimi se je dolgo omenjal donedavni najemnik Vinmar, podjetje v lasti azijskega kapitala, ki pa je pred časom najprej prekinil pogodbo o obdelavi vinogradov v Košakih, Jarenini in Svečini, pozneje pa še pogodbo o najemu kompleksa.

Na prvi dražbi Vinag ponujen za 4,2 milijona evrov

Slednjega je, kot je razvidno iz Ajpesa, s 15. junijem v najem prevzela Ptujska klet, ki bo za to do konca oktobra plačevala 4.000 evrov mesečne najemnine. Kot je prejšnji teden poročal Večer, naj bi imela ptujska družba, ki je sicer v lasti Perutnine Ptuj, ambicije za nakup podjetja v stečajnem postopku, a le če bi ga dobila za ugodno ceno. Na prvi dražbi je bil Vinag ponujen po izklicni ceni 4,2 milijona evrov, a zanj ni bilo zanimanja.

“Sinergij med Ptujsko kletjo in Vinagom je lahko veliko. Trg imamo. Nakup pa je stvar lastnika,” je vse, kar je za Večer doslej povedal Vinko Mandl, prvi mož Ptujske kleti, ki ji je na mariborskem sodišču medtem že uspelo izposlovati tudi predkupno pravico. Kot še dodaja časnik, sta Prelogarja doslej klicala dva interesenta, posrednika neimenovanih potencialnih kupcev, eden naj bi bil Slovenec, za drugim naj bi stal avstrijski kapital.

VIR: STA