V Mariboru je zgodaj davi neznanec napadel 56-letnega moškega, ga pri tem poškodoval in mu ukradel mobilni telefon, osebne predmete ter manjšo količino denarja. Policijski uprava Maribor prosi vse, ki bi o dogodku vedeli kar koli, da to sporočijo najbližji policijski enoti ali na telefonsko številko 113 oz. na 080 1200.

Policija je v zgodnjih jutranjih urah prejela obvestilo, da na vozišču Žitne ulice v Mariboru leži okrvavljen moški. Na kraj dogodka so odhiteli policisti in reševalci, ki so poškodovanega odpeljali v UKC Maribor. Policisti so z zbiranjem obvestil in ogledom ugotovili, da je moškega od zadaj napadel neznani storilec, ga zbil na tla in oropal. Moški sicer ni v življenjski nevarnosti.

Vir: STA

Danes so na cesti blizu železniške proge pri mariborski Magdaleni na desnem bregu Drave, našli ležati hudo poškodovanega moškega.

Moški naj bi ležal malo od shajališča mladih pri Pekarni. Policisti opravljajo ogled kraja kaznivega dejanja. Kot poroča časnik Večer je moški v bolnišnici. Sicer pa je policija na twitterju zavrnili ljudski glas, da se išče truplo. Po poročanju časnika Večer mariborski policisti niso obravnavali najdbe trupla niti ne zabodene osebe.

Ob 70. obletnici delovanja mariborske Koncertne poslovalnice bo drevi v dvorani Union nastopil Simfonični orkester Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Na slavnostnem koncertu pod taktirko dirigentskega mojstra Marka Letonje se mu bodo kot solisti pridružili mezzosopranistka Bernarda Bobro, klarinetist Jože Kotar in violončelist Andrej Petrač.

K skupnemu koncertu so povabili nekatere najvidnejše glasbenike, ki izvirajo iz Maribora oziroma so s tem mestom tesno povezani. “Želeli smo se osredotočiti na najmočnejše, kar to mesto ponuja in kar je to mesto tudi rodilo,” je pojasnila umetniška vodja Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor Barbara Švrljuga Hergovich.

Nastopajoči bodo po napovedih razgrnili različne generacije in plasti glasbe ter vidike glasbenega (po)ustvarjanja. Temeljni ton bo dal Simfonični orkester SNG Maribor, ki ohranja kontinuirano simfonično poustvarjalnost predvsem z domačimi glasbeniki, a tudi s pestrim mednarodnim naborom instrumentalistov, ki redno sestavljajo njegovo simfonično telo.

Dirigiral mu bo eden najvidnejših slovenskih dirigentov Marko Letonja, ki je trenutno šef dirigent Filharmoničnega orkestra v Strasbourgu ter šef dirigent in umetniški vodja Tasmanijskega simfoničnega orkestra.

S koncertom bodo obeležili 70 let delovanja Koncertne poslovalnice, ki je najstarejša tovrstna poslovalnica ne le v Sloveniji, ampak tudi na ozemlju nekdanje skupne države Jugoslavije. Prvi koncert je priredila marca 1946, ko je v mariborski dvorani Union gostovala Tržaška filharmonija pod vodstvom Jakova Cipcija. Doslej je pripravila že več kot 2400 koncertov.

Sedem desetletij delovanja obeležujejo tudi z razstavama. Prva v preddverju dvorane Union postavlja na ogled najzanimivejše vsebine iz zgodovine koncertnega delovanja, druga na Trgu Leona Štuklja pa na velikih panojih prikazuje največja gostujoča imena.

Vir: STA

Zmagovalec letošnjega kuharskega šova MasterChef je Darko Klemen iz Maribora. Z zmago si je poleg naziva MasterChef prislužil 50.000 evrov.

Foto: POP T V

33-letni Mariborčan Darko Klemen, ki sicer že 13 let živi v Portorožu, je včeraj v kuharskem dvoboju pomeril z 17- letnim Matejem Zupaničem iz Ljubljane. V bitki se je pomerilo 16 kandidatov, med katerimi so bili tekmovalci tudi znani Slovenci.

Od danes 10. junija, do nedelje 12. junija bo izvedena popolna zapora Lenta za motrni promet med Sodnim stolpom in Starim mostom.

“Zaprtje Lenta za motorni promet je namenjeno tako obiskovalcem kot stanovalcem, da lahko doživijo Maribor kot mesto ob Dravi. Ob tej priložnosti bodo imeli možnost izkoristiti prostor na nabrežju reke za druženje brez hrupa in izpustov motornega prometa ter prisluhniti naravi,” so sporočili iz Mestne Občine Maribor. Območje Lenta bo tako pod sloganom »Lent ljudem« ob številnih prireditvah ponujalo aktivno sprostitev na obrežju Drave.

Organizatorji so se dogovorili z gostinci, da se z gostinsko ponudbo pomaknejo proti nabrežju Drave. Na obeh zaporah bo prisoten reditelj (pri Sodnem stolpu je vhodna/izhodna točka, pri Starem mostu bo postavljena nepremična zapora s cvetličnimi koriti), redar (Medobčinska redarska služba MO Maribor) pa bo nadziral celotno območje prireditve. Reditelja bosta podajala informacije v zvezi s prireditvijo in spremenjenim načinom prometnega režima. Glede dostopa za dostavo je bilo z gostinci dogovorjeno, da se opravi do četrtka oz. najkasneje v petek, 10.6. do 12. ure.

Organizatorji dogodka s sloganom Lent ljudem, Zveza SZOTK v sodelovanju z Medobčinskim uradom za varstvo okolja in ohranjanje narave MO Maribor ter preostalimi akterji, so vsem prebivalcem na območju zapore Lenta za motorni promet razdelili obvestila s programom in opisom poteka zapore.

V prilogi pošiljamo program prireditve, slikovno ponazoritev zapore obenem pa vabimo vse meščanke in meščane, da se udeležijo druženja na Lentu, začasnem območju brez prometa in hrupa motornih vozil.

Za koordinacijo in promocijo preko 65 dogodkov v organizaciji več kot 30 organizatorjev Drava Festivala 2016 skrbi Skupina za Dravo (Skupina za Dravo v sestavi predstavnikov: Medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanje narave MO Maribor, Zavod za turizem Maribor – Pohorje, Zavod RS za varstvo narave (OE Maribor), RRA Koroška, Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, ZRS Bistra Ptuj in Zavod Iskriva).

Kopalna sezona na Mariborskem otoku se bo letos začela nekoliko kasneje kot običajno. Upravljavci trenutno še urejajo kopališče, zaradi dotrajane opreme pa upajo, da bo kmalu možna celovita obnova, ki jo zaradi pomanjkanja denarja v občinski blagajni nameravajo izvesti v javno zasebnem partnerstvu. S tem se je danes strinjal tudi mestni svet.

Zaradi vzdrževalnih del je Mariborski otok, ki je med domačini tudi priljubljeno sprehajališče, od konca maja do 23. junija zaprt.

Mariborski mestni svetniki so bili danes soglasni, da se z načrti za obnovo tega edinega odprtega javnega kopališča v Mariboru predolgo čaka. Vršilec dolžnosti direktorja mestne uprave Damjan Lah je pojasnil, da občina sama te investicije nikakor ne more izvesti, saj za to nima dovolj denarja.

Zato preučujejo možnosti izvedbe obnove v obliki javno zasebnega partnerstva. Aprila lani se je namreč javil konzorcij treh podjetij, ki jih v zameno za dolgoročno koncesijo za upravljanje s kopališčem zanima vlaganje v obnovo. Investicija se v tem primeru ocenjuje na slabe štiri milijone evrov, pri čemer naj bi bili zasebni partnerji, katerih imena so zaenkrat še skrivnost, pripravljeni pokriti velik del sredstev.

Mestni svetniki so idejo načeloma podprli. S tem so dali zeleno luč za izdelavo podrobnejše dokumentacije predlaganega javno zasebnega partnerstva, s katero bodo dorekli vse podrobnosti razmerja. Nato bodo o predlogu še enkrat odločali.

Po besedah enega od avtorjev danes predlagane dokumentacije Bojana Strajnarja je obnova tega kopališča zelo zahteven projekt, saj je treba upoštevati stroge naravovarstvene pogoje. Kopališče se namreč nahaja na naravnem otoku na Dravi, ki ima status naravnega spomenika. Obnovo so načrtovali že pred leti, a se je zataknilo tako zaradi denarja kot zaradi okoljevarstvenikov.

Med prednostmi izvedbe v javno zasebnem partnerstvu je Strajnar poleg manjših stroškov občine navedel dolgoročno znižanje stroškov vzdrževanja infrastrukture in manjšo odvisnost prihodkov v občinsko blagajno od uspeha kopalne sezone oziroma vremena. Nekateri mestni svetniki so sicer menili, da je predlaganih 25 let koncesije glede na finančni vložek zasebnikov predolgo obdobje, a to naj bi bilo še vse mogoče spremeniti. Številni so tudi opozorili, da mora kopališče tudi po obnovi ostati na voljo širši javnosti po dostopni ceni.

Na območju Mariborskega otoka je poleg temeljite obnove bazenov in pripadajočih objektov treba tudi urediti nov sistem kanalizacije in oskrbe z vodo, kar mora kriti sama občina.

Mariborski mestni svetniki so na današnji seji med drugim sprejeli tudi dokumentacijo za rekonstrukcijo kletne etaže v osrednji enoti mariborskega zdravstvenega doma za prostore centralne sterilizacije in pralnice perila. Obenem so potrdili nov mandat direktorju tega doma Jerneju Završniku.

Vir: STA

Člani odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide so se danes na seji v Mariboru seznanili z delom mariborske območne službe Zavoda RS za zaposlovanje. Direktorica območne službe zavoda Mateja Kreže je med drugim izpostavila strukturno neskladje na trgu dela in hkrati postregla s spodbudnimi napovedmi o novih delovnih mestih.

Na območju mariborske službe zavoda za zaposlovanje, ki pokriva upravne enote Pesnica, Lenart, Slovenska Bistrica, Ruše in Maribor, so napovedi za odpiranja novih delovnih mest v letošnjem letu po besedah Krežetove precej optimistične.

Podjetje LES-MMS, ki odpira trgovino s pohištvom Mömax v Mariboru, bo zaposlilo 100 ljudi. V jeseni bo nove prostore odprla tudi Galerija Gosposka in bo potrebovala 11 zaposlenih, Elektro Maribor išče 50 delavcev različnih profilov.

Novo podjetje MVI-RC, ki se ukvarja s šivanjem enostavnih usnjenih izdelkov za potrebe avtomobilske industrije in že ima okoli 50 zaposlenih, do konca leta napoveduje še od 100 do 150 novih zaposlitev. Podjetje Lyoness načrtuje odprtje podružnice v Mariboru in s tem 40 zaposlenih s področja informacijskih tehnologij in podobno. Poleg teh pa je največ novih delovnih mest s področja kovinarstva, transporta in varnosti, je naštevala Krežetova.

“V Mariboru je zelo veliko priložnosti za delo. Problem, s katerim se ukvarjamo, pa je velik razkorak na trgu dela,” je izpostavila Krežetova. Na mariborski službi zavoda za zaposlovanje si po njenih besedah zato prizadevajo, da bi brezposelni spoznali, da če so pripravljeni na spremembe svojih kariernih poti, imajo več možnosti za zaposlitev. Ob tem pa dodaja, da bi za izvedbo kvalitetnih programov za pridobitev znanj, ki jih od bodočih delavcev pričakujejo delodajalci, potrebovali dodatna finančna sredstva.

Predsednik parlamentarnega odbora Uroš Prikl (DeSUS) je delo območne službe zavoda za zaposlovanje pozitivno ocenil, prav tako je kot optimistične opisal predstavljene podatke. Vseeno pa ga skrbi podatek o visokem odstotku dolgotrajno brezposelnih in podatek o strukturnem neskladju na štajerskem trgu dela. Dejal je, da bi bilo treba cel šolski sistem “sinhronizirati” s trgom dela in prilagoditi programe usposabljanja brezposelnih. Ga pa, kot je dejal, navdušuje dejstvo, da se podatki s področja o trgu dela in napovedi za Maribor in Podravje hitreje izboljšujejo kot podatki za celo Slovenijo.

Manj optimističen je bil poslanec Franc Trček (ZL), ki je prepričan, da politika na področju zaposlovanja potrebuje tehten premislek. Meni, da to ni aktivna politika zaposlovanja, če tri četrtine vseh vključenih v ukrepe predstavljajo delavci, vključeni v javna dela. Vprašal se je, ali se izvršilna oblast vsega tega zaveda in kaj bo naredila. Trček meni, da vlada premalo razmišlja o resni gospodarski politiki in ne zna zapolniti potreb po delovnih mestih.

Vir: STA

Mariborska knjižnica v soboto že petič obeležuje svoj dan, na katerem knjige znova povezuje s športom. S prireditvijo želijo po besedah direktorice Dragice Turjak pokazati, da niso v mestu le zaradi izposoje knjig ampak je knjižnica tudi prostor povezovanja in srečevanja. Dogodek bo tudi priložnost, da ponovno opozorijo na prostorsko stisko.

Njihova osrednja enota namreč že leta vztraja v dotrajanih prostorih na Rotovškem trgu, a kljub številnim opozorilom, tudi s strani uporabnikov, občina ne uspe zbrati denarja za izgradnjo nove knjižnice.

“V knjižnici pričakujemo, da bo mestni svet ob odločanju o prioritetah trajnostne urbane strategije kot prioriteto obravnaval pripravljeni projekt Mariborska knjižnica in Rotovški trg. Projekt je veljaven, gradbeno dovoljenje je bilo pravkar podaljšano, nihče ga ni uradno ustavil oziroma preklical, torej pričakujemo, da ga namerava Mestna občina Maribor izpeljati do konca,” je danes povedala Turjakova.

Po njenih ocenah je v okviru trajnostne urbane strategije mogoče pridobiti sredstva v ta namen. “Vsebine knjižnice ustrezajo zahtevam operativnega programa za pridobitev EU sredstev in to je priložnost, da Maribor projekt uresniči. Smiselno je prijaviti velik projekt, še posebej, ker je vse pripravljeno, in na ta način rešiti enega od temeljnih infrastrukturnih objektov, ki ga mesto nujno potrebuje,” je prepričana direktorica.

Na občini po drugi strani menijo, da s trajnostno urbano strategijo ni mogoče uresničiti tako velikega projekta, kot je več kot 20 milijonov evrov vredna Mariborska knjižnica.

Z namenom ponovno opozoriti na neprimerne prostore osrednje knjižnice, hkrati pa promovirati branje in knjižnično dejavnost ter tako dvigovati zavest o pomenu knjižnic za družbo, bo tudi letos potekal Dan Mariborske knjižnice. Pod geslom Povežimo bregove bodo v soboto med drugim priredili rekreativni tek po Mariboru in postavili multikulturno bralno plažo na Rotovškem trgu.

“Na dan knjižnice želimo z obiskovalci preplesti športno-rekreativne in (multi)kulturne dimenzije. Simbolično bomo tudi tokrat porušili (pre)tesne zidove knjižnice in se z otvoritvijo poletne bralne plaže za vse poletje preselili na Rotovški trg, kjer bodo lahko naši uporabniki ob lepem vremenu udobno brali, s svojimi elektronskimi napravami brezplačno brskali po e-gradivu in vsaj med poletjem začutili nekaj udobja, ki bi jim ga knjižnica morala ponuditi samoumevno,” je še poudarila Turjakova.

Za uporabnike so pripravili tudi nekatere ugodnosti. Knjižnične dolgove in članarino lahko ta dan v vseh običajno odprtih enotah in na bibliobusu, ki bo stal na Glavnem trgu, poravnajo s 50-odstotnim popustom. Gradivo pa je na ta dan mogoče vrniti v kateri koli knjižnici ali na bibliobusu.

Z dogodkom se knjižnica pridružuje Drava festivalu, ki letos poteka prvič in naj bi združil vse dejavne na in ob celotni Dravi.

Vir: STA

Direktor slovenjgraške bolnišnice Janez Lavre, ki se neuradno omenja kot kandidat za imenovanje na mesto vršilca dolžnosti direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor, teh neuradnih informacij ne komentira. Je pa danes dejal, da bi mesto v. d. direktorja sprejel, če bi ga svet UKC Maribor izbral za to.

Svet zavoda UKC Maribor je v sredo zvečer po dolgi razpravi odločil, da za direktorja UKC Maribor po umiku Gregorja Pivca ne izbere nobenega izmed na razpis prijavljenih devetih kandidatov za novega direktorja tega zavoda. Kot je po seji povedala predsednica sveta zavoda Vlasta Kovačič Mežek, bodo sejo nadaljevali v ponedeljek, ko bodo odločali o imenovanju v. d. direktorja.

Neuradno se kot kandidat za v. d. direktorja omenja direktor slovenjgraške bolnišnice Janez Lavre, a predsednica sveta zavoda o imenih v sredo ni želela govoriti.

Lavre koroško bolnišnico vodi od leta 2007, trenutni mandat na čelu slovenjgraške bolnišnice pa je začel oktobra lani. Na razpis za direktorja UKC Maribor se ni prijavil, po navedbah časnika Večer pa sicer že dolgo velja za favorita ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc.

Če bo Lavre izbran za v. d. direktorja UKC Maribor, bo nato svet zavoda slovenjgraške bolnišnice predvidoma odločal o imenovanju v. d. direktorja tega zavoda. Neuradno se kot možna kandidatka za v. d. direktorice koroške bolnišnice omenja sedanja pomočnica direktorja za strokovne zadeve v tej bolnišnici Jasna Uranjek.

V okviru tokratnega razpisa za imenovanje direktorja UKC Maribor je sicer razpisna komisija v ožji izbor uvrstila nekdanjega predsednika uprave NKBM in generalnega direktorja Pošte Slovenije Aleša Hauca. A ta na tajnem glasovanju v sredo zvečer ni prejel dovolj glasov članov sveta zavoda. Podprli so ga trije člani sveta zavoda, dva sta bila vzdržana, šest jih je bilo proti.

Ustanovitelj UKC Maribor je država, ustanoviteljske pravice in obveznosti v UKC pa tako izvaja vlada prek sveta zavoda. Svet zavoda ima enajst članov, od tega jih šest imenuje ustanovitelj, enega imenuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, enega Mestna občina Maribor, trije člani pa so iz bolnišnice.

Dosedanjemu dolgoletnemu direktorju UKC Maribor Gregorju Pivcu, ki se je konec aprila po očitkih ob reševanju kadrovskih težav na anesteziologiji odločil za umik z direktorskega mesta, odpovedni rok poteče 20. junija letos.

Vir: STA

Med tem ko je srednji (stari) bazen že več kot dve leti in pol suh, je sedaj prazen tudi fitnes v kopališču Pristan. Po 27 letih, kolikor je (1000 kvadratnih metrov) prostore najemal Fitnes klub Maribor, niso več redno plačevali obveznosti, zato so lastniki (Športni objekti Maribor) zahtevali izvršitev rubeža. Sedaj iščejo nove najemnike, bazen pa (še vedno) ostaja na suhem.

Nekoč eden največjih mariborskih centrov za rekreativce in profesionalne športnike je danes “samotar”. Zaradi zaprtega srednjega bazena se je obiskanost Pristana zmanjšala za skoraj tretjino (okoli 30%), zdaj pa tudi fitnesa ni več. Kot je pojasnil direktor Športnih objektov Tone Knez, je bilo sodelovanje s Fitnes klubom Maribor vrsto let korektno, “pred šestimi leti pa je začelo prihajati do težav, ker društvo ni redno plačevalo najemnine. Potrebni so bili izvršilni postopki, v katerih je društvo vlagalo ugovore s ciljem zavlačevanja postopka, vsi postopki pa so se brez izjeme končali z ugotovitvijo neutemeljenosti ugovorov društva in posledično rubežem sredstev na računu društva, ter na koncu tudi izpraznitev prostorov.” Zdaj, v skladu z zakonodajo, iščejo nove najemnike.

Ni več frizerja, trgovine, niti bifeja
Tudi prostori, kjer je bil nekoč frizerski salon in trgovina s športno prehrano so bili v najemu Fitnes kluba Maribor, a so jih vrnili, ker jih niso več potrebovali. “V enem prostoru smo letos uredili sušilnico za lase, ki jo uporabljajo starši otrok, ki obiskujejo plavalno šolo. Bife smo imeli v obratovanju že sami, prav tako najemnike, vendar se ekonomika ni izšla. Tudi za bife bomo poiskali novega najemnika”, pojasnjuje Knez in dodaja, da praznih prostorov v kopališču ni več veliko, “kar pa je, pa je potrebno temeljite obnove, da se lahko preda uporabi.”

Malo “življenja” pomeni več kot 150.000 evrov izgube
V kopališče Pristan prihajajo športniki iz domačih klubov (ki se ukvarjajo z vodnimi športi kot so plavanje, vaterpolo in potapljanje), učenci osnovnih šol (na tečaje plavanja ali športne dneve), srednješolci in študentje (ki tam opravljajo športno vzgojo), vojska, člani različnih društev invalidov, na pripravah pa gostijo tudi plavalce in vaterpoliste klubov iz tujine. “Celotni prihodki v kopališču Pristan so v letu 2015 znašali 760.090€, odhodki pa 913.133€. Da je izguba takšna je v največji meri prispevalo zaprtje srednjega bazena”, pojasnjuje Knez. Dokumentacija za sanacijo srednjega bazena naj bi bila pripravljena, da ga potrebujejo, je jasno. “Vsi upamo, da bo lastnik končno zagotovil sredstva za obnovo srednjega bazena in skakalnice“, dodaja Knez. Odgovor iz Mestne občine Maribor še čakamo.

Svet zavoda Univerzitetnega kliničnega centra Maribor je po dolgi razpravi odločil, da ne izbere nobenega od prijavljenih kandidatov za novega direktorja tega zavoda. Kot je povedala predsednica sveta zavoda Vlasta Kovačič Mežek, bodo sejo nadaljevali v ponedeljek, ko bodo odločali o imenovanju vršilca dolžnosti direktorja.

Razpisna komisija je po današnjem zaslišanju vseh devetih kandidatov, ki so se prijavili na razpis, uvrstila v ožji izbor nekdanjega predsednika uprave NKBM Aleša Hauca. A ta na tajnem glasovanju ni prejel dovolj glasov članov sveta zavoda.

“Vzeli smo si čas, da opravimo še nekatere razgovore in v ponedeljek nadaljujemo sejo, kjer bi se mogoče pojavil še kakšen kandidat za vršilca dolžnosti,” je v izjavi za medije po seji povedala Kovačič Mežkova.

Neuradno se kot kandidata za v.d. direktorja omenja direktorja slovenjgraške bolnišnice Janeza Lavreta, a predsednica sveta zavoda o imenih ni želela govoriti.

Za položaj direktorja UKC Maribor, ki se je izpraznil po napovedanem umiku dolgoletnega direktorja Gregorja Pivca, so kandidirali še nekdanji poslanec DZ Borut Ambrožič, direktorica farmacevtske družbe Marifarm Romana Fišer, direktor podjetja Hoffmann Franc Hoffmann, vodja centra za odnose z javnostmi v UKC Maribor Janez Lencl ter dosedanji pomočniki direktorja UKC Maribor Peter Weissensteiner, Gregor Danko, David Felser in Darko Kuhar.

Vir: STA

Pošta Slovenije v prizadevanjih, da bi se čim bolj prilagodila potrebam kupcev, v 16 slovenskih mestih vzpostavlja mrežo 24 paketomatov. Ti samopostrežni avtomati bodo strankam omogočali kadarkoli oddajati in prevzemati pakete, naslovljene na paketomat. Paketomate bodo stranke lahko začele uporabljati 20. junija.

Potrebe strank so se z rastjo obsega spletnega nakupovanja bistveno spremenile, ugotavljajo na Pošti Slovenije, kjer zato pospešeno uvajajo številne novosti na področju prenosa paketov. Kot so sporočili s Pošte Slovenije, so paketomati, ki jih postavljajo, trenutno najsodobnejši v slovenskem prostoru in so opremljeni s čitalniki kod, kartic, tiskalniki in drugo opremo.

Generalni direktor Pošte Slovenije Boris Novak je ob današnji predstavitvi uvedbe paketomatov v Mariboru poudaril, da mreža paketomatov učinkovito dopolnjuje ponudbo Pošte Slovenije za stranke in da so prednosti postavitve paketomata na svoje lokacije prepoznali tudi v podjetjih Mercator in Petrol ter postali partner Pošte Slovenije.

Napovedal je, da se bo način strežbe strankam v Pošti Slovenije tudi v prihodnje spreminjal in da bo vse manj situacij, ko bodo morale stranke fizično obiskati pošto, da bi opravile neko storitev. Pošta Slovenije med drugim načrtuje postavitev prve PS točke, ki bo poleg sprejema in oddaje paketnih pošiljk omogočala še bančne in druge storitve. Strankam bo predvidoma na voljo proti koncu leta v enem od večjih slovenskih mest.

“Na občasne očitke, da se Pošta Slovenije umika in krči svojo mrežo, lahko odgovorim z nasprotno trditvijo,” je dejal Novak in poudaril, da Pošta Slovenije še nikoli ni bila tako blizu najširšim ciljnim skupinam prebivalstva v Sloveniji ter da se s storitvami in načinom strežbe strankam seli v digitalni svet.

Paketomati bodo postavljeni na lahko dostopnih mestih, pravijo na Pošti Slovenije. V Ljubljani je predvidenih šest paketomatov, v Mariboru, Celju in Kranju po dva, po eden pa v Kopru, Novi Gorici, Novem mestu, Murski Soboti, Ptuju, Velenju, Slovenj Gradcu, Domžalah, Škofji Loki, Radovljici, Jesenicah in v Slovenski Bistrici.

Vir: STA

Del članov sveta UKC Maribor je danes začel poslušati predstavitve kandidatov za novega direktorja te ustanove. V nasprotju s pričakovanji predstavitev ne bodo poslušali vsi člani sveta zavoda, ampak le tisti, ki so v razpisni komisiji. Ti bodo opravili ožji izbor, nato pa naj bi zvečer končno odločitev sprejeli vsi člani sveta.

“V statutu je tako predvideno, da komisija pripravi ožji izbor,” je medijem pred začetkom predstavitev, ki so sicer zaprte za javnost, povedala predsednica razpisne komisije Stanislava Naterer. Ob začetku predstavitev še ni znala povedati, koliko kandidatov bodo uvrstili v ožji izbor.

Popolno vlogo na razpis, ki se je iztekel sredi prejšnjega tedna, je oddalo devet kandidatov. Kot prvi se je tričlanski komisiji danes predstavil nekdanji poslanec DZ Borut Ambrožič, ki meni, da je s svojim preteklim delom kot zastopnik pacientovih pravic ustrezno podkovan za ta položaj. S svojim poznavanjem odnosa med zdravstvenimi delavci in bolniki bi lahko odigral pomembno povezovalno vlogo, je povedal ob prihodu na predstavitev.

Za položaj direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor, ki se je izpraznil po napovedanem umiku dolgoletnega direktorja Gregorja Pivca, po poročanju medijev kandidirajo še nekdanji predsednik uprave NKBM Aleš Hauc, direktorica farmacevtske družbe Marifarm Romana Fišer, direktor podjetja Hoffmann Franc Hoffmann ter dosedanji pomočniki direktorja UKC Maribor Peter Weissensteiner, Gregor Danko, David Felser in Darko Kuhar.

Vložitev kandidature je potrdil tudi vodja centra za odnose z javnostmi v UKC Maribor Janez Lencl, ki meni, da je v šestih letih opravljanja te službe dodobra spoznal delovanje UKC Maribor. “Od znotraj poznam težave, ki jih klinični center v tem trenutku ima. Se pa ne bi odločil za kandidaturo, če ne bi imel notranje podpore,” je povedal.

Odločitev o izbiri bo javnosti, predvidoma po 20. uri, sporočila predsednica sveta zavoda Vlasta Kovačič Mežek. Po potrditvi na svetu zavoda mora kandidatu dati zeleno luč še vlada. Novega direktorja je treba poiskati do 20. junija, ko se Pivcu izteče odpovedni rok.

Vir: STA

Svet Univerzitetnega kliničnega centra Maribor bo danes popoldne začel zaslišanja kandidatov za novega direktorja te druge največje bolnišnice v državi. Predstavilo se bo devet kandidatov, kdo bi lahko nasledil dolgoletnega direktorja Gregorja Pivca, pa bo znano šele pozno zvečer.

Slika je simbolična

Kdo so kandidati, uradno ni znano. Razpisna komisija je doslej uradno potrdila le, da so na razpis za direktorja prejeli 11 vlog, od tega devet popolnih.

Po poročanju medijev so jih poslali nekdanji predsednik uprave NKBM Aleš Hauc, nekdanji poslanec DZ Borut Ambrožič, direktorica farmacevtske družbe Marifarm Romana Fišer, direktor podjetja Hoffmann Franc Hoffmann ter dosedanji pomočniki direktorja UKC Maribor Peter Weissensteiner, Gregor Danko, David Felser in Darko Kuhar. Vložitev kandidature je za STA potrdil tudi vodja centra za odnose z javnostmi v UKC Maribor Janez Lencl.

Zaslišanja kandidatov bodo na seji sveta zavoda potekala za zaprtimi vrati. Odločitev o izbiri bo javnosti, predvidoma po 20. uri, sporočila predsednica sveta zavoda Vlasta Kovačič Mežek. Po potrditvi na svetu zavoda mora kandidatu dati zeleno luč še vlada.

Pivec, ki se po napovedih zdaj vrača na delovno mesto kirurga, je mariborsko bolnišnico vodil 20 let. Že šesti mandat na čelu ustanove bi se mu iztekel novembra 2019, a se je konec aprila po očitkih ob reševanju kadrovskih težav na anesteziologiji s pomočjo hrvaških zdravnikov odločil za umik z direktorskega mesta. Odpovedni rok mu izteče 20. junija.

Med kandidati je Pivec podprl svoje pomočnike Weissensteinerja, Danka, Felserja in Kuharja ter Hauca in Ambrožiča, ki so po njegovih navedbah izkazali interes za resno nadaljevanje njegovega dosedanjega dela. Zato jim je tudi odstopil svoj program dela, ki ga je predstavil lani kot edini kandidat za direktorsko mesto.

Vir: STA

Minulo nedeljo se je v mesto pod Kalvarijo vrnil priljubljeni Urbani gladiator, ki ga je obiskalo več kot 400 adrenalina željnih pogumnežev. Blatni in mokri so si z »gladiatorske« perspektive ogledali vse znamenitejše točke mesta Maribor.

Gladiatorska preizkušnja v Mariboru je tudi letos potekala v humanitarnem duhu. Organizator je namreč 1 EUR od vsake startnine namenil Društvu prijateljev mladine, ki bo z donacijo nakupilo hrano za socialno ogrožene družine.

Nino Cokan, organizator prireditve: »Maribor nas je spet presenetil, v pozitivnem smislu, seveda. Tu zmeraj vlada neka posebna energija in čeprav gre za eno težjih gladiatorskih preizkušenj, so v cilju na koncu vsi nasmejani in dobre volje. Trase smo skušali speljati tako, da bi udeležencem na atraktiven način razkazali čim več posebnosti mesta, ki ima veliko pokazati. Slavne želve pa žal tudi mi nismo srečali, če se malo pošalim. Čestitke vsem udeležencem, posebna hvala pa Slovenski vojski, gasilskim društvom, sponzorjem in partnerjem ter MOM.«

Ta petek 10. junija bodo člani Akademske folklorne skupine KUD Študent iz Maribora priredili celovečerni koncert, v dvorani SNG Maribor. Kaj pripravljajo in kako veselo bo, smo preverili na terenu.

Akademska folklorna skupina Študent, bo 10. junija 2016 priredila že 52. celovečerno produkcijo na Velikem odru SNG Maribor. Namen koncerta je, da se predstavijo in širši publiki pokažejo bogato kostumsko podobo ter jih poučijo o slovenskih običajih, slovenskih plesih in petju. Letošnja celovečerna predstava bo zaznamovana s pomladno tematiko, ki je ne le vodilo vseh koreografskih novosti koncerta, ampak tudi svežine glasbenih priredb. Vse odrske postavitve bodo predstavljene premierno, za kar je poskrbel mladi avtor koncerta Bojan Glaser. Več kot 100 članska zasedba mladih plesalk, plesalcev, pevcev in glasbenikov se bo sprehajala po pokrajinah in v zgodbo pletla obredja iz tega in onega konca Slovenije.

Akademska folklorna skupina Študent je ena izmed glavnih nosilk ohranjanja in predstavljanja folklornega ljudskega izročila Slovencev doma in v svetu. Njeni člani prihajajo tako iz dijaških kot tudi študentskih vrst. Akademska folklorna skupina Študent deluje kot sekcija društva KUD Študent in je članica Skupine ŠOUM.

Skupina je začela s svojim delom v letu 1964 in je bila hkrati ustanovna skupina Kulturno umetniškega društva Študent Maribor v sklopu katerega deluje še danes. Do osamosvojitve Republike Slovenije je umetniški program skupine zajemal plese vseh jugoslovanskih pokrajin. Po tem političnem dogodku so v skupini delo usmerili v proučevanje in postavljanje koreografij slovenskih pokrajin in tako lahko danes predstavljajo plese vseh slovenskih pokrajin.

AFS Študent pa je prepoznavna tudi v svetu saj so člani slovensko folkloro v 50. letih delovanja skupine predstavili v različnih državah sveta. Najbolj so ponosni na gostovanja v državah: Kanada, Macao, Puerto Rico, Avstralija, Peru, Japonska, ZDA, Mehika, Venezuela in Cookovi otoki.

V redno delo AFS Študent sodi tudi so organizacija Mednarodnega folklornega festivala Folkart, ki poteka v okviru Festivala Lent, že od leta 1989.

Za svoje kvalitetno delo je skupina pridobila več prestižnih priznanj. Med najpomembnejše sodita: Zlata plaketa Zveze kulturnih organizacij Maribor in Zlata Maroltova plaketa za folklorno dejavnost, ki je hkrati najvišje priznanje, ki si ga je v Sloveniji za folklorno dejavnost moč pridobiti.

Vsako leto pa za ljubitelje folklornih plesov prirejajo celovečerne koncerte. Za njimi je 51 let učenja, raziskovanja in poustvarjanja plesne dediščine. Popeljali so vas skozi mozaik preteklosti, vas opomnili, da ni vse pust, pokazali dogajanje v zaodrju in bili malo “kontra”, letos pa vas bodo prepustili živahnemu pomladnemu prebujanju.

Zveza prijateljev mladine (ZPM) Maribor v svojih programih namenja pozornost tudi varstvu okolja in ohranjanju narave, s čimer želi predvsem mladim pokazati, da lahko vsak posameznik z odgovornim ravnanjem veliko naredi za zdravo okolje in s tem za lastno zdravje. Ta teden na Glavnem trgu v Mariboru prireja Eko teden z različnimi delavnicami.

Slika je simbolična

Eko teden ob podpori mariborske občine poteka že več let v dneh okoli 5. junija, ki je mednarodni dan varstva okolja. “Upamo, da bomo še vrsto let lahko to počeli, ker se nam zdi zelo pomembno, da otroke navadimo že od malega, kako varčevati z vsemi naravnimi viri, kako se upreti potrošništvu, ki povzroča precej slabega našemu planetu in nam,” je povedala koordinatorica projekta Kornelija Kaurin.

Čeprav je festival namenjen vsem generacijam, v prvi vrsti ciljajo na otroke in mladostnike. “Upamo, da bodo otroci nekatere navade prevzeli za svoje in potem doma pocukali starše, če delajo kaj narobe,” je še dodala.

S programom pričenjajo danes popoldne in zaključijo v petek, ko se bodo s svojimi aktivnostmi vključili v 1. Drava festival, ki bo kasneje potekal na celotnem območju reke Drave v Sloveniji. Med drugim bodo na Glavnem trgu na voljo ustvarjalne delavnice, na katerih bodo lahko udeleženci izdelovali iz naravnih in odpadnih materialov dravska plovila, živali, pravljična bitja in igre.

V učilnici na prostem bodo obiskovalci lahko izvedeli vse o stročnicah. Leto 2016 je namreč mednarodno leto stročnic, katerega glavni namen je osveščanje o pomenu stročnic za zagotavljanje svetovne prehranske varnosti in njihovi prehranski vrednosti. V vrtnarski delavnici si bodo lahko izdelali lonček za sajenje in nato zasadili rastlino ali posejali seme. Postavili bodo še senzorični poligon, igralni kotiček in planetarij, vzporedno pa bodo tekle gledališke predstave in pripovedovanje pripovedk o Dravi.

Vir: STA

Minulo soboto so člani Humanitarnega društva Rotaract klub Maribor, na trgu Svobode v Mariboru, že drugo leto zapored s peko palačink zbirali prostovoljne prispevke. Obiskovalci so imeli možnost izbirati med 20 različnimi nadevi in dvema vrstama palačink, navadnimi in veganskimi. 2.000,00 EUR zbranih sredstev s pomočjo prostovoljnih prispevkov in sponzorskih sredstev bo letos namenjenih Fundaciji Leona Štuklja in Fundaciji Mima.

Osnovno poslanstvo Festivala palačink je skozi prostovoljno peko palačink članov kluba, približati delovanje Humanitarnega društva Rotaract klub Maribor, ki je v letu 2015 praznovalo že 15. leto delovanja obenem pa obiskovalcem predstaviti lokalne ponudnike domačih, naravnih izdelkov (marmelade, medu, sokov). Letos so se obiskovalcem na stojnicah predstavili Vinogradništvo Mulec in Izletniška kmetija Uranjek z domačimi marmeladami ter Vinogradništvo Kušter z ekološkim jabolčnim sokom Eneco. Ob več kot 20 različnih nadevih so obiskovalci najbolj prisegali na sladke nadeve, Viki kremo in sadne marmelade.

Spečenih je bilo rekordnih 1.000 palačink

Ob robu Festivala palačink so člani Rotaract kluba Maribor obeležili še s predajo donacije Mladinskemu domu Maribor za letovanje njihovih varovancev. Minulo zimo sta Rotaract klub Maribor in Rotaract klub Ljubljana Feniks skupaj s Turistično agencijo Kompas d.d. zbirala sredstva za letovanje otrok pri čemer je del sredstev prispeval Kompas d.d., ki je od vsakega prijavljenega gosta na izbrano destinacijo doniral 10 EUR sredstev, del sredstev pa posamezni sponzorji in donatorji. Predsednik Rotaract kluba Maribor Luka Muršec je skupaj s predstavnico Mariborske poslovalnice Kompas d.d. Sabine Oček predstavnicama Mladinskega doma Maribor predal donacijo v višini 1.700,00 EUR.​

Po nekaj letih čakanja na ustrezna soglasja se projekt mariborske zahodne obvoznice nadaljuje. Potem ko je vlada pred dnevi potrdila težko pričakovani predlog najustreznejše variante poteka te ceste, se trenutno pripravlja ustrezne strokovne podlage za državni prostorski načrt, ki naj bi se sprejemal predvidoma prihodnje leto.

Slika je simbolična.

Kot so za STA pojasnili na Direkciji RS za infrastrukturo, bi lahko konec leta 2019 zaprosili za gradbeno dovoljenje, v kolikor ne bo težav s pridobivanjem zemljišč. “Nato bi lahko objavili razpis za izvedbo gradbenih del. Gradnja pa bi bila lahko zaključena do leta 2022,” so navedli.

Izgradnja ocenjena na 84 milijonov evrov

Vlada je kot najustreznejšo potrdila varianto, ki od krožišča s Kardeljevo cesto vodi med dvorcem Betnava in Razvanjem in na območju Bohove prečka Tržaško cesto, kjer je predvidena izvedba večjega krožnega križišča. Nato se nadaljuje do avtoceste pod industrijsko cono v Hočah.

Sprejeta varianta, ki so jo zagovarjali tudi na mariborski občini, predstavlja drugi in tretji odsek zahodne obvoznice Maribor, katerih izgradnjo se ocenjuje na 84 milijonov evrov. Vrednost celotnega projekta zahodne obvoznice pa po tekočih cenah znaša približno 112 milijonov evrov. Po besedah poslanca SMC Branislava Rajića so zaenkrat zagotovljena sredstva za umeščanje obvoznice v prostor vse do faze začetka gradnje. Za naprej pa finance ostajajo pod vprašajem.

Zahodna obvoznica bi razbremenila mestno središče

Z zahodno obvoznico se bo promet s štajerske avtoceste v smeri Koroške prestavil na obrobje Maribora in s tem razbremenil mestno središče, zato so s premikom na tem projektu razumljivo zadovoljni tudi na mariborski občini. Na nujnost izgradnje te ceste so med drugim opozorili ob nedavnem obisku vlade v Podravju.

“Z izgradnjo Koroškega mostu je bila potrjena trasa do Lackove ceste, od tu naprej pa se je zapletalo zaradi različnih idejnih zasnov, kako se naj južni krak zahodne obvoznice priključuje na avtocesto,” so pojasnili na občini. Potek ceste je bilo treba prilagoditi zavarovanemu območju kulturnega spomenika, daljnovodu, hitri cesti in trgovsko poslovnemu območju, ki se nahajajo na tem območju. “Potek po optimizirani varianti 1, ki jo je zdaj potrdila vlada, se je na podlagi študije variant izkazal kot edini možen,” so povedali na ministrstvu za okolje in prostor.

Pogoj tudi ponovna vzpostavitev funkcionalnosti zaraslih zemljišč

Ker cesta teče čez številne kmetijske površine, je bilo v postopek močno vpeto tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Tam so marca izdali prvo mnenje k predlogu v postopku sprejemanja državnega prostorskega načrta, a ob tem kot pogoj postavili komasacijo na celotnem območju tega načrta ter ponovno vzpostavitev funkcionalnosti zemljišč, ki so v zaraščanju.

VIR: STA

Morda Vas zanima še:

Mariborska zahodna obvoznica do 2022