Mariborsko višje sodišče je, podobno kot pred časom v primeru Factor banke, zavrnilo pritožbo Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) kot enega od upnikov v stečajnem postopku Vinaga ter s tem potrdilo sklep prve stopnje, da stečajni upravitelj Simon Prelogar lahko izvede nezavezujoče zbiranje ponudb za nakup kompleksa propadlega mariborskega vinarja.

Že Factor banka je, preden je premoženje prešlo v roke DUTB, ugovarjala prodajnemu postopku, ker se stara vinska klet v središču mesta razteza pod več sosednjimi parcelami, zaradi česar je prišlo do posega v lastninsko pravico na teh nepremičninah, prodaja na javni dražbi pa naj bi bila nezakonita.

FOTO: STA (Gregor Mlakar)

Prelogar je sodišču zatrdil, da pritožba ni utemeljena, saj tri sporne nepremičnine v naravi predstavljajo parkirišče, ki se delno razprostira nad staro kletjo, a je bil dosežen dogovor o rabi nepremičnin. Vinag si je tudi v preteklosti že delil parkirnino z drugim lastnikom – Mestno občino Maribor (MOM).

V zadnjem času kar nekaj povpraševanja po premoženju Vinaga

Višje sodišče je že prvič pritožniku ugodilo le delno, saj je stečajnega upravitelja pozvalo, da mora potencialne kupce opozoriti, da je lahko trenutna lastninska pravica Vinaga v delu, kjer se vinska klet razteza izven parcele, sporna.

Z odločitvijo višjega sodišča se je izpolnilo Prelogarjevo upanje, da bo zaplet rešen čim prej in bo tako lahko kmalu razpisal zbiranje ponudb. Kot je za STA povedal v začetku maja, naj bi bilo v zadnjem času kar nekaj povpraševanja po premoženju Vinaga.

Vinmar: Nakup jih zanima, a ne po ponujeni ceni

Med najbolj resnimi se že ves čas omenja sedanji najemnik Vinmar, ki pa je nedavno prekinil pogodbo o obdelavi vinogradov v Košakih, Jarenini in Svečini. Skrb za slednje je zdaj prevzela Ptujska klet, v družbi, podprti z azijskim kapitalom, pa so doslej že večkrat potrdili, da jih nakup kompleksa zanima, a ne po doslej ponujeni ceni v višini 4,2 milijona evrov.

FOTO: STA

Kot je razvidno iz letnega poročila na Ajpesu, je Vinmar lani ustvaril nekaj manj kot milijon evrov prihodkov, ob tem pa zabeležil 290.000 evrov izgube. Kot je za Večer pojasnil direktor Jan Harm Prins, je izguba posledica nevzdrževanih in nerentabilnih vinogradov, kako jo bodo sanirali, pa ni povedal. O tem, da bi podjetje ugasnili, ga poslali v stečaj ali likvidirali, ne razmišljajo.

VIR: STA

Morda Vas zanima tudi:

Vinmar ne želi več upravljati Vinagovih vinogradov

Vinag bo po odločitvi višjega sodišča le dočakal dražbo

Jutri bodo člani Rotaract kluba Maribor priredili 2. dobrodelni Festival palačink na Trgu Svobode. Med 10:00 in 16:00 se bote lahko posladkali z palačinkami in več kot 20 različnimi nadevi.

Leta 2015 so s peko palačink pogostili več kot 700 ljudi in zbrali 1.200 evrov prostovoljnih prispevkov za štipendiste Fundacije Leona Štuklja. Letos so se odločili, da bodo ob zbiranju prostovoljnih prispevkov za Fundacijo Leona Štuklja, ki podeljuje štipendije nadarjenim dijakom in študentom iz socialno ogroženih družin, zbirali sredstva še za Fundacijo Mima, katere soustanovitelji so člani kluba in katera bo namenjala sredstva za nadarjene mlade športnike iz socialno ogroženih družin.

Festivala se bodo udeležili tudi varovanci Mladinskega doma Maribor, katerim bodo ob 12:00, skupaj s predstavnikom turistične agencije Kompas d.d., simbolično podelili donacijo v višni 1.700,00 EUR za poletno ali zimsko letovanje. Del sredstev smo zbrali s pomočjo turistične agencije Kompas, ki je od vsake prijave na zimske počitnice doniralo 10 EUR v dobrodelni namen.

“Festival palačink je dogodek skozi katerega se predstavijo lokalni ponudniki sadnih sokov in hrane v obliki nadevov za palačinke obenem pa obiskovalci spoznajo delovanje Rotaract kluba Maribor, ki že 15 let skozi humanitarne projekte pomaga v lokalnem okolju,” so dejali organizatorji.

Dogodek je v celoti dobrodelne narave saj vsak obiskovalec v zameno za prostovoljni prispevek prejme palačinko in nadev po lastni izbiri.

Slika je simbolična

Med kandidati sta po poročanju časnika Večer nekdanji prvi mož NKBM Aleš Hauc in nekdanji poslanec DZ Borut Ambrožič, omenja pa se tudi direktorico Marifarma Romano Fišer ter vodji nabavne službe in kadrovsko-pravne službe v UKC Maribor Petra Weissensteinerja in Gregorja Danka. Vložitev kandidature je za STA potrdil tudi vodja centra za odnose z javnostmi v UKC Maribor Janez Lencl.

Med kandidati naj bi bil tudi nekdanji prvi mož NKBM Aleš Hauc.

Pivcu, ki je konec aprila presenetljivo podal odpoved pogodbe za delovno mesto direktorja, se 20. junija izteče odpovedni rok. V svetu zavoda se nadejajo, da bodo do takrat že našli njegovega naslednika. Naslednja seja sveta zavoda je napovedana za 8. junij, zaradi velikega števila prijavljenih kandidatov pa se omenja možnost, da bi se članom sveta zavoda predstavljali v dveh dneh. Po potrditvi na svetu zavoda mora kandidatu dati zeleno luč še vlada.

FOTO: STA

Pivec, ki se po napovedih zdaj vrača na delovno mesto kirurga, je mariborsko bolnišnico vodil kar 20 let. Pod njegovim vodstvom se je splošna bolnišnica preoblikovala v univerzitetni klinični center, ki danes zaposluje okoli 2.800 ljudi. Že šesti štiriletni mandat na čelu ustanove bi se mu iztekel novembra 2019, a se je konec aprila po očitkih ob reševanju kadrovskih težav na anesteziologiji s pomočjo hrvaških zdravnikov odločil za umik z direktorskega mesta.

V preteklih tednih se je Pivec zapletel v medsebojno obračunavanje s strokovno direktorico kliničnega centra Darjo Arko, zaradi česar ga je ta kazensko ovadila zaradi mobinga.

VIR: STA

Mariborski vodovod danes slovesno obeležuje 115 let delovanja. Z več kot 1.500 kilometri omrežja je tako največji sistem za oskrbo z vodo v Sloveniji, njegovi začetki pa segajo v leto 1901. S tem je Maribor po besedah direktorja Danila Burnača med prvimi v državi imel javno vodovodno omrežje.

Mestni vodovod so v Mariboru začeli graditi leta 1900, prve kaplje pitne vode pa so po ceveh pritekle leto kasneje, čemur je prisostvoval celo cesar Franc Jožef. Nov razmah je doživel po drugi svetovni vojni. “Mariborski vodovod je močno vplival na razvoj industrije v mestu, kar se pogosto pozablja. Pravzaprav je voda omogočila razvoj tekstilne in strojne industrije v mestu,” je Burnač pojasnil na današnji slovesnosti ob obletnici podjetja.

Več kot tretjino vodovodnega sistema so zgradili v zadnjih 15 letih. Danes Mariborski vodovod upravlja 1.567 kilometrov vodovodnega omrežja in s pitno vodo oskrbuje dobro desetino prebivalstva Slovenije. Razteza se v 16 občinah severovzhodne Slovenije, kjer ima 49 vodnjakov, 127 vodnih zbiralnikov in 127 prečrpalnih postaj. “Dolžina omrežja je za dve dolžini Drave od izvira do izliva v Donavo,” je ponazoril direktor.

Mariborski vodovod, ki trenutno zaposluje 173 ljudi, je od leta 1996 delniška družba, katere več kot tri četrtine delnic je v lasti Mestne občine Maribor, tretjino pa si delijo ostale občine, ki jih oskrbuje z vodo. Po besedah Burnača si bodo tudi v prihodnje prizadevali predvsem za varno in zdravo oskrbo s pitno vodo, ki velja za eno najkakovostnejših v Sloveniji.

Občine so v zadnjih letih zadrževale cene pitne vode, kar je negativno vplivalo na poslovanje podjetja. Burnač si želi, da bi komunalne službe imele proste roke tudi pri porabi sredstev iz omrežnine. “Dogaja se v zadnjih letih, da občine ta namensko zbrana sredstva omrežnine, ki služijo za vzdrževanje in nove investicije v vodovodno omrežje, nenamensko rabijo. Želja je, da bi to ostalo v pristojnosti komunalnih podjetij,” je povedal. “Če bomo želeli ta nivo in kvaliteto storitev oskrbe s pitno vodo nadaljevati tudi v bodoče, bo ta denar moral prihajati kot investicijski denar v vzdrževanje,” je dodal.

Obletnico danes praznujejo v družbi zaposlenih, predstavnikov drugih komunalnih podjetij v državi in predstavnikov občin pred sedežem podjetja v Mariboru. Zbrane je nagovorila tudi ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, ki je izpostavila, da se Slovenci zavemo pomena pitne vode šele takrat, ko nastopijo kakšne težave. “Voda je tista dobrina, ki je za nas ljudi osnovnega pomena, zato je takšnim obletnicam treba nameniti pozornost,” je dejala.

Spomnila je, da trenutno tečejo aktivnosti zapisa pravice do pitne vode v ustavo. “Vodovarstvena območja v Sloveniji se še vedno dopolnjujejo in sama pridelava oziroma zaščita vodnih virov je ena temeljnih nalog države,” je dejala ministrica. Spomnila je še, da je trenutno v zaključni fazi priprava načrta upravljanja z vodami, pri čemer si prizadevajo, da sredstva, ki se pridobijo iz dobave vode, vložijo nazaj v oskrbo.

Jutri bo v Mariboru sledila Komunaliada oziroma tradicionalno srečanje delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije, ki ga prirejajo od leta 1983. Poleg razstave komunalne opreme, srečanje, na katerem po besedah Burnača pričakujejo več kot 3.000 ljudi, nudi tudi priložnost, da se komunalni delavci pomerijo v delovnih in športnih tekmovanjih.

VIR: STA

Mariborski mestni svet je včeraj imenoval novega direktorja Javnega zavoda za zaščitno in požarno reševanje Maribor ter tako izpolnil zahtevo gasilcev, ki so zaradi dolgotrajnega postopka tega imenovanja celo grozili s stavko. Zavod bo vodil dosedanji vršilec dolžnosti direktorja Aleš Ciringer, ki ga podpirajo tudi zaposleni in svet zavoda.

Aleš Ciringer
FOTO: STA

Sindikat grozil s stavko

Prejšnji direktor zavoda Janez Keček je lani odšel v pokoj, občina pa je začasno za vršilca dolžnosti direktorja imenovala nekdanjega poveljnika mariborskih gasilcev Ciringerja. Slednji se je tudi prijavil na razpis za novega direktorja, poleg njega pa še trije drugi kandidati.

Ker je bil razpis objavljen že marca, so se zaposleni gasilci zbali, da se za direktorja išče še kakšnega drugega kandidata. Sindikat poklicnih gasilcev Maribor je pred dnevi napovedal, da v kolikor do 10. junija ne bo potrjen mandat Ciringerju, bodo začeli s stavkovnimi aktivnostmi.

SDS opozoril na domnevne nepravilnosti

Mestni svetniki so Ciringerja, ki v zavodu dela že več kot 20 let, sinoči soglasno podprli, čeprav je svetniška skupina SDS opozorila na domnevne nepravilnosti pri nedavnem zaposlovanju v omenjenem zavodu. “Ne dvomimo v strokovnost Ciringerja, a to ne pomeni, da se lahko dela nezakonito,” je dejal mestni svetnik Renato Škerbinc, ki je mnenja, da bi bilo treba z imenovanjem direktorja s polnimi pooblastili počakati do zaključka izredne revizije, ki je trenutno v teku.

“Zadeva je čista kot solza,” mu je odgovoril župan Andrej Fištravec in odločno zavrnil očitek SDS, da je popustil izsiljevanju sindikata gasilcev.

FOTO: STA

“Vedejevstvo” direktorja Javnega zavoda za zaščitno in požarno reševanje Maribor je bilo Alešu Ciringerju sicer podaljšano že dvakrat.

Tudi mestni svetnik Gasilcev Maribora Samo Robič je ocenil, da je bil za direktorja izbran “najboljši med kandidati”, in izrazil veselje, da se naposled le končuje obdobje “vedejevstva” v tem zavodu. “Mislim, da smo se odločili za najboljšega kandidata. S predlogom se strinjajo tudi poveljniki prostovoljnih društev, iz medijev pa smo lahko tudi zasledili, koga podpirajo zaposleni,” je ozpostavil Robič in dodal: “Če se bo v reviziji slučajno pokazalo kaj nezakonitega, pa obstaja tudi možnost razrešitve.”

Ciringerja so podprli tudi svetniki SMC. “Kot mi je znano, je gospod Ciringer eden tistih, ki je šel pot od operativca, v nadaljevanju pa so mu bile zaupane najrazličnejše naloge in zato menim, da je primeren kandidat,” je dejal Andrej Špenga in dodal, da so opravili tudi kar nekaj razgovorov tako s poklicnimi in prostovoljnimi gasilci. “Vsi pravijo, da so bile naloge, ki so mu bile zaupane izvedene strokovno, transparentno in zakonito,” je še poudaril Špenga.

Aleš Ciringer je bil na sinočnji seji s 25 glasovi za in nič proti tako potrjen za direktorja Javnega zavoda za zaščitno in požarno reševanje Maribor. Štiriletni mandat mu začne teči z 12. junijem.

Ciringer je nato v nagovoru mestnim svetnikom izpostavil, da se bo še naprej trudil po svojih najboljših močeh v dobro mariborskih gasilcev in varnosti občanov, čuti pa to funkcijo tudi kot veliko odgovornost. “Trudil se bom tudi, da odpravim vse dvome, ki so se v zadnjem času porajali. Bi si pa želel, da ne bi začel mandata s takšno popotnico,” je dejal.

Svetniki tudi o Vrtcu Pekre

Mestni svetniki so na včerajšnji seji tudi podaljšali koncesijo Pogrebnemu podjetju Maribor za vzdrževanje in urejanje pokopališč ter pogrebne storitve, kar to dela že od leta 1996. Obstoječa koncesija bi se iztekla sredi julija, s sklepom mestnega sveta pa je podaljšana za naslednjih deset let.

Obenem so potrdili najnovejšo dokumentacijo za izgradnjo Vrtca Pekre, ki ga bo občina najverjetneje gradila sama z najemom posojila. Prej so namreč računali na javno-zasebno partnerstvo, a se je izkazalo, da bi bila to dražja varianta. Investicijo se ocenjuje na 1,4 milijona evrov, gradbeno dovoljenje pa se izteče konec tega leta, zato je treba čim prej objaviti razpis za izvajalca gradbenih del.

T. Š., STA

Mariborski mestni svetniki so na včerajšnji seji Mestnega sveta potrdili dvig enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka v Mestni občini Maribor (MOM).

Svetniki so s sprejetjem Pravilnika o spremembi Pravilnika o enkratni denarni pomoči ob rojstvu otroka v MOM  tako dvignili višino prejete denarne pomoči za otroka za 25 evrov. Starši bodo za novorojenčka po novem prejeli 130 evrov bruto zneska, ki pa ne bo obdavčen (pred tem je pomoč znašala 105 evrov – op. p.).

Slika je simbolična.

Je pa ta znesek v primerjavi z drugimi občinami po mnenju nekaterih svetnikov še zmeraj relativno nizek  – druge občine v povprečju za omenjeno pomoč namenijo 280 evrov. »Glede na socialno stisko, ki jo mlade družine v Mariboru doživljajo, to vseeno ni tako veliko,« pa je ob zvišanju pomoči za 25 evrov dejala svetnica SD Mateja Dover Emeršič.

Enkratno denarno pomoč ob rojstvu otroka sicer izplačuje večina slovenskih občin – največ starši dobijo v Moravskih Toplicah, kjer znaša kar 1.000 evrov, v Ljubljani pa jo denimo podeljujejo le družinam z nižjim socialnim statusom.

Ta konec tedna bo v Mariboru v duhu športa in druženja. Športna zveza Maribora v soboto, 4. junija in nedeljo, 5.junija prireja že 26. športni vikend Maribora.

Slika je simbolična

Po besedah organizatorjev so ustaljenim lokacijam dodali še nekaj novih, vsem priljubljenim vsebinam pa se bodo pridružile tudi tiste, ki jih morda še ne poznamo.

“Naši kolegi iz mariborskih klubov in društev vas bodo gostili kar na devetnajstih lokacijah, k sodelovanju pa smo pritegnili kar štirideset partnerjev z več kot štiristo prostovoljci. Na spletnih straneh www.sportni-vikend.si je vsem obiskovalcem na voljo priročni bilten z vsemi podrobnimi podatki, ki ga bodo lahko ob jutranjem odhodu od doma vtaknili v žep, da morda kakšnih vsebin ne bi pozabili preizkusiti,” so sporočili iz Športne zveze Maribor.

Več informacij lahko najdete na njihovi facebook strani www.facebook.com/sportnivikend in spletni strani www.sportni-vikend.si/

Mariborski mestni svetniki so danes naposled le sprejeli odlok o načinu opravljanja javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode.

Na današnjem nadaljevanju 16. redne seje Mestnega sveta Mestne občine Maribor (MOM) so svetniki v drugem banju  s 17 glasovi za in 15 proti sprejeli odlok o načinu opravljanja javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.

FOTO: STA

Odlok med drugim uvaja omrežnino za kanalizacijo, predvideva pa tudi tako imenovani “davek na dež”, a so svetniki nanj izglasovali dvoletni moratorij. Sicer pa sprejeti odlok pomeni podlago za zaračunavanje omrežnine, neuradno naj bi na gospodinjstvo tako znašala 3,88 evra. Na občini tako računajo, da bi iz tega naslova v proračun nateklo okrog 150.000 evrov mesečno.

25 odstotne subvencije ne bo

Svetniška skupina SD je medtem kot pomoč pri uvedbi omrežnine predlagala delno subvencijo s strani občine. »Prehod na uvedbo omrežnine bi bil s subvencijo lažji,« je dejal Matej Žmavc, ki je predlagal 25 odstotno subvencioniranje, a svetniki tega niso sprejeli.

V opoziciji so ob tem še opozorili, da naj bi omenjeni odlok vseboval kršitev osnovnih človekovih pravic, saj v primeru neplačevanja položnic, kot sankcijo predvideva odklop pitne vode. Župan Andrej Fištravec pa je to zavrnil – dejal  je, da svetnik Liste za pravičnost in razvoj (LPR) Stojan Auer širi »krivo vero« in zagotovil da »pitna voda nikomur ne bo odklopljena«.

Višja denarna pomoč ob rojstvu otroka

Sicer pa so mestni svetniki med drugim danes sprejeli tudi Pravilnik o spremembi Pravilnika o enkratni denarni pomoči ob rojstvu otroka v MOM. Starši bodo za novorojenčka tako po novem prejeli 130 evrov bruto zneska, ki ne bo obdavčen (pred tem je pomoč znašala 105 evrov – op. p.). Sicer pa je ta znesek v primerjavi z drugimi občinami po mnenju nekaterih svetnikov še zmeraj relativno nizek  – druge občine v povprečju za omenjeno pomoč namenijo 280 evrov. »Glede na socialno stisko, ki jo mlade družine v Mariboru doživljajo, to vseeno ni tako veliko,« pa je ob zvišanju pomoči za 25 evrov dejala svetnica SD Mateja Dover Emeršič.

Opozicijski svetniki Mestne občine Maribor (MOM) so na današnji novinarski konferenci napovedali podajo kazenske ovadbe zoper mariborskega župana Andreja Fištravca, direktorja mestne uprave Damjana Laha in direktorja podjetja Snaga Cveta Žalika zaradi domnevno spornega projekta izgradnje sortirnice. Snaga odgovarja: Projekt sortirnice je transparenten in zakonit.

FOTO: Vojko Mejak

Lista za pravičnost in razvoj (LPR), svetniška skupina SDS Maribor in svetniška skupina Aktivni Maribora so danes na Okrožno državno tožilstvo v Mariboru vložili kazenske ovadbe zoper župana MOM Andreja Fištravca in poslovodstvo družbe Snaga d. o. o., predsednika nadzornega sveta Snage Damijana Laha in Cvetka Žalika, direktorja družbe Snaga d. o. o.

Med drugim jim očitajo zlorabo položaja

Kazenske ovadbe so svetniki vložili zoper odgovorne osebe v primeru projekta sortirnice odpadkov zaradi suma storitve kaznivih dejanj 240. člena (zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti), 257. člena (zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic), 257.a člena (oškodovanje javnih sredstev ) in 258. člena (nevestno delo v službi)  Kazenskega zakonika KZ-1.

Kot so poudarili na današnji novinarski konferenci, jim vodstvo družbe Snaga d. o. o. in Mestna uprava MOM navkljub večkratnim pozivom naj ne bi predočili pogodbe z izvajalcem del. Dejali so še, da projektu same sortirnice ne nasprotujejo, temveč zgolj sumljivi oziroma po njihovi presoji »nezakoniti poti do izbranega cilja«.

Poziv k takojšnji uvedbi izredne zunanje revizije

»V Listi za pravičnost in razvoj trdimo, da bi moralo celotno investicijo izpeljati Mestna občina Maribor in ne gospodarska družba Snaga d.o.o., ki se navkljub sklepu občinskega sveta MOM vse do danes ni preoblikovala v Javno podjetje,« so še dejali v LPR in dodali, da župana Andreja Fištravca hkrati tako pozivajo, da sledi predlaganemu sklepu svetniške skupine stranke SDS v občinskem svetu MOM, o takojšnji uvedbi izredne zunanje revizije.

Snaga: Sortirnica je transparenten in zakonit projekt

So se pa na navedbe mestnih svetnikov odzvali tudi v podjetju Snagi. »V Snagi vemo, da je projekt tekel v skladu s potrjenimi načrti, s katerimi so bili seznanjeni in so ji potrjevali vsi pristojni organi družbe in mesta. S tem je bila nenehno zagotovljena transparentnost in zakonitost posameznih postopkov, ki sestavljajo projekt,« so v sporočilu za javnost zapisali v Snagi. Kot izpostavljajo, je bil Mestnemu svetu že leta 2011 predstavljen dokument identifikacije investicijskega projekta sortirnice, takrat ocenjenega na 14,5 milijona evrov, ki ga je mestni svet tudi potrdil.

Nova sortirnica bi po besedah Cveta Žalika prinesla tudi nova delovna mesta.

»Obtožb, ki jih navajajo posamezni mestni svetniki, konkretno ne bomo komentirali, saj verjamemo v pravno državo in organe, ki bodo, če bodo ocenili, da so obtožbe utemeljene, pričeli preiskavo,« so še zapisali v Snagi. Po njihovem so bili do mestnih svetnikov in tudi do javnosti zmeraj kooperativni, kar pomeni »da je bila zmeraj na vpogled vsa dokumentacija, ki so jo želeli videti«. Ne želijo pa – zaradi preprečevanja zlorab – dokumentacije distribuirati po elektronskih kanalih.

Na vabilo se je odzval z novinarsko konferenco

Kot še zaključujejo, naj bi mestnega svetnika Stojana Auerja pred dvema dnevoma tudi povabili na vpogled v pogodbo, ki so jo konec decembra 2014 podpisali z izbranim izvajalcem, a se je na njihovo vabilo, ki je bilo odgovorna njegovo vprašanje o posredovanju pogodbe z izbranim izvajalcem, odzval z danes sklicano novinarsko konferenco.

V Mariboru danes poteka drugi regijski karierni sejem, ki ga v sodelovanju s Štajersko gospodarsko zbornico in območno službo zavoda za zaposlovanje pripravlja podjetje Moje delo.

S svojimi kariernimi priložnostmi se predstavlja 30 delodajalcev, od tega deset avstrijskih, ki so v Sloveniji zadovoljni z izkušeno, delovno in predano delovno silo.

Slika je simbolična.

Po besedah predstavnice zaposlitvene agencije Advantage Austria v Sloveniji Eve Pfurtscheller so avstrijski delodajalci s slovenskimi delavci večinoma zelo zadovoljni, saj so ti dobro izobraženi, predvsem pa je zlasti v mlajši generaciji velika prednost tudi znanje tujih jezikov in pripravljenost na nove izzive izven svoje države.

Slovenija tudi dobra odskočna točka za druge trge

“Pomemben razlog za iskanje slovenskih delavcev je tudi bližina meje, predvsem na območju Maribora. Avstrijci in Slovenci smo si blizu tudi po mentaliteti, naša podjetja pa želijo delati z zaupanja vrednimi in zanesljivimi ljudmi, kakršne v Sloveniji zagotovo lahko najdejo,” je dejala Pfurtschellerjeva in dodala, da je Slovenija za avstrijska podjetja tudi dobra odskočna točka za trge jugovzhodne Evrope.

Direktorica mariborskega zavoda za zaposlovanje Mateja Kreže je povedala, da se za delo v tujini največkrat zanimajo mladi, zadnje čase pa vse bolj tudi dolgotrajno brezposelni starejši in nižje izobraženi, ki doma ne najdejo priložnosti. Zlasti pri slednjih še vedno prihaja do jezikovnih ovir, zato zavod financira tudi učenje tujih jezikov.

Kot je še dodala, v Avstriji po zadnjih podatkih dela med 16.000 in 17.000 Slovencev, od tega skoraj 14.000 na obmejnem območju, med katerimi je skoraj 10.000 dnevnih migrantov. Tudi večino ljudi, ki trenutno prihajajo k njim, zanimajo predvsem dnevne migracije.

Višje plače, a tudi stroški

V Sloveniji še vedno obstaja zmotno prepričanje, da se da takoj s pridobitvijo službe v Avstriji zelo dobro zaslužiti, tudi do 2.000 evrov neto, kar pa po besedah predstavnika Advantage Austria Aleša Kegla ne ustreza resnici. Neto plače so sicer morda res pri večini zaposlitev za 100 ali 200 evrov višje, pri čemer so določeni stroški v tej državi višji, prav tako so drugačne obdavčitve, delodajalci pa ne poravnavajo stroškov za pot na delo in malico.

“Tudi v Avstriji je povpraševanje po nekaterih profilih enako kot v Sloveniji. Veliko je priložnosti za inženirje, strojnike, mehatronike, elektrotehnike,” je dejal Kegl in dodal, da je uspeh odvisen predvsem od ambicioznosti posameznika. V Sloveniji je po njegovih besedah okoli 750 avstrijskih podružnic, ki so nad delovno silo in njeno motiviranostjo navdušeni.

Premalo odločanja za deficitarne poklice

Direktorica Štajerske gospodarske zbornice Aleksandra Podgornik je povedala, da podjetja povsod iščejo predvsem kadre, ki imajo dovolj teoretičnega, predvsem pa praktičnega znanja. Tukaj je bila kritična do šolskega sistema, ki ne dohaja potreb gospodarstva.

Ob tem je opozorila, da se v Sloveniji mladi premalo odločajo za poklice, ki so deficitarni, kar pa se dogaja tudi v Avstriji ali Nemčiji. V Sloveniji se je tako lani v šole vpisalo le 21 metalurgov, osem kleparjev krovcev in le dva za poklic izdelovalca kovinskih konstrukcij, kar kaže na velik primanjkljaj in težave v nekaterih branžah.

VIR: STA

V mariborski športni dvorani Lukna danes poteka že 11. finalna prireditev otroške varnostne olimpijade, ki jo vsako leto za učence četrtih razredov osnovnih šol iz regije pripravljajo na tamkajšnji policijski upravi. Na današnjem dogodku se je pomerilo dvajset najboljših ekip iz šestih predtekmovanj.

Najboljše četrtošolce je že zjutraj ogrevala Plesna šola Sebastian, v času tekmovanj pa so se jim predstavili gasilci, reševalci, vojska, civilna zaščita, Furs, policisti konjeniki, policisti vodniki službenih psov in policist motorist.

Ob zaključku prireditve, so razglasili najboljše, otroke pa so s svojim obiskom presenetili vrhunski športniki, med njimi smučarka Ilka Štuhec, judoista Urška Žolnir in Matjaž Ceraj ter boksarska legenda Dejan Zavec.

Otroška varnostna olimpijada je vzgojno-preventivni projekt, ki ga že nekaj let pripravlja Policijska uprava Maribor. Mariborski policisti so z njim začeli leta 2006, od leta 2008 pa so v njem poleg policije kot nosilca združene aktivnosti vseh služb, ki v regiji skrbijo za varnost v ožjem in širšem pomenu.

Gre za skupinsko tekmovanje, na katerem učenci četrtih razredov skozi igro pokažejo pridobljena znanja o varnosti in zaščiti ter določene vsakodnevne spretnosti. V ospredju ni tekmovalnost otrok, temveč želijo organizatorji skozi igro in zabavo pri otrocih pridobiti potrebno znanje o varnosti in samozaščiti.

Letošnjo serijo predtekmovanj so 3. maja začeli v Majšperku, nato pa so se zvrstile še prireditve na osnovnih šolah v Dornavi, Jakobskem dolu, Framu, Selnici ob Dravi in OŠ Draga Kobala v Mariboru. Že lani je na jubilejni deseti olimpijadi sodelovalo 1090 otrok, od tega tudi 30 četrtošolcev iz Hrvaške.

Vir: STA

Mariborski študentje so “scufali teden zdravja”. Z boot campom oz. skupinsko vadbo, s pripravo zdrave malice in s tradicionalno “študentsko Kalvarijo”, ki jo organizirajo predstavniki Študentske organizacije Univerze v Mariboru. Letos je več kot 150 študentov in študentk prehodilo vseh 454 stopnic.

Četudi običajno slišimo, da študentje veliko sedijo (za računalniki, za knjigami…), neredno in nezdravo jedo, so tokrat znova dokazali, da se zavedajo pomembnosti skrbi za svoje zdravje.

Zbrali so se pred Štukom, prejeli majice in v zameno zanje oddali prostovoljne prispevke. Letošnji študentski pohod so namreč oplemenitili z dobrodelnostjo, in sicer tako, da so zbirali denar za socialno ogrožene študente, ki težko plačujejo stroške bivanja izven domačega kraja.

Izpred Štuka so se odpravili na sprehod po mariborskih ulicah do Kalvarije. Tam pa so tako rekoč “zavzeli” celotne stopnice in jih (vsi po vrsti) prehodili v dolgi koloni.

Podrobnosti v oddaji Občinski informator! Jutri (v petek, 3.6.) ob 18.30 na BK TV.

Lekarne Maribor so v skrbi za zdravje otrok organizirale brezplačno predavanje o prehrani otroka v 1. letu njegovega življenja in vplivu prehrane otroka na zdravje v prihodnosti.

Lekarne Maribor so v dvorani Planeta Tuš v sodelovanju z Zdravstvenim domom dr. Adolfa Drolca Maribor izvedle brezplačno predavanje za mlade starše na temo prehrane otroka v prvem letu njegovega življenja ter o pomenu in vplivu pravilne prehrane na zdravje v prihodnosti.

Na predavanju so najnovejše smernice in priporočila ter številne koristne nasvete predstavili strokovnjaki, ki se kot zdravstveni delavci pri svojem delu pogosto srečajo s tovrstno problematiko in vprašanji mladih staršev.
Največji poudarek za pravilni razvoj otroka in postavitev trdnih temeljev za ohranitev zdravja v prihodnosti so predavatelji namenili dojenju.

Najnovejša dognanja in usmeritve s področja pediatrije je izčrpno podala pediatrinja Mojca Švab Zavratnik, dr. med., ki je predstavila ugodne vplive, ki jih ima materino mleko na zdravje in dobro počutje tako dojenčka, kakor tudi doječe mame. Dojenje je nevidna popkovina, ki po rojstvu znova poveže mater in otroka. Hkrati ob številnih ugodnih vplivih na zdravje, je materino mleko vedno pri roki, vedno ustrezne temperature, cenovno najugodnejše in ne obremenjuje okolja zaradi odpadne embalaže.

Da bi prvi dnevi in tedni z dojenčkom gladko stekli je predavateljica Romana Likar, dipl. m. s., IBCLC iz Zdravstvenega Doma dr. Adolfa Drolca predstavila delo in skrb sodelavk patronažnega varstva, ki s svojim delom nudijo veliko oporo mamicam in so jim vselej na voljo za njihova vprašanja in morebitne težave, tako pri vzpostavitvi dojenja, kakor tudi pri prehodu na mešano prehrano.

Ker pa se občasno pojavijo težave, ki onemogočijo dojenje, je potrebno, da se starši zavedajo, da niso vsa nadomestna mleka za otroke enake sestave, kar je predstavila predavateljica Katja Reisman, mag. farm. iz Lekarn Maribor.

Za pravilno izbiro nadomestnega mleka je potrebno kar nekaj znanja, zato je za starše najbolje, da se v tem primeru obrnejo na pediatra ali farmacevte v lekarni, kjer jim bodo zagotovo znali pravilno svetovati.

Urška Lučev, mag.farm, IBCLC iz Lekarn Maribor je staršem predstavila nove smernice in spoznanja ob uvajanju mešane prehrane pri dojenčku, ki so se v zadnjih letih kar veliko spremenila in je pomembno, da jim straši v izogib določenim težavam in boleznim v prihodnje sledijo.

Številčen obisk predavanja je pokazal, da mlade starše obilica informacij, ki jih dobijo na spletnih straneh, ne zadovolji. Še vedno največ zaupanja polagajo v nasvet zdravstvenega delavca, bodisi zdravnika, farmacevta ali patronažnega varstva.

Vsi, ki jih zanima vodenje Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, so se lahko na razpis za novega direktorja prijavili do torka. Koliko kandidatov je pripravljeno naslediti dolgoletnega direktorja Gregorja Pivca, še ni znano.

Kot so za STA danes pojasnili v UKC Maribor, bo število kandidatov znano šele po zasedanju razpisne komisije, ki bo pregledala prispele vloge in ugotovila, koliko jih je bilo popolnih. Po neuradnih navedbah naj bi se razpisna komisija sestala v četrtek ali petek.

Pivcu, ki je konec aprila presenetljivo podal odpoved pogodbe za delovno mesto direktorja, se 20. junija izteče odpovedni rok. V svetu zavoda se nadejajo, da bodo do takrat že našli njegovega naslednika.

Najprimernejši znan drug teden

Kandidati za direktorja so se lahko na razpis prijavili do 31. maja. Najprimernejšega bodo po napovedih predsednice sveta zavoda Vlaste Kovačič Mežek izbrali na seji sveta zavoda 8. junija. Zatem mora kandidatu dati zeleno luč še vlada.

FOTO: STA

Pivec, ki se po napovedih zdaj vrača na delovno mesto kirurga, je mariborsko bolnišnico vodil kar 20 let. Pod njegovim vodstvom se je splošna bolnišnica preoblikovala v univerzitetni klinični center, ki danes zaposluje okoli 2.800 ljudi. Že šesti štiriletni mandat na čelu ustanove bi se mu iztekel novembra 2019, a se je konec aprila po očitkih ob reševanju kadrovskih težav na anesteziologiji s pomočjo hrvaških zdravnikov odločil za umik z direktorskega mesta.

VIR: STA

Umetnostna galerija Maribor (UGM) je, kot kaže, izgubila bitko za prostore v stavbi nekdanje SDK na Trgu Leona Štuklja.

Petkov sestanek s predstavniki ministrstev za kulturo in za zdravje ni prinesel drugačne odločitve od te, da bo v stavbi dobil mesto dispečerski center za nujno medicinsko pomoč.

Stavba nekdanje SDK, kamor se je želela preseliti UGM.
(FOTO: STA)

Mariborska občina in UGM sta sestanek sklicali z namenom, da bi dodatno premislili o presenetljivi selitvi načrtovanega dispečerskega centra v objekt, kamor se je sprva želela preseliti galerija. Sestanek je potekal v petek v Ljubljani, na njem pa so bili po navedbah direktorice UGM Brede Kolar Sluga med drugim prisotni ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, minister za kulturo Anton Peršak in mariborski župan Andrej Fištravec.

Dispečerski center konec jeseni

“Z velikim obžalovanjem sporočamo, da petkov sestanek o umestitvi UGM v prostore nekdanje SDK na Trgu Leona Štuklja ni bil uspešen,” je danes sporočila Kolar Sluga. Da je zdaj dokončno potrjeno, da bo tam dispečerski center, so za STA potrdili tudi na ministrstvu za zdravje. Delovati bo začel predvidoma konec letošnje jeseni.

Direktorica UGM meni, da je odločitev slaba za trajnostni razvoj Maribora. “Umestitev dispečerskega centra v manjši del izpraznjene stavbe v samem mestnem središču je izredno slaba poteza. O taki potezi ne bi smeli niti razmišljati, kaj šele, da bo zdaj uresničena,” je ocenila.

Občina miri: To je morda le začasna rešitev

Selitev UGM v nove prostore, na katere čaka že več desetletij, je zdaj po njenih besedah ponovno na ničelni točki. “Ker se procesi v vzdušju Kafke ponavljajo že deset let, predsednika vlade in župana Mestne občine Maribor ponovno pozivamo, da določita odgovorne nosilce projekta, ki bodo imeli kompetence in odgovornost projekt pripeljati do zaključka. Prelaganje odgovornosti, sprenevedanja in izčrpavanja sredstev in kadra se morajo zaključiti, a jasno je tudi, da rešitev ne bo mogoča, vse dokler ne bo infrastrukturni projekt UGM razumljen in obravnavan kot infrastrukturni projekt državnega pomena, kar je za projekt takšnega obsega in pomena tudi edino logično,” je še dodala.

Direktorica UGM Brede Kolar Sluga
(FOTO: STA)

Na mariborski občini mirijo, da je to morda le začasna rešitev. “Ministrstvo za zdravje nadaljuje z umeščanjem dispečerskega centra v prostore SDK, vendar je bilo hkrati poudarjeno, da zaradi velikega izkazanega javnega lokalnega interesa za to lokacijo ne bodo vztrajali, da je to zadnja lokacija za njihov klicni center. Istočasno se bo lahko nadaljevalo umeščanje UGM v prostore SDK, saj je od sedaj do de facto začetka gradbenih del za umetnostno galerijo potrebno postoriti še veliko,” so pojasnili.

Pred selitvijo potrebno rešiti še financiranje projekta

Med drugim je potrebno pred morebitno selitvijo UGM rešiti vprašanje financiranja projekta, saj občina za to nima denarja. “Ravno zaradi te časovne dinamike je bil sklenjen kompromis, to je tudi dovolj časa, da se poiščejo in pripravijo primerni alternativni prostori za dispečerski center,” so še dodali na občini.

VIR: STA

Medtem ko mariborskemu letališču tudi letos še ni uspelo uresničiti nobene od načrtovanih rednih linij, je danes poslovanje in načrte v Mariboru predstavilo vodstvo vse bolj prometnega graškega letališča, od koder letijo tudi številni slovenski potniki. Število potnikov so lani povečali za dobrih sedem odstotkov, rast načrtujejo tudi za letos.

Kot je na novinarski konferenci povedal direktor letališča Gerhard Widmann, so v letu 2015 prepeljali 963.396 potnikov, od tega 796.220 na rednih linijah, preostale pa na občasnih in čarterskih linijah. Tudi lani so zaznali padec tovornega prometa, saj so prepeljali 8696 ton tovora oziroma desetino manj kot leto pred tem.

“Leto 2015 je bilo za nas zelo uspešno, saj smo beležili najvišjo rast števila potnikov med avstrijskimi letališči. S tem dosežkom se znova približujemo predkriznemu rekordnemu letu 2008, ko smo presegli milijon potnikov,” je dejal Widmann in dodal, da so minulo leto sklenili z okoli 32 milijoni evrov prihodkov ter skoraj pet milijoni evrov dobička.

Družba sicer sama zaposluje okoli 200 ljudi, še 100 jih dela na področju varnosti, ob tem pa skupaj v več kot 50 različnih podjetjih na letališču dela približno 900 ljudi.

Graško letališče sodeluje z okoli 15 različnimi letalskimi družbami, trudijo se pridobiti tudi katerega od večjih nizkocenovnikov, sicer pa je ob razvejani mreži rednih linij od tam med drugim mogoče leteti na šest pomembnih evropskih letališč – Frankfurt, München, Dunaj, Carigrad, Berlin in Zürich, ki so pomembne odskočne deske na vsa svetovna letališča.

Poleg avstrijskega trga sta za njih po besedah Widmanna pomembna še madžarski in slovenski trg. Od skupnega števila potnikov jih letno med osem do deset odstotkov predstavljajo prav Slovenci, večinoma iz severovzhodnega dela države.

Potem ko so povečanje prometa lani dosegli tudi z uvedbo linije s Istanbulom, kamor leti Turkish Airlines, želijo linijski program širiti tudi letos. Sredi aprila je tako Airberlin že izboljšal čase letov in število poletov v nemško prestolnico, tudi Turkish Airlines pa namerava sredi junija iz Gradca leteti enkrat dnevno v Istanbul, od koder je potnikom nato na voljo več kot 280 svetovnih destinacij.

Zlasti v poletnem obdobju je v Gradcu veliko povpraševanja po turističnih poletih na sredozemske otoke in na obalne kraje, zato so letos standardnemu programu za naslednje štiri mesece dodali še čarterske lete na Ibizo in Sardinijo.

“Tudi v prvih petih mesecih letos beležimo okoli štiriodstotno rast števila potnikov. Zaradi političnih razmer na Bližnjem vzhodu je opaziti nekaj manj povpraševanja po Turčiji in Egiptu, a upamo, da se bo to spremenilo z last minute ponudbo. Zelo dobro gredo v promet poleti v Grčijo, Španijo, Hrvaško, Italijo in Bolgarijo,” je še dodal prvi mož graškega letališča.

Vir: STA

Nedavno dokončno privatizirana Nova kreditna banka Maribor (NKBM) je prvo četrtletje letos zaključila z 19,8 milijona evrov čistega dobička, na ravni skupine pa je čisti dobiček znašal 18,7 milijona evrov, so danes sporočili iz banke. Ta je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala prihodke ter povečala tržni delež po bilančni vsoti.

Kot so pojasnili v NKBM, so tudi v prvih mesecih letos ostali stroškovno učinkoviti, prav tako so pri kreditiranju in varčevanju ohranili stabilne tržne deleže. V skladu z načrti poteka tudi poslovanje in nadaljnje prestrukturiranje skupine, hkrati pa banka širi in posodablja svojo ponudbo ter ohranja svojo družbeno odgovorno vlogo.

Banka je v primerjavi z enakim obdobjem pred letom dni čisti dobiček povišala za 7,9 milijona evrov, na ravni skupine pa za 6,4 milijona evrov. Po besedah predsednika uprave Roberta Senice med ključnimi cilji ostaja vzdržna dobičkonosnost, kar je zaradi zgodovinsko nizkih obrestnih mer izziv za celotno bančno dejavnost.

“Na ta izziv odgovarjamo z okrepljenimi prodajnimi dejavnostmi, rastjo v neobrestnih prihodkih, oblikovanjem učinkovitejših poslovnih modelov ter s premišljenim razvojem in digitalizacijo bančnih produktov in storitev,” je dejal Senica in dodal, da po spremembi lastništva konec aprila nadaljujejo tudi s prestrukturiranjem skupine.

Februarja so tako prodali svoj lastniški delež v srbski KBM Banki, marca na Banko Slovenije vložili zahtevek za izdajo dovoljenja za pripojitev Poštne banke Slovenije (PBS), medtem ko pravno združitev obeh bank načrtujejo za 1. julij. Še vedno potekajo likvidacije leasing družb, KBM Infond in KBM Invest pa poslujeta v skladu z načrti.

Potem ko so bonitetne agencije v lanskem letu in prvem letošnjem četrtletju nakazovale zvišanje ocen in so potrdile stabilne obete, je bonitetna agencija Fitch Ratings maja letos bonitetno oceno izboljšala ter obete ocenila kot stabilne.

“Ocena je zlasti odraz dobičkonosnega poslovanja, nižjega obsega nedonosnih terjatev in izboljšane kakovosti bančne aktive,” je pojasnila članica uprave Sabina Župec Kranjc in dodala, da je zniževanje nedonosnih terjatev ena pomembnejših strateških usmeritev, ki jo banka uspešno uresničuje. Njihov neto znesek se je od decembra 2014 do konca marca 2016 znižal za tretjino.

Vir: STA

Kot smo poročali, bo Kopališče Mariborski otok zaradi urejanja zaprto do 23. junija. Mnogi so se ob tem spraševali, ali je to tik pred sezono smiselno, a upravljavci odgovarjajo, da je obisk pred tem datumom tudi zaradi hladne vode preverjeno slab.

Kopališče Mariborski otok bo zaradi urejanja do 23. junija zaprto za vse obiskovalce. „Kopalna sezona na Mariborskem otoku je pred vrati, zato smo delavci Športnih objektov Maribor pričeli z urejanjem kopališča, tako, da bo kopališče čim bolje pripravljeno za poletne užitke,“ je moč prebrati na Facebook profilu Kopališča Mariborski otok.

Kot je pojasnil Anton Knez, direktor Športnih objektov Maribor (ŠOMB), ki Kopališče Mariborski otok upravljajo, je to zaprto predvsem zaradi varnosti obiskovalcev, saj so pričeli z izvajanjem vzdrževalnih del. „Trenutno izvajamo sanacijo bazenov in bazenske inštalacije, urejamo odbojkarska igrišča in usposabljamo strojnico za delovanje,“ pravi Knez in doda, da so ta dela resnično nujna, saj v nasprotnem primeru odprtje kopališča sploh ne bi bilo mogoče.

Dela so, skupaj s fiksnimi stroški obratovanja po njegovih besedah v skupni vrednosti 30-tisoč evrov, nekaj pa opravijo tudi prostovoljno. „Denimo pleskanja, manjša popravila, košnjo,“ pove Knez.

Posodobitev nujna, saj je vse dotrajano

Drugih posegov v obstoječo infrastrukturo po navedbah Kneza letos ne bo, prav tako ne morejo časovno opredeliti, kdaj bo Mestna občina Maribor (MOM) zagotovila potrebna finančna sredstva za načrtovano rekonstrukcijo celotnega kopališča. Je pa, kot še pravi, posodobitev kopališča nujna, saj je dejansko vse dotrajano.

Kopalna sezona na Mariborskem otoku se bo tako predvidoma pričela v petek – 24. junija; cene vstopnic pa bodo enake kot v prejšnji sezoni.

Sicer pa so se številni ob tem spraševali, zakaj so se del lotili šele zdaj – tik pred poletno sezono, in ali ne bi bilo bolj smiselno dela opraviti prej, kopališče pa v tem času že odpreti.

Pred koncem junija obisk slab, tudi zaradi relativno hladne vode

„Kopališče Mariborski otok se bo letos odprlo v podobnem časovnem okvirju kot lani (lani se je odprlo 22. junija – op. p.),“ pripoveduje Knez in dodaja, da se pravzaprav že zadnjih šest let odpira nekoliko kasneje. „Včasih smo ga odpirali v sklopu Športnega vikenda Maribora v začetku junija, a je bil obisk do konca meseca relativno slab,“ izpostavlja direktor ŠOMB. Razlog v tem vidi v hladni vodi, saj se ta v prvih poletnih dneh še ne segreje dovolj. Možnosti za prejšnjo otvoritev in tudi podaljšanje sezone, posledično pa tudi večji obisk, vidi v rekonstrukciji bazenov, ki bi omogočila ogrevanje vode.

Na mariborskem otoku so sicer na voljo trije bazeni: otroški (velikosti 17 x 11 metrov in globine 0,40 metra), srednji (velikosti 27 x 19 metrov in globine 1,35 metra) in veliki (velikosti 47 x 27 metrov in globine 1,35 metra).

Morda Vas zanima tudi:

Kopališče Mariborski otok tik pred sezono zaprto

Na pobudo vodstva Študentskih domov Univerze v Mariboru so v vsa študentska naselja namestili avtomate za nakup kondomov in nosečniških testov. Slednjih študentje kupujejo kar 4-krat več kot kondomov. Morda bi bilo bolje, da bi bilo razmerje obratno.

Avtomat za nakup kondomov in nosečniških testov. Foto: ŠD UM

“Stanovalcem Študentskih domov smo želeli s 24-urno dostopnostjo zaščite po sprejemljivi ceni zagotoviti varno spolnost, ki je včasih še vedno tabu tema,” je pojasnila Lidija Divjak Mirnik, direktorica Študentskih domov Univerze v Mariboru (ŠD UM). Ker so “kondomate” namestili v vhodnih avlah študentskih domov vseh naselij, so stanovalcem zagotovili diskreten nakup. “Izognejo se lahko zadregam pri nakupu v prodajalnah”, dodaja Divjak Mirnikova.

Sodeč po obsegu prodaje, je trenutno približno 4-krat več povpraševanja po nosečniških testih, zato študentom svetujejo, naj koristijo dostopnost persevativov, naj uporabijo zaščito, se izognejo nezaželeni nosečnosti, prenosu spolnih bolezni “in naj imajo odgovoren odnos so sebe in svojega spolnega partnerja“, je še zapisala Divjak Mirnikova.

Študentska organizacija Univerze v Mariboru in Festival Lent študentom in dijakom tudi letos omogočata cenejši nakup Lente.

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) in Narodni dom Maribor študentom in dijakom tudi letos omogočata ogled prireditev v okviru Festivala Lent po dostopnejši ceni. Ti bodo v predprodaji za enotno festivalsko vstopnico Lento tako odšteli 10, v redni prodaji pa 15 evrov.

Lenta bo mladim omogočala vstop po dostopnejši ceni na Večerov oder, ter ogled dogodkov na ostalih prizoriščih , kjer ni potrebna dodatna vstopnina (Sodni stolp, Vetrinjski dvor, Salon uprizoritvenih umetnosti, Salon glasbenih umetnosti, Mladinin oder, ter tri prireditve na Trgu Leona Štuklja).

Subvencionirane Lente so že na voljo. Ob predložitvi veljavne študentske ali dijaške izkaznice ter potrdila o vpisu jih je že mogoče kupiti tako v Informacijski pisarni Narodnega doma kot na drugih prodajnih mestih (http://www.festival-lent.si/info/prodaja-vstopnic/).

Folkart – izvirni začetnik in predhodnik Festivala Lent bo letos potekal pod geslom „Vse barve sveta za vse dobre ljudi“.

Kot poudarjajo organizatorji, Folkart namreč že vsa leta in vedno znova dokazuje, da nas raznolikost lahko samo bogati in da je mirno sobivanje mogoče. Folkart tako skrbi za ohranjanje ljudskih izročil, spominov in svetovne ljudske tradicije, s tem pa bogati identiteto tako gostov kot tudi Maribora kot gostitelja.

Mariborski mednarodni folklorni festival Folkart je tako skozi leta obstoja postal ne le največji slovenski folklorni festival, ampak tudi eden najvidnejših ter cenjenih festivalov v folklornem svetu.

„Naš cilj je vsako leto v Maribor povabiti čim bolj različne skupine iz vsaj treh kontinentov, ki k nam prinesejo še nikoli videne ljudske običaje ter bogato tradicijo kot sestavni del obstoja nekega naroda,“ osnovno poslanstvo Folkarta opisuje njegova producentka Alenka Klemenčič. Po njenih besedah pa tudi letos pred njimi ne bo lahka naloga. „Razveseliti in prepričati moramo zahtevno, a zvesto mariborsko občinstvo, ki prihaja tudi iz cele Slovenije ter tujine. Letošnja pahljača nastopajočih skupin bo zato zelo široka – od Južne Amerike preko Evrope do Azije. Hlad oddaljene Finske bo razgrela strastna Argentina. Bivšo skupno domovino bodo zastopali vedno odlični Srbi, azijski del sveta pa nam bo predstavil mistični Kazahstan. Lepote tihomorskega dela sveta nam bodo pričarali člani skupine iz Fidžija, ki bodo merili moči z vročimi ritmi Kostarike,“ pripoveduje producentka.

Folkart se bo letos odvijal na Velikem odru na Trgu Leona Štuklja. Velika otvoritev bo v torek, 28. junija ob 21:30, predstavitev posameznih skupin sledi v sredo in četrtek, v soboto, 2. julija pa bo teden folklore v Mariboru že tradicionalno zaokrožil bleščeč zaključek – ognjemet.

Kopališče Mariborski otok bo do 23. junija zaradi urejanja zaprto za vse obiskovalce. Mnogi se ob tem sprašujejo, ali se urejanja niso mogli lotiti prej.

„Kopalna sezona na Mariborskem otoku je pred vrati, zato smo delavci Športnih objektov Maribor pričeli z urejanjem kopališča, tako, da bo kopališče čim bolje pripravljeno za poletne užitke,“ je te dni moč prebrati na Facebook profilu Kopališča mariborski otok.

Kot še dodajajo upravljavci (Športni objekti Maribor), bo kopališče za vse obiskovalce tako zaprto do 23. junija.

Se pa številni Mariborčani ob tem sprašujejo, ali je zaprtje tik pred poletno sezono resnično smiselno in nujno, ter ali se urejanja niso mogli lotiti prej. Vprašanja o tem smo že naslovili na upravljavce, odgovore še čakamo.

V Mariboru te dni potekajo 37. svetovne medicinske in zdravstvene igre Medigames, na katerih sodeluje več kot 900 udeležencev iz 37 držav.

Zdravniki, zobozdravniki in drugi zdravstveni delavci bodo tekmovali v 22 športnih disciplinah. Igre potekajo od leta 1978, letos pa se prvič odvijajo v Sloveniji, so sporočili organizatorji dogodka.

V sedmih dneh se bodo udeleženci največjega medicinskega športnega dogodka na svetu pomerili v različnih športih. Največ, kar 300, jih bo igralo nogomet. V atletskih disciplinah se bo preizkusilo 200 tekmovalcev, v plavanju 100. Veliko se jih bo udeležilo gorskega kolesarjenja na Pohorju.

Med udeleženci dogodka, ki bo potekal do petka, je največ zdravnikov. Sledijo jim zobozdravniki, farmacevti in drugi zdravstveni delavci. Desetina sodelujočih je Slovencev.

Na nedeljskem odprtju iger je prisotne poleg mariborskega župana Andreja Fištravca nagovorila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Sandra Tušar. Zdravstvenim delavcem je povedala: “Delo, ki ga opravljate, je po statističnih podatkih eno najbolj stresnih, zato je ukvarjanje s športom še toliko bolj pomembno.” Dodala je, da glede na ugotovitve znanstvenikov že pol ure fizične aktivnosti na dan znatno izboljša zdravje in kognitivne sposobnosti.

V sklopu iger tudi znanstveni simpozij

V sklopu iger, ki jih je gostilo že več kot 29 mest in regij v 15 državah, bo potekal tudi dvodnevni mednarodni znanstveni simpozij. Na njem bodo predavali ugledni tuji in domači strokovnjaki s področja športne medicine, so sporočili organizatorji dogodka.

VIR: STA