Mladi mariborski dobrodelnež Rok Černic, znan po svojih dražbah nogometnih artiklov, katerih izkupiček nato namenja humanitarnim organizacijam, je predlagan za Prostovoljca leta 2015.

Zaključna prireditev natečaja Prostovoljec leta bo 15. junija na Brdu pri Kranju, gostil pa jo bo predsednik republike Borut Pahor.

FOTO: Osebni arhiv

Roka je na natečaj prijavila ravnateljica Srednje ekonomske šole Maribor Darja Cizel. „Bil sem zelo presenečen, saj tega ne počnem zato, da bi bil denimo slaven ali kaj podobnega,“ pripoveduje Rok in dodaja, da ljudje ki ga poznajo vedo, da je namreč raje nekje v ozadju.

Vabilo ga je več kot razveselilo, tudi zato ker bo ponovno srečal predsednika Pahorja. „Gospoda predsednika sem spoznal lani na zaključni prireditvi celoletne akcije Vala 202 Ime leta 2015,“ se spominja Rok. In ker se je lani Pahor z njim pošalil na račun Olimpije in Green Dragonsov, Rok v smehu dodaja: „Letos grem celi v vijolčnem tja“.

FOTO: Osebni arhiv

Sicer pa je Rok pretekli teden zaključil že svojo drugo večjo dobrodelno dražbo.
Več o slednji na povezavi: Mladi Mariborčan na dobrodelni dražbi zbral 1.125 evrov

Nogometaši Maribora in Celja se bodo drevi ob 20:30 v Kopru merili za naslov prvaka pokala Slovenije. V obeh taborih nimajo večjih težav z zdravjem in kartoni, tudi zato so oboji prepričani v svojo zmago.

Kapetan vijoličnih Marcos Tavares pravi, da bo to zanje zelo pomembna tekma in da bodo vse naredili za zmago. Blaž Vrhovec, kapetan Celja, pa poudarja, da je vzdušje v slačilnici zelo pozitivno in so tudi v slačilnici prepričani, da je prišel trenutek, da osvojijo naslov.

Dvoboj Maribora in Celja v finalu pokala je sicer ponovitev finalnih obračunov iz sezone 2011/12 in 2012/13, obakrat so bili boljši Mariborčani, ki so v 12 finalih skupno osvojili že osem tovrstnih lovorik.

Celjani, osemkratni finalisti, zmagovalci pa v sezoni 2004/05, so v finalu nazadnje igrali lani, ko so izgubili proti Kopru.

Nogometno dogajanje že vso popoldne

Nogometno dogajanje v Kopru se bo danes sicer začelo že ob 16. uri, ko se bosta v finalu mladinskega pokala pomerila Koper in Maribor, ob 18. uri pa bo na sporedu še ženski finale med Radomljami in Pomurjem.

VIR: STA

Strokovna direktorica Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Darja Arko je včeraj zavrnila očitke sindikata Fides o svoji odgovornosti za nastale kadrovske težave na anesteziologiji.

 “Stroka je ves čas aktivno sodelovala in podajala predloge za reševanje težav, vendar ti niso bili v celoti upoštevani in realizirani,” je dejala.

“Kot strokovna direktorica sem, skupaj z drugimi strokovnimi organi v UKC Maribor, že od pomladi 2014 opozarjala direktorja na problem pomanjkanja anesteziologov in tudi podprla konstruktivne rešitve in predloge,” je povedala na novinarski konferenci.

Podrobno je predstavila svoje delovanje in korespondenco z direktorjem kliničnega centra Gregorjem Pivcem ter poudarila, da lahko strokovni direktor v skladu s statutom UKC Maribor, ki je drugačen od statutov podobnih ustanov v Sloveniji, samo daje predloge direktorju, nikakor pa ne more o tem odločati samostojno. Njen odstop s položaja, k čemur jo je prejšnji teden pozval predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin, ne bi ničesar rešil, saj je problem veliko širši. “Najlažje se je umakniti, ko je težko,” je dejala.

Pomanjkanje anesteziologov organizacijski problem

“Pomanjkanje zdravnikov anesteziologov ni strokovni, temveč organizacijski problem, ki je posledica dolgoletne restriktivne kadrovske politike UKC Maribor in politike minimalnega plačevanja zaposlenih, kar je tudi eden ključnih razlogov za odhajanje specialistov,” je zatrdila.

Očitke Pivca zavrnila

Zavrnila je tudi očitke Pivca, da operacije odpadajo tudi zaradi tega, ker ni dovolila, da bi hrvaški anesteziologi izvajali nadzor nad specializanti. Po njenih besedah namreč specializanti nimajo dovolj izkušenj, da bi lahko sami opravljali anestezije. “Pričakovanja, da bo 18 specialistov anesteziologov opravilo delo na 25 deloviščih v rednem delovnem času in zagotavljalo 24-urno službo je nerealno, ne glede na relativno veliko število specializantov,” je dodala.

Kot edino rešitev trenutne situacije vidi v pomoči anesteziologov iz drugih slovenskih bolnišnic, predvsem UKC Ljubljana, in zaposlitev vseh specializantov po zaključeni specializaciji. Hkrati je po njenem mnenju treba doreči ustreznejšo sistemizacijo delovnih mest v celotnem UKC Maribor, saj tudi drugod primanjkuje kadrov. Samo na anesteziologiji bi na primer potrebovali najmanj 54 zdravnikov, trenutno pa jih imajo zapolnjenih 18, sistemiziranih pa 35 mest specialista anesteziologa. Po ocenah Arkove bi bilo nujno tudi spremeniti statut UKC Maribor, da bi imela stroka več besede pri sprejemanju odločitev, kot je to na primer v UKC Ljubljana.

Trenutno okoli 90 odstotkov programa

Tudi predstojnik mariborskega oddelka za anesteziologijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečin Zoran Zabavnik meni, da odstopi ničesar ne rešijo, saj so kadrovske težave na njegovem oddelku že stalnica, tudi zaradi splošnega pomanjkanja teh zdravnikov v Sloveniji. “Vedno smo se trudili izpeljati čim več programa in oskrbeti čim več bolnikov, a ob pogoju kakovostne in varne storitve za bolnika,” je dejal.

Po njegovih besedah trenutno dosegajo okoli 90 odstotkov predvidenega programa, tudi s pomočjo anesteziologov s Hrvaške. “Neki učinki te pomoči so vidni, ni pa še to tisto, kar bi si želeli,” je dejal.

Stanje boljše jeseni?

Arkova pričakuje, da se bo stanje popravilo jeseni, ko naj bi štirje specializanti končali specializacijo, začeli pa naj bi zaposlovati tudi nove zdravnike iz tujine. Trenutno je v postopku 15 kandidatov, ki so se prijavili na razpis, od tega jih je pet iz držav EU, kjer so postopki zaposlovanja hitrejši kot v primeru zaposlitve zdravnika iz države zunaj EU.

Velike težave s kadri so tudi na oddelku za onkologijo, kjer imajo trenutno zaposleno le eno specialistko, zato se morajo bolniki še vedno voziti na obsevanja v Ljubljano. Po mnenju Arkove bi bilo najbolje, da se v Mariboru vzpostavi satelitski center Onkološkega inštituta v Ljubljani, o čemer naj bi se pogovori začeli prihodnji teden.

Na sporno delovanj eopozorili tudi zaposleni

Na domnevno sporno delovanje Arkotove so v današnjem anonimnem pismu članom sveta zavoda opozorili tudi zaposleni v UKC Maribor. Med drugim opozarjajo na njeno domnevno sporno imenovanje na ta položaj, na zaposlitve nekaterih sodelavcev ter na njeno nedostopnost, zaradi česar naj bi bil težave prisiljen reševati Pivec, ki pa junija zapušča direktorski položaj. “Spomnimo, da se je direktor Pivec odločil odpovedati svojemu položaju zaradi umetno ustvarjene krize, ki je strokovne narave in bi jo potemtakem morala reševati strokovna direktorica,” so zapisali.

Tudi o domnevnem trpinčenju podrejenih

“Z odhodom direktorja Pivca se zdi, da bo vse bolje – tako nam vsaj obljubljajo -, vendar se zaposleni v UKC Maribor bojimo, da bo odslej še slabše,” je zapisano v anonimnem pismu. Pisci izpostavljajo tudi na “nekatere izjemno težavne, če ne celo hudobne člane, ki prav uživajo v trpinčenju podrejenih, a se jim nikoli nič ne zgodi”. “Prav zato se ne upamo izpostaviti z imeni in priimki, saj so njihove metode in načini zastrahovanja in trpinčenja na delovnem mestu grozljivi. Kljub temu upamo, da nam boste prisluhnili in tudi na tem področju naredili spremembe,” so zapisali v pismu predsednici in članom sveta zavoda.

Potem, ko je mariborski župan Andrej Fištravec v petek razrešil direktorja Mestne uprave Darka Frasa, ta pa je nato danes podal uradno izjavo za medije, kjer je med drugim navedel, da so očitno prioritete občine “plenjenje proračuna in draga potovanja v tujino“, se je zdaj ponovno oglasil še Fištravec.

FOTO: STA

V sporočilu za javnost je že na začetku zapisal, da je “mesto Maribor pred prepomembnimi projekti in izzivi, da bi klonili pred političnimi pritiski in natolcevanji”. V nadaljevanju pa, da je danes “gospod Fras dokazal, da ne daje prednost stroki, ne transparentnosti, temveč politiki”. Stroka se po njegovem mnenju namreč ne ukvarja s političnimi interpretaciji stvari, z namigovanji in ozadji. “Stroka se ukvarja z dejstvi. Zato je današnji javni nastop g. Frasa potrdil pravilnost moje odločitve o njegovi razrešitvi oz. razrešitvi politika iz mesta, ki je namenjeno stroki in ne politiki,” je zapisal.

Fištravec: “To je lahko samo politikanstvo”

Fištravec je v nadaljevanju poudaril tudi, da ne razume” transparentnosti delovanja ali komuniciranja z mediji v tem, da to na izrecno vprašanje zanikaš, izbrišeš sporočila na mobilnem telefonu, kot dokaz da to ni bilo storjeno in na koncu pod težo dejstva, da se to lahko preveri, priznaš. To je ne-vredno odrasle osebe, o stroki ni govora, to je lahko samo politikantstvo. Kot nekdo, ki sem delal z mladimi, s študenti, se mi je to zdelo, kot da študenta na izpitu dobim pri goljufanju in na koncu študent obtožuje profesorja in prepričuje sošolce, kakšen poštenjak, poln znanja in moralnih vrednot je. Profesor pa je slab”.

O podrobnostih domnevne laži, na kateri naj bi župan “dobil” Frasa, ter njegovem odzivu smo prvi poročali že v soboto: Fras odgovarja Fištravcu: “Jaz ne vem nič o lažeh”

Sicer pa se je po besedah mariborskega župana največji problem pri ne-delovanju mestne uprave pokazal preko zadrževanja določenih prioritetnih projektov: “Primer kablovod vrtec Pekre, izgradnja sortirnice, priprave elaboratov javno zasebnega partnerstva in ostalih manjših, a pomembnih tedenskih obveznosti, ki so bili dogovorjeni na kolegijih direktorja, pripravljeni s strani strokovnih služb MO Maribor, a neizvedeni pravočasno.”

Darko Fras in Andrej Fištravec

Kot smo že poročali, pa je danes popoldne svojo uradno izjavo za javnost podal tudi Darko Fras, ki je vse predhodne očitke župana zavrnil in poudaril, da si je stalno prizadeval za strokovnost in zakonitost dela mestne uprave. “Očitno je prav to botrovalo nakrhanju odnosov, ki so postajali vedno bolj napeti,” je povedal in dodal, da “če so prioritete Mestne občine Maribor plenjenje občinskega proračuna in draga potovanja v tujino, ki ne dajejo rezultatov, potem res ne razumem prioritet občine”.

Mestni svetniki opozicijskih Županove liste, SDS in Liste za pravičnost in razvoj (LPR) so danes mariborskega župana Andreja Fištravca pozvali k odstopu. Očitajo mu številne nepravilnosti. Pika na i pa naj bi bila ponovna menjava direktorja mestne uprave Darka Frasa. Ta je danes zavrnil očitke župana in izpostavil zakonitost svojega delovanja.

Po besedah predstavnika Županove liste (po novem Nove ljudske stranke Slovenije) Željka Vogrina želijo s pozivom k odstopu opozoriti na “nestransparentno, morda tudi nezakonito” delovanje župana in njegove ožje ekipe, kamor sodi tudi nenehno menjavanje direktorjev mestne uprave. “Menedžment v upravi ni igračka, ki se jo zamenja, ko se je župan naveliča. Nedopustno je, da ko želiš delovati zakonito, moraš oditi. Te menjave so nas do zdaj stale že najmanj 60.000 evrov,” je dodala predstavnica SDS Vladimira Cokoja.

Po besedah Milana Mikla iz Županove liste je župan prekoračil svoja pooblastila tudi s tem, ko naj bi eni od uslužbenk v mestni upravi naložil plačilo kazni za nedavno razlitje olja na dvorišču občinske stavbe, čeprav bi to kazen moral plačati župan.

Sporna naj bi bila tudi zahteva župana za soglasje mestnega sveta k najemu kredita v javnem podjetju Snaga Maribor za gradnjo sortirnice. Lidija Divjak Mirnik iz LPR je spomnila, da župan že tri leta ni izvršil sklepa mestnega sveta o ponovnem statusnem preoblikovanju te družbe v javno podjetje, kar je eden od razlogov, da v tej stranki nasprotujejo soglasju za kredit.

Na spornost omenjenega kredita za Snago je opozarjal tudi direktor mestne uprave Darko Fras, ki ga je Fištravec prejšnji teden razrešil. Kot razlog za razrešitev je Fištravec sicer navedel, da je Frasa ujel na laži in da ni poznal prioritet, ki so pomembne za vodenje mesta.

Fras je danes vse očitke župana zavrnil in poudaril, da si je stalno prizadeval za strokovnost in zakonitost dela mestne uprave. “Očitno je prav to botrovalo nakrhanju odnosov, ki so postajali vedno bolj napeti,” je povedal v današnji izjavi za medije. “Če so prioritete Mestne občine Maribor plenjenje občinskega proračuna in draga potovanja v tujino, ki ne dajejo rezultatov, potem res ne razumem prioritet občine,” je dodal.

Spomnil je, da so ob njegovem prevzemu položaja na občini pred pol leta vladale kaotične razmere in da je položaj sprejel v prepričanju, da lahko s svojimi izkušnjami prispeva k izboljšanju stanja.

Fras dodaja, da mu župan med drugim očita komunikacijo z enim od novinarjem, ki mu jo je res sprva zamolčal, a nato tudi priznal. “Nisem popoln in tudi kdaj naredim kakšno napako. Prepričan pa sem, da ima v upravljanju javnih zadev javnost pravico vedeti, kaj se dogaja,” je pojasnil.

Sicer je Fras že četrti direktor mestne uprave v treh letih, ki ga je Fištravec zamenjal. Vodenje mestne uprave pa z današnjim dnem prevzema Damjan Lah, ki je kot vršilec dolžnosti direktorja vodil mariborsko mestno upravo konec leta 2014, a je po manj kot dveh mesecih zapustil ta položaj, ker naj bi imel drugo ponudbo. Mariborski javnosti je ostal znan predvsem po tem, da je napovedal bankrot občine.

Vir: STA

Že peto leto zapored so tekači in tekačice v mešanih trojkah tekli in premagali 455 stopnic na Kalvarijo. A vse z enim samim namenom – pomagati omogočiti letovanje otrok v Zvezi prijateljev mladine Maribor.

Rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Igor Tičar je po predhodnem mnenju Senata UM imenoval Mladena Kraljića za glavnega tajnika univerze. Mladen Kraljić, ki je bil imenovan za obdobje štirih let, je bil do sedaj pomočnik glavnega tajnika za mednarodno sodelovanje na Univerzi v Mariboru, zadnja dva meseca pa je opravljal naloge glavnega tajnika univerze po pooblastilu.

Na objavljen razpis za prosto delovno mesto glavnega tajnika UM je prispelo 16 vlog, od tega je 6 kandidatov izpolnjevalo vse formalne razpisne pogoje. Rektor je po pogovoru s kandidati, ki so izpolnjevali vse pogoje, svoj predlog predstavil Senatu Univerze v Mariboru, ki po Statutu UM daje predhodno mnenje k imenovanju.

Mladen Kraljić se je leta 2000 zaposlil na Univerzi v Mariboru kot vodja Službe za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje, leta 2003 je napredoval na delovno mesto pomočnika glavnega tajnika za to področje. Med leti 2006 in 2011 je bil imenovan za tajnika takrat nove Filozofske fakultete, nato pa se je vrnil na delovno mesto pomočnika glavnega tajnika za mednarodno sodelovanje. V svoji karieri je med drugim sodeloval pri pridobitvi, upravljanju in zaključevanju različnih projektov v programih Socrates Erasmus, Erasmus LLP in Erasmus+, TEMPUS, Okvirni program Evropske unije, Interreg, South East Europe in CEEPUS. Sodeloval je tudi pri vključevanju in aktivnem sodelovanju Univerze v Mariboru v združenjih univerz Podonavska rektorska konferenca, Rektorska konferenca Alpe-Jadran, UNIADRION, European University Association (prej CRE), Quadriga Europaea.

Mariborski modni oblikovalec David Hojnik, ki deluje in ustvarja pod imenom DH FASHION, bo mariborsko letališče junija spremenil v kuliso velikega modnega spektakla.

17. junija bo tam namreč potekal tako imenovani TERMINAL D8 – modni dogodek, ki bo združeval revijo, predstavitev nove kolekcije unikatnih oblačil in nakita znamke DH Fashion, prvovrsten umetniški šov ter modno druženje.

Kot nam je zaupal oblikovalec, je ekipa trenutno v zadnji fazi priprav na revijo. “Sam končujem kolekcijo, zaključuje se organizacija šov programa, videz prizorišča in ostale tehnične podrobnosti,” pojasnjuje Hojnik.

Oblikovalca Davida Hojnika smo gostili v tokratni oddaji Report, kjer je voditeljici Špeli Pokeržnik med drugim zaupal, kako je začel z modnim ustvarjanjem ter kaj si lahko obetamo od junijskega „poleta“.

Miša (Mihaela) Margan Kocbek, pretežno nasmejana Mariborčanka, nam je v intervjuju za naš portal zaupala vpogled v njeno zasebnost. Izvedeli smo kako doživlja svojo prepoznavnost, zakaj se je iz baletnice in manekenke prelevila v novinarko in podjetnico, pa tudi, kakšen bo njen naslednji, poslovni korak.

Foto: Natalija Jelušič Babič

1. Kdaj mislite, da ste postali znana Mariborčanka, del slovenske estrade? S “Sanjsko žensko”, po njej ali že prej ali se morda sploh ne bi opredelili kot del estrade?
Tale “del estrade” se čudno sliši (smeh) res pa je, da se nekako ne morem ognit tega vzdevka… S tem sem se prvič srečala leta 1999, ko sem postala spremljevalka Miss Štajerske. Vzporedno s tem sem se nato udeleževala številnih modnih dogodkov, imela številna fotografiranja, se udeleževala prireditev in jih tudi sama organizirala. Potem se je leta 2005 zgodil šov Sanjska ženska, kjer me je spoznala vsa Slovenija. Ne morem verjeti, da je od tega že enajst let (smeh). Danes na nekoliko drugačen način sooblikujem estradno sceno. Čeprav se poskušam držati v ozadju, ne morem mimo dejstva, da sem ostala v spominu mnogih. Včasih me je to obremenjevalo, danes mi je zabavno. Sploh pa, ker je naša estradna scena tako pisana in raznolika. Me pa res preseneča, koliko ljudi se še spomni tega šova in koliko ljudi me še ogovori na to temo.

2. Kolikor vemo, ste ženska mnogih aktivnosti. Ob tem, da ste model, ste tudi fotoreporterka, voditeljica prireditev, blogerka… bili ste baletnica… kaj vse pravzaprav počnete?
Danes stopim pred fotografski objektiv le še kampanjsko in projektno, moje delo pa se v večini odvija v medijskih vodah. Vzporedno v zadnjem času vodim ogromno prireditev, jih tudi organiziram. Predvsem uživam v modnih stvareh, saj sem z modo povezana vse od leta 1999. Trenutno se pripravljam na otvoritev svoje manekenske šole, ki se bo zgodila z novim šolskim letom. S septembrom bomo zajeli Maribor, Mursko Soboto in Ljubljano. Odlična ekipa mi pri tem pomaga in vesela sem, da smo se lotili novih izzivov. Morda bo tudi za Maribor to nekakšna popestritev.

Foto: Natalija Jelušič Babič

3. Kako to, da ste se začeli preizkušati v polju novinarstva, tako v pisanju kot s fotografiranjem? Zakaj? Še posebej je to zanimivo, ker ste bili najprej “na drugi strani”…

Ja res je. Leta 2005 so “vsi” pisali o meni, danes jaz pišem o drugih. Zgodba je bila zelo zanimiva. Po Sanjski ženski sem prejela ponudbo pisanja za tednik Žurnal in nato revijo STOP. Po nekaj mesecih pa sem dobila novo mikavno ponudbo. Danes mineva deset let, od kar sem zajadrala v “tračarske vode”, pisanja intervjujev in hkrati fotografiranja. Ne bom pozabila mojega prvega intervjuja. Naredila sem ga z Alfijem Nipičem. Še danes ga imam shranjenega. Nato pa se je zgodba odvijala. Spoznala sem ogromno ljudi in vesela sem, da lahko pišem zgodbe o uspehu. O ljudeh, ki ustvarjajo, ki živijo za svoje sanje. In tudi o estradi (smeh).

4. Koliko pa se danes dejansko ukvarjate s pravom, ki ste ga študirali?
Jah pravo… Profesor, ki je zapečatil mojo usodo s pravom je gledal sanjsko žensko (smeh). No znano je bilo, da mu ženske “niso sedle”, še posebej takšne, ki so bile izpostavljene. Potem sem se prepisala na drugo fakulteto. Pravo me je zanimalo le toliko, kolikor sem ga potrebovala. Naučilo me je, kako se postaviš za svoje pravice in danes mi to še kako koristi.

Miša Margan s hčerko Kiano, Foto: Natalija Jelušič Babič

5. Ste kdaj v profitabilnem smislu primerjali kaj je bolje početi “za primerno plačo”: delati v pravu, biti novinar, fotoreporter, model, manekenka…? S čim najbolje zaslužiš?
Seveda bi bilo bolje (s finančnega smisla) če bi ostala v pravu. Ampak moja nemirna narava me je gnala naprej. Leta 2000 sem začela delati v oglaševalski agenciji, ki mi je pokazala dinamično, kreativno delo. Organizirali smo velike prireditve, vodila sem velike projekte, ki smo jih uspešno realizirali. To je bilo vse do Sanjske ženske. Potem sem zajadrala še, kot že omenjeno, v novinarske vode. Danes se veliko bolj znajdem v oglaševalskih, PR-ovskih in organizacijskih vodah ter v vsem tem, kar počnem, kot pa, da bi se videla v pravu. Je pa res, da se v današnjem času (še posebej v Mariboru) človek bori na različnih frontah za dosego nekega normalnega honorarja, kar bi mi bilo v pravu verjetno olajšano.

6. Kako to, da se niste odločili za selitev v tujino ali kakšno večje mesto, nenazadnje ste jih kar nekaj prepotovali…? Vam je Maribor toliko všeč?
Če ne bi imela družine, bi zagotovo najprej odjadrala v Nemčijo. Pa ne zato, ker silijo tja tudi begunci, ampak zato, ker obožujem njihov jezik. Vem, da če si malo iznajdljiv, lahko uspeš. Tako kot vsepovsod, razen pri nas (smeh). Res je tudi to, da zelo rada potujem. Videla sem že mnogo dežel, spoznala različne kulture, ampak danes imam družino, ki je zasidrana tukaj. Morda si nekoč kupim hiško nekje na Tajskem in zajadram tja. Na Maribor me nič ne veže. Družina je lahko tam, kjer si ti.

Družina Margan Kocbek, Foto: Natalija Jelušič Babič

7. Poletje je pred nami, s čim si ga boste popestrili?
Poletje bom izkoristila za to, da bomo čim dlje na morju. Hčerkica ima nekaj težav z dihali in so mi svetovali, naj poletje preživiva pod borovci in na morskem zraku. Vmes bom seveda delala, saj se z jesenjo pripravlja otvoritev moje modne agencije in manekenske šole. In, da ne pozabim tudi na mojega moža, v oljarni Kocbek nas čaka veliko dela. Dela mi nikoli ne zmanjka.

V Muzeju narodne osvoboditve Maribor bodo jeseni odprli razstavo o mariborski tekstilni industriji z naslovom Jugoslovanski Manchester. Tekstilna industrija je bila namreč nekoč najpomembnejša gospodarska panoga v Mariboru, danes pa nanjo spominjajo le še zbirke, ki jih hrani muzej in jih bo ob tej priložnosti predstavil javnosti.

Ob razstavi v sodelovanju z Društvom Hiša! pripravljajo tudi dodaten program, v katerem med drugim sodelujejo tudi mariborske srednje šole in fakultete. Prvi dogodek bo potekal že 18. junija, na Poletno muzejsko noč, ko bodo v muzej povabili vse, ki radi ustvarjajo z nitjo. V začetku junija bodo objavili natečaj za najboljši spominek iz tekstila.

Nato se bodo projekti in dogodki vrstili skozi vse leto, od odprtja razstave v oktobru pa vse do njenega zaprtja oktobra 2017. Kot je na današnji novinarski konferenci povedala direktorica Aleksandra Berberih-Slana, bodo namenjeni obujanju industrijske dediščine, predstavitvi preteklosti in prihodnosti tekstilstva v Mariboru in v svetu, prenosu znanja s starejših na mlade generacije ter obujanju življenja v mestu. Razmišljali bodo o tem, kje je tekstilna industrija danes in kakšna je njena prihodnost.

Prve tekstilne tovarne so v Mariboru postavili leta 1922, med prvo in drugo svetovno vojno pa je ta industrija predstavljala skoraj polovico kapacitet v Sloveniji, ki je imela takrat najmočnejšo industrijo v Jugoslaviji. Med 15 večjimi tekstilnimi tovarnami, ki so leta 1939 zaposlovale več kot 7000 ljudi, so bile Doctor in drug, Hutter, Rosner in Ehrlich.

Po drugi svetovni vojni se je večina teh tovarn združila v Mariborsko tekstilno tovarno – MTT, ki je bila največja tekstilna tovarna v Jugoslaviji in je prva začela z izvozom tkanin v tujino. Leta 1976 so združene tekstilne tovarne MTT zaposlovale kar 6400 delavcev. Ob MTT je v mestu delovala tudi tovarna Svila Maribor, ki je bila največje svilarsko podjetje v Jugoslaviji in ena večjih tovrstnih tovarn v Evropi.

Ko so mariborske tekstilne tovarne konec prejšnjega stoletja propadle, so kustosi Muzeja narodne osvoboditve Maribor v sodelovanju z delavci tovarn poskušali ohraniti čim več te dediščine. V začetku devetdesetih 90. let se je tako v muzej steklo ogromno materiala, ki ga hranijo v depojih in ga bodo letos predstavili javnosti.

Vir: STA

Študentje Višje lesarske šole v Mariboru so z omejenimi sredstvi po načelu reciklaže in ponovne uporabe povsem sami prenovili in opremili eno od učilnic.

Idejo o prenovi ene izmed učilnic, so študentje razvili povsem sami, pripoveduje ravnatelj Višje lesarske šole Maribor Miroslav Novak. „Želeli so namreč bolj kreativno in domače okolje, mi pa smo jih pri tem podprli,“ opisuje začetke in dodaja, da je celotna prenova trajala tri mesece.

„Ves prostor je oblikovan po principu ponovne uporabe – torej že uporabljenih, recikliranih materialov, ki smo jih dobili preko spleta, pri sorodnikih, na odpadu,“ pojasnjuje ena od udeleženk projekta študentka Tjaša Holc. Te nekoč že uporabljene in celo zavržene stvari so po njenih besedah nato prenovili, pobrusili in polakirali, tako da sedaj delujejo povsem novo.

Učilnica sedaj služi kot večnamenski prostor – za druženje, izmenjavo idej, ter seveda za predavanja in učenje.

Pri prenovi je sodelovali okrog 15 študentov 1. letnika. In kako so se projekta lotili? Kot pojasnjuje Lidija Veber, je vsak dal neko zamisel. „Skupaj smo nato staknili glave in prišli do skupne odločitev,“ pravi.

Prenovljena učilnica služi tudi kot razstavni prostor.

Osnovni motiv, da pa so študentom sploh zaupali prenovo, je bil po besedah ravnatelja spodbujanje idej. „S sredstvi so bili namreč zelo omejeni, tako da so morali po večini sami najti pot, kako se prenove lotiti oziroma priti do želenega cilja,“ pripoveduje Novak. Kot še dodaja, se na njihovi šoli namreč trudijo, da študentov ne učijo zgolj teorije, pač pa jih opremijo tudi z znanjem, vrednotami in spretnostmi, ki jih bodo potrebovali v življenju.

Sredstva, ki jih jim je zagotovila šola, so znašala 100 evrov. Vse ostalo so študentje organizirali in prenovili sami.

Na Alma Mater Europaea – ECM so to soboto, na uradnem obisku gostili njegovo ekselenco veleposlanika Italije v Sloveniji Paola Trichila s soprogo, ki se je odzval povabilu predsednika Alma Mater Europaea – ECM, da se udeleži podelitve diplom tujim študentom iz Italije.

Foto: ALMA MATER

Kot so sporočili iz Alma Mater, se je ambasador sestal s Mauriziom Bejorjem, predstojnikom oddelka za fizioterapijo, ki je del medicinske fakultete v Pavii v Italiji. Po ogledu Maribora in neformalnem kosilu je Paolo Trichilo nagovoril diplomante na podelitvi diplom. »Izjemno cenim pobudo za sodelovanje med Italijo in Slovenijo na tako strateških področjih kot sta univerzitetno in raziskovalno, ki daje konkretne rezultate in odpira možnosti za nadaljni razvoj,« je poudaril ambasador. Na podelitvi diplom je Alma Mater gostila še predstavnike in profesorje šestih različnih italijanskih fakultet, in sicer med drugim tudi najreprezentativnejši univerzi stari preko 700 let – univerza La Sapienza iz Rima ter Univerza Pavia.

Mariborski župan nam je razkril na kakšni laži naj bi Darka Frasa „dobil“, ta pa odgovarja, da o tem ne ve nič.

Mariborski župan Andrej Fištravec je včeraj razrešil direktorja mestne uprave MOM Darka Frasa, o čemer smo že poročali.

Kot je zapisal v sporočilu za javnost, naj bi vanj izgubil zaupanje. „Do porušitve zaupanja je prišlo pred dnevi, ko sem direktorja MU MO Maribor osebno dobil na laži, ki jih je najprej zanikal, kasneje pa priznal,“ je zapisal Fištravec.

Dopisovanje z novinarjem

V pogovoru za našo televizijo BK TV pa je Fištravec danes le razkril, za kakšno laž naj bi šlo. “Prejšnji teden smo imeli srečanje s svetniškimi skupinami in novinarji, kjer sta Snaga in Marprom predstavila za kaj potrebujeta kredit za zadolžitev. Direktor se je pogovarjal preko sms-a z enim od novinarjem, ko sem ga vprašal, če to počne je rekel da ne, kar je bila neresnica,” je pojasnil Fištravec.

Darko Fras in Andrej Fištravec

Fištravec je k temu še dodal, da tukaj ne gre samo za njun odnos, temveč tudi za širši odnos s širšo ekipo. „Ni bilo prave kemije in ne pravega zaupanja,“ je izpostavil.

Fras: To se je čutilo že dalj časa

Je pa za naš portal spregovoril tudi Darko Fras. Podrobnejših informacij sicer ni želel dajati, nam je pa zaupal, da se je vse odvijalo zelo hitro. „Zadnji razplet dogodkov je samo odraz tega, kar se je čutilo že dalj časa,“ je povedal in dodal, da s tem cilja tudi na nedavni odvzem pooblastil s strani župana. Ta je Frasu med odsotnostjo namreč odvzel pooblastila za zaposlovanje.

Standardov ni mogel dosegati

Fras navedb o domnevnem dopisovanju med sestankom ni komentiral, dejal je tudi, da je za to slišal le posredno. „Župan mi prav tako ni obrazložil moje razrešitve. Tudi zato se želim čim prej z njim osebno sestati in o vsem skupaj pogovoriti,“ je dejal in dodal, da pa bo več znanega v prihodnjih dneh, ko bo podal tudi uradno izjavo. Je pa za konec še izpostavil, da ima pri svojem delu določene standarde vodenja uprave, ki pa jih tukaj ni mogel dosegati.

Danes je na Glavnem trgu v Mariboru, v organizaciji Humanitarčka, potekal Poligon drugačnosti v okviru projekta Skupaj Z in ZA bolnike z multiplo sklerozo, katerega namen je bilo odstrniti svet bolnikov ter se poizkusitit v vožnji z invalidskimi vozički mimo povsem vsakodnvevnih ovir.

Na poligonu se je tako pomerilo več sto ljudi – od tistih z diagnozo, do tisih brez. Na koncu pa je slavil smučar Klemen Kosi, sledil mu je bolnik Davorin Zivkovic, ki še predobro pozna “žabjo” perspektivo sveta iz invalidskega vozička.

Na prireditvi je tako okrog 600 podpornikov, bolnikov, nevrologov, svojcev in nastopajočih v oranžnih barvah opozarjalo na najpogostejšo nevrološko bolezen med mladimi, ki se načeloma diagnosticira med 25 in 30 letom in z katero je v Sloveniji obolelih približno 3.000 ljudi. Bolniki so med drugim pripravili čisto pravi flashmob pod taktirko Ane Žvorc, ki se mu je pridružilo približno 50 otrok umetniške šole Atilem, Hiše Zahirja, KUD Radeče Papir in BianBox-ain, ter več 100 obiskovalcev.

“Jaz imam diagnozo, a diagnoza nima mene” je tako med plesom povedala 42 letna Metka Škofič, mama 2 otrok, kijub bolezni opravlja redno službe kirurške inštumentarke v UKC. Davorin Živković, 45 letni bolnik, pa je dejal “Bolezen mi je dala 30 kg nahrbtnik, eno nogo v plavutki in eno na visokih petah, šest številk​ ​ prevelike rokavice in belo kopreno pred očmi, ampak jaz se pa njej ne dam.”

Vsi nastopajoči so se odpovedali honorarji ter ga namenili bolnikom
” Z veseljem smo prišle podpret bolnike, saj tudi same ne vemo, kdaj bo katera izmed nas soočena s takšno boleznijo in si bomo še kako želele podpore” je dejala predstavnica mažoretne skupine KUD Radeče Papir, ki je zatresla prizorišče. Njeno misel pa je podprla tudi Natalija Verboten, ki se je z veseljem odzvala vabilu.

S skupnimi aktivnostmi so tako zbirali sredstva za nakup rehabilitaijskih pripomockov bolnikov z multiplo sklerozo na nevrološkem oddelku UKC Maribor, ki so še posebeje pomembni ob samih zagonih bolezni.

“Namen prireditve je predvsem ozavestiti, da je multipla skleroza med nami. Ter na nek način pokazati svet bolnikov – tako s poligonom kot z delavnicami na posameznih stojnicah” je bila z odzivom ljudi zadovoljna glavna organizatorka Ninna Kozorog, predsednica društva Humanitarček, ki se ukvarja predvsem z delom z brezdomci, a se je tega projekta pred leti lotilo predvsem zaradi dejstva, da se je v društvu povsem slučajno (z)našlo veliko članov, ki v sebi nosijo to diagnozo.

A kot poudarjajo sami je razlika med “imeti diagnozo” in pustiti, da ima diagnoza tebe.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je včeraj ponovila, da so Univerzitetnemu kliničnemu centru (UKC) Maribor poslali zelo jasno stališče, da pogodba za sodelovanje hrvaških anesteziologov ni skladna z zakonodajo.

Javni zavod namreč ne more sklepati podjemnih pogodb za opravljanje zdravstvene storitve s pravno osebo, je poudarila.

Ministrstvo je po besedah Kolar Celarčeve direktorju UKC Maribor Gregorju Pivcu pojasnilo, da pogodba za posredovanje anesteziologov, ki jo ima bolnišnica sklenjeno z Zavodom za raziskave v medicini, ni skladna z zakonom o zdravstveni dejavnosti. Pogodbo za opravljanje zdravstvene storitve lahko javni zavod po njenih pojasnilih sklene le s fizičnimi osebami, je na novinarski konferenci, na kateri je predstavila ukrepe za skrajševanje čakalnih dob, povedala ministrica.

To sicer pomeni, da UKC Maribor ne bi mogel skleniti pogodbe niti z zavodom Mobilni specialist, ki so ga ustanovili slovenski anesteziologi, saj gre tudi v tem primeru za pravno in ne fizično osebo, je pritrdila ministrica.

Ob tem je ministrica napovedala, da bodo s spremembami zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bodo v medresorskem usklajevanju v začetku junija, reševali tudi to vprašanje. Na tem področju so namreč ugotovili številne anomalije. V tem zakonu bodo sicer po besedah ministrice uredili tudi koncesije in še nekatere najnujnejše zadeve, ki jih zahteva evropska direktiva.

Te zadeve bo verjetno urejalo novo vodstvo

Kolar Celarčeva je ob vprašanjih novinarjev okoli dogajanja v UKC Maribor spomnila, da je objavljen razpis za direktorja UKC Maribor in bo torej bolnišnica kmalu dobila novo vodstvo. “Verjetno bo novo vodstvo urejalo te zadeve,” je dodala.

Povedala je tudi, da se UKC Maribor ni prijavil za dodatna sredstva za skrajševanje nekaterih najdaljših čakalnih dob na operacije s pojasnilom, da nimajo kapacitet niti za pokrivanje rednega programa. Podatkov o tem, koliko programa so v Mariboru uspeli nadoknaditi doslej, sicer ministrica nima. “Tam je še vodstvo, ki opravlja svoje naloge, in organizacija dela je njegova odgovornost,” je dejala.

FOTO: STA

Pivec, ki se junija poslavlja s tega položaja, je v četrtek potrdil, da hrvaški anesteziologi ne opravljajo vsega predvidenega dela, zato še vedno ne dosegajo zadostnega števila operacij. Kot je povedal za STA, je tako odločila strokovna direktorica kliničnega centra Darja Arko.

Darja Arko: Izjave neresnične in zavajajoče

Ta pa je včeraj sporočila, da so direktorjeve izjave neresnične in zavajajoče. Podrobno naj bi svoje stališče predstavila na novinarski konferenci prihodnji teden. V pisnem sporočilu, ki ga je posredovala medijem, zdravniški zbornici in zdravniškemu sindikatu, pa je pojasnila, da o delu s specializanti odloča Zdravniška zbornica Slovenije in ne strokovni direktorji posameznih institucij.

“Glede dela s specializanti nam je zdravniška zbornica posredovala pojasnilo že 23. marca. V njem je navedeno, pod kakšnimi pogoji je lahko zdravnik neposredni mentor – zaposlen mora biti pri pooblaščenem izvajalcu za specializacije (v tem primeru UKC Maribor), lahko je mentor samo enemu zdravniku naenkrat in komunikacija mora potekati v slovenskem jeziku. Zdravniki iz Hrvaške niso zaposleni v UKC Maribor in razen enega ne govorijo slovenskega jezika,” je izpostavila.

A Pivec še naprej vztraja, da ni pravne ureditve, ki bi preprečevala, da se kot neposredni mentor specializantom določi tudi specialist iz tujine. “Nenazadnje bi to pomenilo, da specializanti v času specializacije ne smejo opraviti del specializantskega kroženja v tujini,” je dodal.