V sami špici sezone bodo Mariborčani lahko uživali v vročih poletnih zabavah nad mestom.  Na najvišjo “party lokacijo” v Maribor prihaja namreč nov glasbeni festival, ki bo v mestu odzvanjal vse do konca avgusta.

Plesni house ritmi ob sončnem zahodu bodo vsako soboto med 9. julijem in 20. avgustom zavzeli Luftarco, teraso na strehi Slavije, kjer bo potekal Rooftop Summer Music Festival.

Za mešalno mizo se bodo zvrstili tako vsem dobro znani in uveljavljeni domači DJ-i, kot tudi priznana imena iz regije.

Na opening dogodku bo tako v soboto, 9. julija nastopil svetovno znan in večkrat nagrajen srbski DJ in producent GRAMOPHONEDZIE, ki je zaslovel s svojim hitom Why don’t you.

Ob koncu festivala, 20. avgusta pa v Luftu pripravljajo pravo house poslastico s priznanim madžarskim DJ duom CRAZIBIZA.

Podrobnejši spored dogajanja:

09. 07. 2016 – GRAMOPHONEDZIE
16. 07. 2016 – TIM URBANYA
23. 07. 2016 – SID TEMPLER & TIMO G
30. 07. 2016 – DJ MAJ
06. 08. 2016 – PETER GOLD
13. 08. 2016 – LOUDBEATZ
20. 08. 2016 – CRAZIBIZA

Dogajanje na Luftarci se bo pričenjalo od 20. ure naprej, vsi dogodki pa so brez vstopnine.

V zadrugah po svetu je zaposlenih 250 milijonov ljudi, zato to nikakor ne more biti zanemarljiv sektor, ob sobotnem mednarodnem dnevu zadružništva izpostavljajo v mariborski razvojni zadrugi Tkalka. V zadnjih desetih letih se tudi v Sloveniji število zadrug povečuje, medtem ko število zaposlenih v njih še vedno pada.

Karolina Babič – Predsednica združenja CAAP
FOTO: STA (Anže Malovrh)

“Zadruga je podjetje in hkrati združenje oseb,” je na petkovi novinarski konferenci v Mariboru poudarila predstavnica Tkalke Karolina Babič iz tamkajšnjega Centra alternativne in avtonomne produkcije (CAAP). “Na splošno velja, da je zadružništvo relativno nepomembno, a v resnici je milijarda od sedmih milijard ljudi na svetu na nek način vključena v zadruge, kar ni zanemarljivo. To pomeni, da ne gre za nek postranski sektor,” je pojasnila.

Napačno prepričanje, da zadruge delujejo samo v kmetijstvu

Med predsodki, ki se držijo zadrug, je po njenih besedah tudi prepričanje, da delujejo samo v kmetijstvu. “To niti približno ni res. Zadruge se razvijajo v vseh gospodarsko-družbenih sektorjih. Če pogledamo samo v Sloveniji, je največ zadrug na področju trgovine, proizvodnje in popravil motornih vozil. Na drugem mestu je res kmetijstvo, na tretjem pa nepremičnine,” je dodala.

V Evropi je v zadrugah zaposlenih okoli 16 milijonov ljudi, največ v Italiji. Slovenija velja za eno najstarejših zadružnih držav na svetu, saj je bila prva zadruga ustanovljena leta 1856, le dvanajst let za prvo zadrugo na svetu. Prva zadruga na slovenskih tleh je bila posojilnica v Celju, danes pa je v državi okoli 350 zadrug, ki zaposlujejo nekaj več kot 3.000 ljudi.

Zadruge so po besedah Babičeve lahko eden ključnih nosilcev razvoja, od zagotavljanja samopreskrbe in izboljševanja zaposlitvenih možnosti do razvoja industrije in storitev, razvoja participacije zaposlenih pri upravljanju podjetij in zagotavljanju socialnih storitev.

Načelo zadružništva tudi skrb za lokalno skupnost

Letošnji mednarodni dan zadružništva, ki se obeležuje prvo soboto v juliju, ima po besedah generalnega sekretarja ene od sektorskih organizacij Mednarodne zveze zadrug (ICA) Bruna Roelantsa poudarek na trajnostnem razvoju in vlogi, ki jo lahko pri tem odigrajo zadruge. Med ključnimi načeli zadružništva je izpostavil skrb za lokalno skupnost in sodelovanje med različnimi subjekti.

Kot enega uspešnih primerov je navedel prav Tkalko, ki v stavbi v središču Maribora združuje več kot 60 poslovnih subjektov. Medtem ko je doslej delovala kot neformalna mreža, je zdaj v postopku registracije kot razvojna zadruga. “Prišli smo do točke, ko moramo formalizirati naša razmerja,” je pojasnila Babičeva.

Po njenih ocenah se bodo kot razvojna zadruga lažje prijavljali na različne razpise, hkrati pa lažje komunicirali z občino in vzdrževali stavbo, ki jo imajo v najemu. Posledično si obetajo tudi nadaljnji razvoj sektorja v mestu in državi. “Radi bi razvili model, ki bi ga lahko uporabili tudi v drugih okoljih,” je pojasnila.

VIR: STA

Mariborski policisti ugotavljajo okoliščine današnje prometne nesreče na Partizanski cesti.

Slika je simbolična.

Na Partizanski cesti v Mariboru se je danes ob 9.04 zgodila prometna nesreča med voznikom avtobusa in neznanim voznikom najverjetneje osebnega avtomobila, znamke volkswagen. Kot so sporočili z mariborske policijske uprave, zaradi razjasnitve okoliščin nesreče prosijo očividce in tudi neznanega voznika, naj se zglasijo na policiji.

Voznik s kraja nesreče pobegnil

Voznik avtomobila, ki je sicer pobegnil s kraja prometne nesreče, je zaradi nepravilnega premika z vozilom zapeljal na označen prometni pas za vozila javnega prevoza potnikov. Voznik avtobusa je zavrl, da je preprečil trčenje. Pri tem se je potnica v avtobusu lažje telesno poškodovala.

Morebitni očividci in voznik avtomobila se lahko oglasijo na Policijski postaji Maribor I v Vošnjakovi ulici, lahko pa tudi pokličejo na telefonski številki 02 /220 – 86 – 30 in 113, so še pojasnili na policiji.

VIR: STA

Mariborski policisti prosijo za pomoč pri razjasnitvi okoliščin nočne nesreče na Koroški cesti.

Na Koroški cesti v Mariboru se je danes 20 minut čez polnoč zgodila prometna nesreča. V njej sta bila udeležena neznani voznik osebnega avtomobila sive barve in pešec, ki je bil v nesreči lažje poškodovan. Policisti zaradi razjasnitev okoliščin nesreče prosijo voznika in očividce, naj se zglasijo na mariborski prometni policijski postaji.

Slika je simbolična.
FOTO: STA

Mariborčani so bili v stiku s prvim javnim prikazovanjem filmov prej kot v letu dni po prvi javni projekciji bratov Lumiere v Parizu decembra 1895. Prvi stalni kinematograf je Maribor dobil 13 let kasneje, nekoč prepolne dvorane pa so se proti koncu 20. stoletja začele prazniti. Danes edini nekomercialni kino v mestu je letos ostal brez dvorane.

O 120-letni zgodovini kinematografov v Mariboru govori najnovejša razstava v Univerzitetni knjižnici Maribor, ki jo je pripravila Nina Lončar. Pod naslovom Živeče fotografije v življenjski velikosti je v treh razstaviščih do septembra na ogled razvoj kinematografske dejavnosti v Mariboru od začetkov do danes.

Prve filmske predstave v Mariboru v pivnici Götz

Za prvo filmsko predstavo v Mariboru je poskrbel potujoči Edisonov kinematograf Ideal v lasti Charlesa Crasseja, ki je od 24. do 29. oktobra 1896 prikazoval “živeče fotografije v življenjski velikosti” v pivnici Götz, današnji Unionski dvorani. Obiskovalci so si lahko ogledali osem preprostih prizorov iz tedanjega življenja v Parizu.

Do leta 1908 so v mestu gostovali pretežno manjši kinematografi, poleg katerih sta bila večkrat tudi zabaviščni park in menažerija, kar kaže na sejemski značaj teh kinematografov.

Prvui stalni kinematograf leta 1908

Prvi stalni kinematograf z imenom Grand Elektro Bioskop je Maribor dobil leta 1908 v vrtni dvorani takratnega hotela Stadt Wien na vogalu današnje Partizanske in Cafove ulice. Deloval je pod vodstvom arhitekta Aloisa Tscherneta, pri delu pa mu je pomagala Lina Guštin, ki je sčasoma prevzela kinematograf in ga preimenovala v Marburger Bioskop.

V prvi polovici 20. stoletja sta v mestu delovala Mariborski bioskop in Mestni kino v stavbi današnjega gledališča, postopoma pa so se odpirale še nove kino dvorane, med drugim Grajski kino v Mariborskem gradu in kino Diana na Studencih, leta 1935 pa je bilo odmevno odprtje novega kina na Grajskem trgu, ki se je pozneje preimenoval v kino Udarnik in je vključeval tudi nočni bar, kegljišče, restavracijo in slaščičarno.

1947 tudi Mestno kinopodjetje

Junija 1947 je bilo v sklopu komunalnih podjetij v Mariboru ustanovljeno Mestno kinopodjetje, ki je prevzelo upravljanje vseh štirih tedaj obstoječih kinematografov v Mariboru. Sledilo je obdobje polnih kinodvoran, zato so avgusta 1957 odprli še kino v dvorani Union, ki je bil s 600 sedeži med največjimi v državi.

V 70. in 80. letih 20. stoletja so se dvorane začele prazniti, saj je prišla televizija s kabelsko-satelitskimi programi in video piratstvom. V 90. letih je večina mariborskih kino dvoran zaprla vrata, kot v ostalih mestih pa so tudi tu stopila v ospredje multikina – na Lentu Kolosej in na Studencih Planet Tuš, ki so prevzela občinstvo.

Med opuščenimi kinidvorama tudi Udarnik

Med opuščenimi kino dvoranami v središču Maribora je Udarnik, ki ga je skupina zanesenjakov leta 2010 obnovila in poleg programa Slovenske kinoteke oživila tudi letni kino. A to se je ustavilo z digitalizacijo kinematografov, saj ekipa Udarnika brez podpore občine ni mogla zagotoviti digitalnega projektorja. Kmalu je postalo zanjo preveč že plačevanje obratovalnih stroškov, zato so bili na začetku letošnjega leta prisiljeni dvorano zapreti in se preoblikovati v mobilni Udarnik.

S tem je Maribor izgubil edini mestni kino. Po drugi strani pa se je k nekomercialnim filmom usmeril Kolosej in letos na program poleg hollywoodskih uspešnic uvrstil tudi art kino program.

VIR: STA

V Mariboru se bo nocoj z zaključkom Folkarta in ognjemetom zaključil 24. Festival Lent, ki je v zadnjih devetih dneh razgibal poletno vzdušje v mestu. Prvi mož festivala, direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina je z letošnjim izplenom zadovoljen, čeprav je bil festival krajši kot ponavadi.

FOTO: Slavko Rajh

“Zdi se mi, da smo s temi devetimi dnevi ujeli idealen termin, ki je lahko zelo uspešen tudi kot turistični produkt, hkrati pa je dovolj dolg, da predstavi širok nabor vsebin in pritegne obiskovalce,” je Rukavina povedal. “Seveda bi bili veseli, če bi imeli več denarja in bi lahko pripravili še več stvari, a mislim, da smo še vedno dosegli glavni cilj – to je posebno vzdušje v mestu, ko se ljudje zadovoljni sprehajajo po mestu,” je dodal.

Festival so prvič odprli z opero na prostem, a je predstavo Turandot v izvedbi Opere SNG Maribor v zadnjem dejanju prekinil dež. Balet Peer Gynt koreografa Edwarda Cluga dva dni kasneje je imel več sreče z vremenom, a manjše število gledalcev, medtem ko je bil koncert Đorđeta Balaševića, prav tako na Glavnem odru na Trgu Leona Štuklja, nabito poln.

Trg Leona Štuklja, ki je letos prvič služil kot osrednje festivalsko prizorišče namesto tradicionalnega plavajočega odra na Dravi, se je po besedah Rukavine izkazal za dobro rešitev, a bi ga v prihodnje radi pokrili z večjo streho, da je pred dežjem varen tudi orkester.

Čeprav so kritike, da je bilo ob operi in baletu veliko sedežev praznih, sam meni, da so bili uspešni. “Ker ni šlo za premiero in so stalni obiskovalci gledališča obe predstavi že videli, menim, da smo vendarle dosegli velik uspeh,” je prepričan. “Eden od namenov festivala je prav pritegniti na kulturne dogodke ljudi, ki sicer ne hodijo v dvorane.”

Danes bo tam še slovesni zaključek folklornega festivala Folkart, iz katerega je Festival Lent pred leti zrasel. Živahno bo tudi na vseh ostalih prizoriščih, med drugim bodo nastopili Let 3, Katja Šulc, Hazmat Modine, Manouche in švedsko ulično gledališče Burnt out Punks. Na koncu bo nebo razsvetlil ognjemet, ki vsako leto privabi na Lent največ obiskovalcev.

Festival se z današnjim dnem za leto dni poslavlja, še vso poletje pa se bodo ob koncih tedna nadaljevale dejavnosti v okviru festivalskega sklopa Art Kamp v Mestnem parku, ki so namenjene predvsem za družine.

Za naslednje leto organizatorji upajo, da se bodo lahko lotili dela prej kot v zadnjih letih, zaradi česar najbolj peša promocija. “Če bomo, tako kot imamo zdaj obljubljeno, sedli septembra in dorekli, kaj hočemo, in če bomo pri tem enotni, mislim, da nas lahko čaka lepa prihodnost,” je prepričan Rukavina.

Vsebinsko festivala po njegovih ocenah ne gre spreminjati, saj se je recept “vsega po malem za vse”, v prvi vrsti pa za družine, izkazal za uspešnega. Nujno pa bi bilo treba doreči stabilnejše financiranje, tudi z več podpore države pri promociji v tujini, ter urediti nekatera stalna prizorišča, da bi bilo manj stroškov z logistiko.

Rukavina upa, da bodo prihodnje leto, ko bo festival obeleževal 25 let, ponovno imeli Glavni oder na Dravi, saj je ta ključen za pritegnitev sponzorjev. “Predvsem pa moramo z dnevnega reda enkrat za vselej dati vprašanje, ali Lent bo ali ne. Lent seveda bo, le prej je treba povedati, kakšen bo,” meni Rukavina.

Vir: STA

Z otroci v parku so se tokrat igrale odbojkarice Nove KBM. Na športnem poligonu Nove KBM v Art kampu so s tem obiskom tako zaključili predstavljanje športnikov in ambasadorjev banke otrokom.

Odbojkarice Nove KBM zagotovo spadajo v sam vrh odbojkarskih klubov v Sloveniji, tudi širše. Čeprav jim letos ni uspelo osvojiti državnega prvenstva, so prpričane, da bodo letos uspeli. Sicer je pred odbojkaricami nova preizkušnja, borba za evropski pokal. Tako se bodo jeseni pomerile s francoskimi obojkaricami.

V Novi KBM so s tovrstnimi obiski športnikov popestrili dogajanje v Art kampu. Otroci so slišali veliko informacij o športnikih, z nekaterimi pa so se imeli priložnost tudi igrati.

Potem ko se je družbi Gozdno gospodarstvo Maribor v četrtek iztekla koncesija za skrb za državne gozdove v severovzhodni Sloveniji, je danes okoli sto tam zaposlenih ostalo brez dela, saj še ni objavljenih razpisov za nadaljnjo skrb za gozdove. V podobnem položaju so tudi druga takšna podjetja v Sloveniji.

“Z včerajšnjim dnem smo se morali umakniti iz državnih gozdov, danes pa je nov dan, ki nas zelo skrbi. Ne vemo, kako bomo delali v prihodnje,” je na današnji novinarski konferenci v Limbušu pri Mariboru povedal likvidacijski upravitelj Gozdnega gospodarstva Maribor Martin Nose.

Družba Gozdno gospodarstvo Maribor, ki te dni obeležuje 68 let delovanja, je imela zadnji dve desetletji v upravljanju 18.000 hektarjev državnih gozdov, kar predstavlja desetino vseh v Sloveniji, ki pa so zdaj prešli pod novoustanovljeno družbo Slovenski državni gozdovi.

Po besedah dosedanjega direktorja družbe Marjana Verdnika jim je bilo z državne strani do zadnjega zatrjevano, da se bodo po izteku koncesije lahko prijavljali na razpise, a teh za ta del Slovenije še ni. Poudaril je, da je njihova družba doslej izpolnila vse svoje obveznosti, tako do države kot do kupcev lesa in zaposlenih, a ji zdaj grozi stečaj. Večina njihovega dosedanjega poslovanja je bila namreč vezana na državne gozdove, zato je pred skupno 95 zaposlenimi negotova prihodnost. “Radi bi delali, a ne smejo,” je poudaril.

Po besedah predsednika sindikata v podjetju Stanka Urnauta je v podobnem položaju še okoli 1400 drugih gozdarjev v Sloveniji. Večina jih ima za seboj več kot 20 let dela v gozdovih in prihajajo s podeželja, kjer že tako primanjkuje delovnih mest, je opozoril.

Poje se ob tem sprašuje, kaj se bo zgodilo s temi gozdovi, za katere trenutno nihče ne skrbi. “Mi ne smemo v gozd, drugih upravljavcev pa ni,” je dejal.

Pričakovali so, da bodo razpisi objavljeni že maja ali najkasneje junija, da bi se lahko delo nemoteno nadaljevalo, a se to ni zgodilo. Zaenkrat so bili objavljeni le štirje razpisi za manjša območja, večinoma na Kočevskem, kjer pa bo po ocenah Pojeta več stroškov za dokumentacijo kot pa bo plačila za dejansko delo. Boji se tudi cenovnega dumpinga, še posebej iz vzhodnoevropskih držav, kjer delodajalci niso zavezani h kolektivni pogodbi za delavce in tako strogim varnostnim standardom kot slovenska podjetja, ki so že doslej delala na tem področju.

Zaradi napovedanih sprememb v upravljanju državnih gozdov je skupščina Gozdnega gospodarstva Maribor konec maja sklenila, da družba preide v redno likvidacijo. “A ne zaradi ugašanja družbe ampak za lažje prilagajanje novim razmeram,” je poudaril Poje. Kot je dejal, lahko še vedno normalno poslujejo, če le imajo delo.

Dosedanje štiri obrate so z današnjim dnem združili v en celovit gozdarski obrat ter ustanovili hčerinski družbi Pinales in Stiriales, da bi bili bolj prilagodljivi in uspešni na razpisih. Delavce bodo zaenkrat poslali na dopust, nekatere tudi na čakanje, zatem pa jim bo zmanjkalo rezerv.

Zato Poje poziva državo, da pospeši svoje aktivnosti in čim prej objavi razpise tudi za severovzhodno Slovenijo. “Vsaj do sredine julija moramo vedeti, kako naprej, sicer bo treba začeti pisati odpovedi pogodb o zaposlitvi,” je poudaril.

Vir: STA

Elektro Maribor je danes že tradicionalno podelil nagrade za odličnost in odlične dosežke v izobraževanju najboljšim dijakom Srednje elektro-računalniške šole Maribor (SERŠ) in Srednje poklicne in tehniške šole (SPTŠ) Murska Sobota.

Najboljša dijaka sta postala Jernej Frangež iz Srednje elektro-računalniške šole Maribor in Andrej Baligač iz Srednje poklicne in tehniške šole Murska Sobota.

Danes je na slavnostni podelitvi Elektro Maribor najboljšim dijakom Srednje elektro-računalniške šole Maribor in Srednje poklicne in tehniške šole Murska Sobota v šolskem letu 2015/2016 podelil nagrade za odličnost. Najboljša dijaka obeh šol sta prejela zlati znak odličnosti in nagrado v višini 300 €, druga najboljša sta prejela srebrni znak odličnosti in nagrado v višini 200 €, tretjeuvrščena pa bronasti znak in nagrado v višini 100 €. Priznanja so dijakom podelili Boris Sovič, predsednik uprave družbe Elektro Maribor, Irena Srša Žnidarič, ravnateljica Srednje elektro-računalniške šole Maribor, in Marjan Čerpnjak, pomočnik ravnatelja Srednje poklicne in tehniške šole Murska Sobota. Vsi so mnenja, da je odličnost v znanju pri mladih izjemno pomembna in, da jo je potrebno spodbujati na več ravneh.

Na SERŠ-u so za najboljšega dijaka iztekajočega se šolskega leta izbrali Jerneja Frangeža, drugo mesto pripada Urošu Štoku, tretje pa Reneju Hladetu. Na SPTŠ so za najboljšega dijaka izbrali Andreja Baligača, drugo mesto pripada Urhu Kolariču, tretje pa Juretu Zamuda.

Boris Sovič, predsednik uprave Elektra Maribor, je o delovanju v smeri poslovne odličnosti dejal: »V družbi Elektro Maribor si prizadevamo za kakovost in integriteto na vseh področjih delovanja ter k širjenju energetske odličnosti. Zato že peto leto nagrajujemo tudi najboljše dijake srednjih elektro šol, tokrat Srednje elektro-računalniške šole Maribor in Srednje poklicne in tehniške šole Murska Sobota. Skupaj s šolami s tem dodatno spodbujamo ustvarjalnost in odlične dosežke srednješolcev. Pomembno je, da tudi širša družba prepozna, spodbuja in podpira tudi posameznike, ki pozitivno izstopajo, ki se dokazujejo s številnimi dosežki, kreativnimi rešitvami, znanji in s smelimi načrti za v prihodnost. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo. Čestitke najboljšim dijakom pa naj pospremimo z željo, da jim bo težnja po odličnosti pri pridobivanju novih znanj in izkušenj popotnica tudi v nadaljnjih izzivih.«

O tem, kaj je potrebno za uspeh, je Irena Srša Žnidarič, ravnateljica Srednje elektro-računalniške šole Maribor, povedala: »Srednja elektro-računalniška šola Maribor je zelo ponosna na nekatere izredno motivirane dijake tako s področja elektrotehnike kot računalništva. Svojo odličnost dokazujejo z izjemnimi rezultati, ki jih dosegajo na tekmovanjih državnega in svetovnega nivoja. Inovativnost naših dijakov se kaže z najvišjimi dosežki na raziskovalnem področju, saj so v letošnjem šolskem letu v okviru gibanja Mladi za napredek Maribora osvojili 2. mesto med mariborskimi srednjimi šolami. Na tekmovanjih iz robotike v svetovnem merilu so znova najboljši. V letošnjem šolskem letu predlagamo za nagrado Elektra Maribor tri dijake, ki so vsak na svojem področju, dva s področja elektrotehnike in eden s področja računalništva, izjemni. V Srednji elektro-računalniški šoli Maribor ugotavljamo, da so najboljši dijaki na določenih področjih tudi zelo uspešni in odgovorni ljudje. Učitelji se še posebej veselimo presežkov vseh tistih dijakov, ki ponovno dokazujejo, da uspeh ni naključen.«

Pomočnik ravnatelja Srednje poklicne in tehniške šole Murska Sobota Marjan Čerpnjak je ob tem povedal: »Zelo smo zadovoljni, da se sodelovanje med šolo in gospodarstvom razvija v pozitivno smer. Za našo šolo to pomeni potrditev, da delamo v pravi smeri. Ob tej priložnosti, bi se rad zahvalil podjetju Elektro Maribor za nagrade našim dijakom. Želim si, da bi se to sodelovanje ohranilo na takem nivoju in da bi se čim več mladih odločilo za ta poklic.«

Policisti na Policijski upravi Maribor so pred dnevi s pismom opozorili vodstvo policije na neupravičeno snemanje v operativnem prostoru Operativno – komunikacijskega centra (OKC) in zahtevali uvedbo preiskave. Kot pa so policisti ugotovili, je do snemanja v OKC prišlo zaradi napake na eni od štirih digitalnih avdiokonzol, pojasnjujejo na Generalni policijski upravi (GPU).

Policijski tehniki so sicer pregledali vse preostale konzole na vseh OKC in napak pri njih niso ugotovili. Policisti, ki so v noči z 22. na 23. junij dežurali na številki 113, so okoli 4. ure zjutraj namreč ugotovili, da se dogaja nekaj nenavadnega. Ena od patrulj na terenu naj bi zaradi ugotavljanja dejstev med enim od postopkom zaprosila operaterja v OKC, naj preveri posnetek pogovora, posnetega nedavno.

Ko je operater posnetek pogovora med OKC in policistom na terenu prevrtel, je ugotovil, da se ni snemalo le klicev na interventno številko 113 in pogovorov po radijski zvezi, temveč tudi celotno dogajanje v prostoru OKC. Konzola je snemala tudi takrat, ko se je pogovor s policistom na terenu že zaključil.

FOTO: Slovenske novice

Zgodbo je prvi objavil časnik Večer, ki je danes pisal tudi, da je po ugotovitvah policije šlo za tehnično okvaro, čemur pa da vsi zaposleni v mariborskem OKC ne verjamejo. Nekateri ugibajo, da je bil v napravi vgrajen mikrofon.

Vendar pa so tehniki, kot pojasnjujejo na policiji, ugotovili, da je konzola nedotaknjena in vanjo ni nihče nepooblaščeno posegal. Kljub temu bodo vztrajali pri ugotavljanju vzroka napake, povezali se bodo s proizvajalcem, ki bi jim morda lahko pojasnil ali gre vzrok iskati v starosti konzole. Stara je namreč že osem let. Konzolo OKC Maribor so medtem že zamenjali.

FOTO: zon.si

Po trditvah vrha policije tretja oseba posnetkov na konzoli ni mogla posneti, saj ima do teh posnetkov dostop samo policist OKC, prijavljen v dispečersko enoto. Konzole tudi niso povezane z internetom, zato se zunaj dispečerske sobe OKC do njih ne more dostopati, še dodajajo na policiji.

Da pa bi “zmanjšali nepotrebno vznemirjenost policistov OKC PU Maribor“, bodo z njimi govorili tudi tehniki urada za informatiko in telekomunikacijo, ki bodo predstavili, kako sploh konzola tehnično deluje, in odgovorili na vsa vprašanja, ki si jih policisti zastavljajo, so še pojasnili na policiji.

VIR: STA

Na Glavnem odru Festivala Lent je sinoči nastopil English Student Theatre (EST). Mladi umetniki so z uprizoritvijo muzikala Alica v čudežni deželi obiskovalce popeljali v čudovit svet govorečih zajcev, izginjajočih mačk in drugih prismuknjenih domišljijskih bitij.

FOTO: Slavko Rajh

Alica v Čudežni deželi je sicer družinski, fantazijski muzikal zasnovan po kultni, istoimenski knjižni predlogi Lewisa Carrolla. Muzikal je poln humorja, literarnih nesmislov, besednih iger, virusa domišljije in obilico kultne glasbe.

FOTO: Slavko Rajh

Mladi igralci, pevci in glasbeniki so občinstvo tako popeljali skozi največje uspešnice psihadeličnega Rock & Rolla, disko-funka, glasbenih legend kot so zasedbe The Beatles, The Who, Jefferson Airplane, Queen, The Rolling Stones, Talking Heads, Eart Wind and Fire, Tom Waits, Tom Jones, Nancy Sinatra in mnogih drugih.

Več o dogajanju v galeriji:

Čeprav so Kitajci pristopili z resnimi nameni nakupa mariborskega letališča, pa naj bi prvi mož Delavske hranilnice Jože Stegne po poročanju časnika Večer, čakal nekoga drugega.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Dan zatem, ko se je na skupščini Delavske hranilnice (sicer 100-odstotne lastnice Aerodroma Maribor – op. p.) kot posrednik pri nakupu mariborskega letališča razkril tajvanski Kitajec David Pu, pa naj Kitajci po poročanju Večera ne bi bili tisti, ki bi jih kot kupce “imel v rokavu” Stegne. Ta sicer niti mariborskemu županu Andreju Fištravcu naj ne bi želel razkriti, kdo je kupec.

Kupnino bi morali poravnati še pred skupščino

S Kitajci naj bi se sicer zapletlo “s plačilno transakcijo”. Kot je dejal Stegne , bi moral investitor kupnino poravnati v torek, a je ni. “Prosili so nas, naj bomo strpni in še malo počakamo,” je za Večer še povedal Stegne.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Po informacijah časnika pa naj bi bil skrivnostni kupec za Aerodrom, prav tako kot Kitajci, pripravljen odšteti med šest in sedem milijonov evrov. Mnogi se medtem že sprašujejo, ali skrivnostni kupec sploh obstaja. Čeprav sta se za nakup zanimali že dve skupini Kitajcev, pa iz vsega skupaj ni bilo nič, tako Stegne. “Dejstvo pa je, da kdorkoli prinese denar, Aerodrom Maribor tudi dobi,” je včeraj za Večer še povedal predsednik uprave Delavske hranilnice.

Morda Vas zanima tudi:

So mariborsko letališče kupili Kitajci?

Mariborsko letališče naj bi prodali

Športni poligon Nove KBM v ArtKampu se je včeraj obarval vijoličasto. Otroke so obiskali trije nogometaši NK Maribora – Milivoje Novaković, Dino Hotić in Sunny Omoregie.

Z otroci so zaigrali tekmo, jim razdelili avtograme in se z njimi tudi fotografirali.

Novakovića, Hotića in Omoregie-ja smo tudi  povprašali, kakšni so občutki pred novo sezono. Več v videu spodaj:

Ljudski vrt svoja vrata sicer odpira 9. julija ob 19:00, z zadnjo pripravljalno tekmo proti moštvu Celtica iz Glasgowa. Pomembna preizkušnja pa vijoličaste čaka 14. julija, ko bodo zaigrali proti bolgarskemu podprvaku PFC Levski Sofia ob začetku kvalifikacij za UEFA Europa League.

Prodaja vstopnic se je že začela. Svojo vstopnico si tako lahko zagotovite v Vijol’čni bajti ali pa se v času Festivala Lent oglasite na stojnici NK Maribor.

Ameriški sklad Apollo in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) sta včeraj končala postopek prevzema slovenske podružnice Raiffeisen banke in tako tudi uradno postala lastnika te banke. Od 1. julija bo banka nastopala pod novim imenom KBS banka, drugače pa se za njene stranke in zaposlene naj ne bi nič spremenilo.

FOTO: STA (Andreja Seršen Dobaj)

Kupoprodajna pogodba je bila podpisana na začetku decembra lani, zdaj pa je bilo treba izvesti še vse potrebne postopke. Sklenjeni posel predstavlja drugi letošnji nakup Apolla in EBRD v Sloveniji, saj sta od konca aprila tudi lastnika NKBM.

Odpuščanj trenutno ne načrtujejo

“To je še en pomemben korak k našemu cilju, da vzpostavimo vodilno banko v Sloveniji in utrdimo naš položaj tu v Mariboru,” je na včerajšnji novinarski konferenci povedal družbenik z večinskim deležem pri Apollu Gernot Lohr. “Kot smo že povedali, tu smo, da ostanemo,” je dodal, prepričan, da je Slovenija dober kraj za naložbe.

Njihov cilj je še izboljšati storitve za stranke, hkrati pa ostati tudi dober delodajalec. Po besedah Lohra trenutno ne načrtujejo kakšnih odpuščanj. Kot je povedal že ob nakupu NKBM, si želijo v prihodnje še povečevati število delovnih mest.

“Zaposleni v tej banki smo veseli, da smo dobili novega, močnega lastnika, ki zelo resno stopa na slovenski trg. Mislim, da so to dokazali že z nakupom NKBM, z nakupom naše banke in z resnim namenom, da obdržimo pomemben tržni delež v Sloveniji,” je povedal predsednik uprave banke Gvido Jemenšek. Izrazil je zadovoljstvo, da se je postopek prodaje zaključil v predvidenem roku in da lahko banka normalno posluje. “Strankam bomo lahko še naprej zagotavljali kakovost naših storitev, hkrati pa še razširili ponudbo,” je dodal.

FOTO: STA (Daniel Novaković)

Danes je sicer potekala tudi skupščina Raiffeisen banke, na kateri so imenovali novi nadzorni svet banke, ki ga poleg Lohra sestavljajo še Alexander Saveliev, Andrea Moneta, Andrej Fatur, Manfred Puffer in Michele Raba. Werner Georg Mayer je odstopil kot član uprave, za novo članico uprave pa je bila imenovana Marija Brenk.

V načrtu združitev NKBM in KBS banke

NKBM in KBS banka bosta zaenkrat delovali kot ločeni pravni osebi, v prihodnje pa načrtujejo tudi njuno združitev. Po ocenah Lohra tega ni pričakovati pred letom 2017. Raiffeisen oziroma KBS banka ima trenutno okoli 60.000 strank in 220 zaposlenih, NKBM pa približno trikrat več.

Finančne podrobnosti prodaje ostajajo zaupne narave, v Apollu pa ne skrivajo, da jih zanimajo tudi nadaljnje pripojitve. “Naše prepričanje je, da če želimo dobro služiti strankam in ustvariti zadosti prihodkov za delničarje, moraš v državi takšne velikosti, kot je Slovenija, imeti okoli 25-odstotni tržni delež,” je še povedal Lohr. Neuradno se omenja možnost nakupa Sberbank, a Lohr se v podrobnosti konkretnih poslov ni želel spuščati.

VIR: STA

V hrvaškem avtokampu Đardin (Sveti Filip in Jakov) v bližini Zadra se je v torek dopoldne malo pred 10. uro dopoldne zrušilo drevo ter pri tem poškodovalo 9-letno deklico in 6-letnega dečka, doma iz Maribora.

Slika je simbolična.

Po poročanju spletnega portala Zadarski.hr je do zrušenja bora prišlo iz doslej še neznanega razloga. 9-letna deklica in njen 6 let star brat sta se v trenutku, ko se je drevo podrlo igrala med avtomobili, ki so bili parkirani pod drevesom in ki so ju hkrati zaščitili pred večjimi poškodbami. Škoda na avtomobilih zaenkrta še ni znana.

Deklica naj bi imela zlomljeno trtico

Poškodkodovana otroka so nemudoma odpeljali v bolnišnico v Zadar, kjer so za Zadarski.hr pojasnili, da je deček utrpel lažje poškodbe, medtem ko so deklico zadržali v bolnišnici. Po poročanju Planet TV naj bi imela poškodovano trtico. Odgovorni v kampu naj bi družini že organizirali prevoz domov v Maribor, vračali pa i se naj jutri.

Padlo drevo je poškodovalo tudi tri avtomobile, parkirane v bližini – enega slovenske in dva hrvaške registracije. Zrušeno drevo so nato odstranili zadarski gasilci, podronosti nesreče pa preiskujejo hrvaški policisti.

Podrobnosti preverjamo, več informacij sledi.

Mariborski kriminalisti so podali kazensko ovadbo zoper 58 – letno državljanko, zaradi mučenja živali. Svojega psa je namerno naščuvala na drugega, slabotnejšega psa. 

58 letna ženska, skrbnica psa, je v začetku marca letos svojega psa naščuvala na drugega. Svojemu psu je namreč naklepoma snela ovratnico s pripetim povodcem, ter ga po nepotrenem spustila do drugega psa, ki je bil oddaljen zgolj 4 metre. Njen pes je drugemu, z večimi zaporednimi ugrizi (v trajanju skoraj dveh minut), poškodoval vrat, grlo, čeljust, zatilje in senca lobanje, kar glede na razmerje moči in značilnosti pasme predstavlja surovo ravnanje s tem psom,  zaradi česar je pes nesporno trpel bolečine.

Slika je simbolična

Vso dogajanje je ovadena mirno in neprizadeto spremljala z neposredne bližine, zaradi česar je ovadena, da je na krut način povzročila pogin drugega psa. Tega je veterinarka namreč morala istega dne tudi usmrtiti.

Po 341. členu Kazenskega zakonika, ki govori o mučenju živali, se oseba, ki surovo ravna z živaljo ali ji po nepotrebnem povzroča trpljenje, kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.

Na Luftarci je včeraj potekal prvi v nizu dogodkov pod skupnim imenom Akustične srede.

FOTO: Jernej Kogelnik

Prvi gost nove poletne sezone na strehi Slavije je bil priznani kitarist Marko Zaletelj, ki je v idiličnem ambientu nad mestom ustvaril sproščeno vzdušje in poskrbel za pravo sprostitev.

FOTO: Jernej Kogelnik

V družbi Finančne Hiše, ki se pridružuje organizaciji Luftovih akustičnih večerov, lahko tako vsako sredo od 20. ure naprej uživate v akustičnih nastopih slovenskih in tujih glasbenikov.

Več o dogajanju v galeriji.

Na včerajšnji skupščini Delavske hranilnice naj bi se kot posrednik pri poslu prodaje Aerodroma Maribor razkril tajvanski Kitajec David Pu, poroča časnik Večer.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Na včerajšnji skupščini Delavske hranilnice naj bi bilo med drugim govora tudi o nedavnih naložbah slednje. Potem ko je prvi mož hranilnice Jože Stegne nedavno dejal, da je sklenil pogodbo o prodaji Aerodroma Maribor, ki upravlja z letališčem Edvarda Rusjana, a kupca ni želel razkriti, se je po pisanju Večera kot posrednik pri poslu delničarjem včeraj razkril David Pu.

FOTO: STA (Tamino Petelinšek)

Pu naj bi povedal, da ima do tega trenutka že za 100.000 evrov Delavske hranilnice, ter da je hkrati oddal še od 6 do 7 milijonov evrov vrednoponudbo za odkup 100-odstotnega deleža v Aerodromu Maribor.

Pu lastnik podjetja Vinag International

Pu je lastnik podjetja Vinag International, povezan bi naj bil z azijsko-evropskim kapitalom, ki je znan iz zgodb o najemniku Vinaga Vinmarju, družbi Tam Europe in tudi o napovedani zloglasni tovarni baterij.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor.

Kot še poroča Večer, je Pu povedal, da izvajajo skrbni pregled Aerodroma Maribora, ki nima sreče z oživljanjem prometa na letališču, in s hranilnico usklajujejo zadnje manjše podrobnosti. Maribor bi radi investitorji letalsko povezali z določenimi kitajskimi mesti, razvijali pa bi tako potniški kot tovorni promet.

Za lete s Kitajske bi bilo treba stezo podaljšati

Še največ nejasnosti je po Pujevih besedah trenutno, kaj bo z dolgoročno koncesijo za upravljanje letališča, prav tako pa računajo na pomoč in polno podporo tako Delavske hranilnice kot slovenske vlade. Pojasnil je še, da bi bilo treba za pristajanje letal na direktni liniji med Kitajsko in Mariborom letališko stezo na letališču treba podaljšati.

VIR: STA / VEČER

Danes, 30. junija bo ob 18. uri v sklopu dogodka Zmenek s knjigo v Mestni knjigarni Maribor potekala predstavitev najbolj pričakovane knjige tega poletja – Melania Trump – Gola Resnica.

FOTO: Mladinska knjiga

Gre za neavtorizirano biografijo potencialne prve dame ZDA iz Sevnice, izpod rok Bojana Požarja. Avtor se bo na predstavitvi knjige z novinarko Vanesso Čokl med drugim tako spraševal kako priti iz Sevnice do washingtonske Bele hiše, pogovor pa bo tekel tudi o ameriških predsedniških volitvah in “fenomenu Trump”.

V mariborskem mestnem parku vsak dan v času Festivala Lent, na športnem poligonu Nove KBM gostijo ambasadorje in športnike. Včeraj je otroke zabaval raper Zlatko.

Zlatko je za otroke pripravil manjši koncert. Otroci so ga z navdušenjem poslušali.

Po koncertu pa so otroci Zlatka izzvali na športnem poligonu.

Sicer pa Zlatko letos pripravlja novo ploščo, ki bo izšla v začetku septembra.

Danes ob 18:00 pa v mestnem parku na športnem poligonu Nove KBM ne zamudite nogometašev NK Maribor. Z njimi se bomo pogovarjali, lahko jih boste kaj vprašali, seveda pa bodo na voljo tudi za avtograme in fotografiranje.