Danes je mariborski župan Andrej Fištravec odslovil direktorja mestne uprave Darka Frasa. Na njegovo mesto se vrača Damjan Lah.

Andrej Fištravec in Darko Fras

V samo treh letih je župan Andrej Fištravec odstavil že četrtega direktorja mestne uprave. Kot je zapisal v sporočilu za javnost naj bi izgubil zaupanje v direktorja mestne uprave MOM. “Že dalj časa prejemam različne očitke na nedelovanje mestne uprave tako s strani javnih podjetij kakor tudi s strani zaposlenih v MU MO Maribor. Dolgo sem zagovarjal stališče, da direktor MU MO Maribor uživa moje zaupanje. Do porušitve zaupanja je prišlo pred dnevi, ko sem direktorja MU MO Maribor osebno dobil na laži, ki jih je najprej zanikal, kasneje pa priznal. O izgubi zaupanja sem obvestil podžupanjo in podžupana,” so zapisali v izjavi za javnost. Niso pa v izjavi razkrili za kakšno laž naj bi šlo. So pa ob tem napovedali vrnitev Damjana Laha. “Delovanje mestne uprave bo potekalo nemoteno, z dne 25. maja 2016, sem za vodenje MU MO Maribor sem pooblastil Damjana Laha, ki to področje pozna in s tem povezane izzive,” je zapisal Fištravec.

Kot poroča časnik Večer so trenja med županom in direktorjem mestne uprave razburila tudi oba občinska sindikata, ki sta včeraj, ko še ni bila znano, da bo Fištravec odslovil Frasa, objavila javni poziv, v katerem sta med drugim zapisala: “Z vidika zaščite pravic in interesa delavcev ocenjujemo, da je nesprejemljivo in neodgovorno po medijih spremljati nesoglasja med direktorjem mestne uprave in vami z grožnjami po menjavi direktorja vsakih nekaj mesecev, saj ima to negativne učinke na strokovnost dela in vzdušje med delavci v mestni upravi.”

So pa z mariborske občine sporočili, da zavračajo informacije, da se župan ni želel sestati s sindikatom. “To ne drži, saj se je župan po pisni pobudi 4. maja z njimi sestal dva dni kasneje, 6. maja. Po srečanju so predstavniki sindikata izrazili želje po ponovnem srečanju, ki ga je bil dolžan sklicati direktor mestne uprave, a do sklica sestanka ni prišlo. “ Zdaj naj bi po njihovem predlog termina sestanka s sindikati podali v prihodnjem tednu.

Čakamo še na odziv Darka Frasa.

Malo pred 19. uro je na Pobrežju prišlo do prometne nesreče. Avtomobil je trčil ter prebil čvrsto varovalno ograjo in pristal v Dravi.

FOTO: bralec B. T.

Na kraj nesreče so bili napoteni policisti PU Maribor, gasilci Poklicne gasilske enote Maribor ter reševalci, ki so voznika prepeljali v UKC Maribor.

Vrok neprilagojena hitrost?

Kot nam je zaupal očividec, naj bi do nesreče prišlo zaradi neprilagojene hitrosti. Avto je začelo zanašati, nato je trčil v zaščitno kovinsko ograjo, jo prebil, vozilo pa je pristalo v Dravi.

Podrobnosti sledijo.

Najboljši študent Univerze v Mariboru je Luka Adanič, študent 1. letnika magistrskega študijskega programa Strojništvo, na Fakulteti za strojništvo.

Univerza v Mariboru je v sodelovanju z družbo Elektro Maribor že četrto leto zapored izvedla razpis za izbor najboljšega študenta Univerze v Mariboru. Na razpis se je prijavilo 24 odličnih študentov. Njihove vloge je pregledala strokovna komisija, ki je na podlagi meril za ocenjevanje vlog izbrala najboljšega študenta Univerze v Mariboru.

Drugo mesto pripada Branku Nečemru, prav tako študentu 1. letnika magistrskega študijskega programa Strojništvo na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru, tretje mesto je dosegel Matic Ledinek, študent 2. letnika magistrskega študijskega programa Gradbene konstrukcije Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo. Najboljši študent Univerze v Mariboru je prejel denarno nagrado v višini 650 €, ki jo podarja Elektro Maribor.

Na današnji slavnostni prireditvi, kjer so se zbrali rektor Univerze v Mariboru, Igor Tičar, Boris Sovič, predsednik uprave Elektra Maribor ter odlični študentje, so razglasili ime najboljšega študenta. Strokovna komisija, ki ji je predsedovala Nataša Vaupotič, prorektorica za študijsko dejavnost Univerze v Mariboru in predsednica strokovne komisije za izbor najboljšega študenta UM, je odločila, da je najboljši študent Univerze v Mariboru Luka Adanič, študent 1. letnika magistrskega študijskega programa Strojništvo, na Fakulteti za strojništvo. Pohvali se lahko z uvrstitvijo med najboljših 5% študentov v generaciji. Je predstavnik študentov v različnih komisijah na fakultetnem in univerzitetnem nivoju. Svojo študijsko odlično dopolnjuje z aktivnim sodelovanjem na raznih raziskovalnih ter razvojnih projektih, prav tako pa je avtor in soavtor več znanstvenih prispevkov. Od ostalih prijaviteljev izstopa tudi po tem, da ima v postopku prijave svoj patent. Danes bo v svojo zbirko priznanj lahko dodal tudi nagrado za najboljšega študenta Univerze v Mariboru za leto 2015/2016. Priznanje sta prejela tudi študenta, ki sta zasedli drugo in tretje mesto.

Drugo mesto pripada Branku Nečemru, prav tako študentu 1. letnika magistrskega študijskega programa Strojništvo na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru. Študent se uvršča med 5% najboljših študentov v svoji generaciji. Ob odličnem študijskem uspehu je aktiven tudi na raziskovalnem ter razvojnem področju in avtor oz. soavtor več znanstvenih prispevkov. Tretje mesto je dosegel Matic Ledinek, študent 2. letnika magistrskega študijskega programa Gradbene konstrukcije Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo. Komisijo je prepričal z zavidljivimi študijskimi in odličnimi tekmovalnimi rezultati. Je tutor, prodekan za študentska vprašanja FGPA ter član mnogih komisij in organov svoje fakultete. Prejel je tudi nagrado za najboljšega študenta na svoji fakulteti in rektorjevo nagrado.

Luka Adanič, najboljši študent Univerze v Mariboru, je prejel denarno nagrado v višini 650 evrov, ki jo podarja Elektro Maribor. Nagrade sta podelila mag. Boris Sovič, predsednik uprave Elektra Maribor, in Igor Tičar, rektor Univerze v Mariboru. Veselilo ju je, da skupaj nadaljujejo izbor za najboljšega študenta in s tem vsako leto nagradijo perspektivne študente.

»Usmeritev Univerze v Mariboru je v pridobivanju najboljših študentov in v ustvarjanju razvojnega okolja, kjer je doma odličnost v vseh pogledih. Da smo na pravi poti, dokazujejo tudi letošnji nagrajenci razpisa Najboljši študent Univerze v Mariboru, ki smo ga izvedli v sodelovanju z družbo Elektro Maribor. Najboljši trije so vsi vzorni študentje, z zavidljivimi študijskimi rezultati, ki svojo študijsko odličnost dopolnjujejo z aktivnim delom na številnih raziskovalnih in razvojnih projektih. Vesel in ponosen sem, da Univerza v Mariboru izobražuje študente s tako visokim kariernim potencialom. V prihodnje se bomo še posebej osredotočili na to, da na naša univerza pridobiva najboljše študente iz širše regije. Vsem nagrajencem iskreno čestitam«, je ob razglasitvi nagrajencev poudaril rektor Univerze v Mariboru Igor Tičar.

Boris Sovič, predsednik uprave družbe Elektro Maribor je ob tem svečanem trenutku povedal: »Ponosni smo, da Elektro Maribor in Univerza v Mariboru nadaljujeta z dobrim sodelovanjem. Tako smo letos že četrtič zapored skupaj pripravili razpis za izbor najboljšega študenta Univerze v Mariboru. Razpis sledi prizadevanjem družbe Elektro Maribor za kakovost in poštenost na vseh področjih delovanja ter za poslovno odličnost. Z izborom najboljšega študenta poudarjamo pomen odličnosti pri študijskem in raziskovalnem delu. Pomembno je, da družba spodbuja in podpira posameznike, ki pozitivno izstopajo, ki izkazujejo ambicijo in pogum, da jo zaživijo ter uresničijo svoje smele poglede in načrte. Iskrene čestitke namenjamo vsem letošnjim nagrajencem, ki so s trudom in pozitivno motivacijo dosegli odličnost pri študiju. Prav vsem študentom pa želimo obilo vztrajnosti, ambicioznosti in kreativnosti.«

Po slavnostni razglasitvi je ostal čas za druženje in izmenjavo študijskih izkušenj. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo in jim želimo, da bo njihova pot še naprej tako uspešna.

V več kot 20 slovenskih krajih, vključno z Mariborom je točno opoldne nekaj deset tisoč maturantov ob zvokih Straussove glasbe zaplesalo tradicionalno poulično četvorko. V Mariboru so zaplesali na Trgu Leona Štuklja.

Več o dogajanju pa v spodnjem videu:

Maturantska parada je od leta 2001 do danes v sinhroni ples povezala preko 300.000 maturantk in maturantov v več kot 100 evropskih mestih iz desetih držav in priplesala devet naslovov Guinnessovih rekorderjev.

Tudi tokrat pa je ministrstvo za zdravje pozvalo mlade, naj sledijo akciji Na maturantsko četvorko brez alkohola. V ta namen so delili silikonske zapestnice s promocijskim sporočilom “Furam 0,0″. Dodatno so se z akcijo 0,0 Šofer zavzeli proti tveganemu in škodljivemu pitju alkohola med mladimi vozniki, saj je polovica maturantov že opravila vozniški izpit.

Jutri (21. maja) se v Mariboru pričenja drugi Festival Ezl Ek. Kulturni in umetniški poklon najbolj znanemu vogalu mesta. Tudi letos pripravljajo številne brezplačne kulturne prireditve, s poudarkom na Operni noči v Mestnem parku in Poklonom na Grajskem trgu.

Po lanskem, presenetljivem uspehu premiere, so se člani Društva Ezl ek trdno odločili, da bo Festival postal tradicija. “To, kar delamo, dela v Sloveniji samo SNG Maribor! Da naredimo takšno kulturno prireditev v skupnem interesu in pri tem so nam pomagale dobre firme, Mestna občina pa je častni pokrovitelj, ker denarja pač nimajo,” je med drugim povedal Smiljan Pušenjak, eden prepoznavnejših članov Društva.

Foto: STA

Ker je lani samo premierno operno noč v Mestnem parku obiskalo več kot 9.500 ljudi, letos pričakujejo najmanj 10 tisoč obiskovalcev. Z vrhunskim, klasičnim koncertom na prostem, se bo Maribor 27. maja ob 20h spet pojavil na zemljevidu svetovno znanih open air prizorišč. “V Mariboru imamo prelep park, imamo najboljšo opero in se mi zdi, da bomo zdaj imeli še najboljšo Operno noč. Mariborska Opera se vedno trudi, da se postavlja ob bok svetovno in evropsko relevantnim opernim hišam,” je povedal Danilo Rošker, direktor SNG Maribor. Dirigent in umetniški direktor Opere SNGja, Simon Krečič pa dodal, da bodo v Mestnem parku resnično pokazali svoje atribute. “S simfoničnim orkestrom, z najbolj udarnimi solisti: Sabina Cvilak, Andreja Zakonjšek Krt, Irena Petkova, Petya Ivanova, Rebeka Lokar, Jaki Jurgec, Martin Sušnik, Renzo Zulian in Branko Robinšak,ter z zborom Opere SNG.”

13. Poklon Ezl eku
Drugi vrhunec Festivala, ki bo sicer zajemal tudi Kolaž Maribora včeraj in danes, fotografsko razstavo o Mariboru in njegovi kulturi in še nekaj spremljevalnega programa, pa bo že 13. Poklon Ezl eku. 28. maja bodo na Grajskem trgu nastopile legende tega vogala, med njimi Ivo Mojzer, Lidija Kodrič in Jože Kobler. Skladno z novo filozofijo Društva Ezl ek, pa so povabili tudi mlajše glasbenike, kot sta skupini Leonart in Preporod.
PODROBNOSTI NOCOJ ob 18.30 v oddaji Občinski informator na BK TV.

Na Trgu Leona Štuklja maturantje so pred nekaj trenutki maturantje začeli s plesom četvorke, s katero se bodo skušali vpisati v Guinnessovo knjigo rekordov.

Moto letošnje prireditve je Jasen NE alkoholu.

Ob 12:15 sledi še nastop glasbenih skupin, prireditev pa bo trajala še do 14:00.

Več sledi kmalu, ko bomo objavili tudi video reportažo.

19-letni Mariborčan Rok Černic je tokrat organiziral že drugo dražbo nogometnih dresov, katere izkupiček gre v celoti v dobrodelne namene.

Rok Černic je mladi Mariborčan, ki je te dni organiziral že drugo dobrodelno dražbo. Tudi tokrat je prodajal nogometne drese, izkupiček pa bo v celoti namenil štirim humanitarnim društvom.

FOTO: osebni arhiv

Dražba se je zaključila točno ob polnoči, skupni izkupiček pa znaša 1.125 evrov. A Černic priznava, da si je obetal nekoliko več. „Za nakup posameznih dresov so se sprva zanimala tudi podjetja, a je žal ostalo le pri zanimanju. Vse drese so tako kupile fizične osebe,“ pripoveduje mladi dobrodelnež in dodaja, da pa mu to nikakor ne bo vzelo poguma in volje za naprej. Odločil se je namreč, da bo dražbo pripravljal vsako leto.

FOTO: osebni arhiv

Černic je tokrat dražil 14 nogometnih dresov, po najvišji ceni pa se je prodal dres Zahoviča – za 150 evrov.

FOTO: osebni arhiv

Predaja dresov in denarja bo stekla v prihodnjih dneh. Černic bo 300 evrov od zbranega denarja namenil Valu202 za program botrstvo za družine, ki nimajo osnovnih pogojev za preživetje, 225 evrov organizaciji Petka za nasmeh, ki skrbi za kosila in malice otrok, ki si jih ne morejo privoščiti, 300 evrov Zavetišču za živali Maribor, ki bo sredstva porabilo za hrano in opremo štirinožnih prijateljev, ter 300 evrov humanitarnemu društvu Humanitarček v obliki kupljene hrane.

FOTO: osebni arhiv

Se pa želi Černic na tem mestu posebej zahvaliti tudi nogometašem, ki so donirali drese in prijateljici Petri Babič, ki mu je nesebično priskočila na pomoč pri organizaciji dražbe.

Maturantje bodo točno opoldne v več kot 20 slovenskih krajih in tudi v tujini zaplesali poulično četvorko v organizaciji plesne šole Urška Pro in Plesne zveze Slovenije. Skupaj pričakujejo udeležbo več kot 30.000 plesalcev.

V Mariboru bodo tudi letos zaplesali četvorko za Guinnessov rekord 2016, na Trgu Leona Štuklja. Moto letošnje prireditve je jasen “NE” alkoholu!

Na spletni strani Ministrstva za zdravje RS, so zapisali, da bo na dan prireditve Zdravstveni inšpektorat RS, skupaj z Ministrstvom za zdravje, organizatorji, Tržnim inšpektoratom RS, Policijo, NIJZ, nevladnimi organizacijami (Združenje DrogArt, Mladinska zveza Brez izgovora, Društvo Žarek upanja…), izvajal različne aktivnosti z namenom omogočiti in spodbuditi letošnje maturante, da se zabavajo zdravo ter na aktiven in kreativen način preživijo ta enkraten dogodek.

Zdravstveni inšpektorat RS poziva gostince k doslednemu spoštovanju Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov in Zakona o omejevanju porabe alkohola ter prepovedi prodaje alkohola mladoletnim osebam.

“Starše maturantov, pedagoške delavce, predstavnike lokalnih skupnosti, civilno družbo in medije vabimo, da se nam pridružijo v akciji za manj alkohola ob plesu maturantov na slovenskih ulicah. Mladim pa želimo obilo plesnega užitka in zabave brez alkohola in tobaka,” so zapisali.

Danes je sicer tudi konec pouka za zaključne letnike srednjih šol. Dijake čaka še matura, ki se bo končala konec junija.

Direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Gregor Pivec, ki se junija poslavlja s tega položaja, priznava, da hrvaški anesteziologi ne opravljajo vsega predvidenega dela, zato še vedno ne dosegajo zadostnega števila operacij. Kot je danes povedal za STA, je tako odločila strokovna direktorica kliničnega centra Darja Arko.

“Hrvaški anesteziologi ne opravljajo nadzorstvene funkcije nad delom naših specializantov, kar so po pogodbi zavezani. To delo so drugače pripravljeni opravljati, saj predstavlja del njihovih delovnih obveznosti v KBC Rijeka,” je na najnovejše kritike zdravniškega sindikata Fides odgovoril Pivec.

FOTO: STA

Poudaril je, da imajo anesteziologi iz reškega kliničnega centra za delo pri nas veljavne licence, ki jih je kot strokovno enakovredne z evidenčnim vpisom potrdila Zdravniška zbornica Slovenije. “Obenem so zaposleni pri delodajalcu (Inštitutu za raziskave v medicini), ki je registriran v Sloveniji, torej je njihov strokovni in pravni status enak slovenskim zdravnikom,” je pojasnil.

Zaradi nevključenosti etična, strokovna in poslovna škoda

Strokovna direktorica UKC Maribor pa po navedbah Pivca meni, da hrvaški anesteziologi ne smejo opravljati nadzorstvene funkcije. “Mnenje strokovne direktorice, ki je sicer formalno po statutu UKC Maribor edina pristojna za organizacijo izvajanja in nadzor nad strokovnim delom, se v tem oziru neformalno opira (zgolj) na mnenje Zdravniške zbornice Slovenije, ki pa kljub naši intervenciji še ni potrdila pravilnosti tega stališča,” je pojasnil Pivec. “Zaradi nevključevanja specializantov v redno delo na žalost se vedno ne dosegamo zadostnega števila operacij, kar povzroča etično, strokovno in poslovno škodo UKC Maribor,” je dodal.

Arkova se bo na te navedbe ter na sredino izjavo predsednika Fidesa Konrada Kuštrina, da bi bilo prav, da bi odstopila, po napovedih odzvala prihodnji teden.

Za Fides je nezaslišano, da ima UKC Maribor s posrednikom sklenjeno pogodbo za storitve anesteziologov iz Reke, glede na to, da so slovenski anesteziologi, združeni v zavodu Mobilni specialist, po besedah predsednika sindikata Kuštrina pripravljeni delati v Mariboru.

Sodelovanja z drugimi niso nikoli izključili

Pivec odgovarja, da sodelovanja s slovenskimi anesteziologi, tudi Mobilnim specialistom, niso nikoli izključili. “Niti od zavoda Mobilni specialist niti od drugih izvajalcev nismo prejeli relevantne ponudbe, da bi sploh lahko začeli sodelovanje. Z naše strani kontakta nismo prekinili in smo še vedno zainteresirani za sodelovanje, vendar pa moramo pri tem izpostaviti, da se je nedavno pojavilo ministrstva za zdravje, ki postavlja pod vprašaj možnosti poslovno-strokovnih sodelovanj z drugimi izvajalci,” je navedel.

Ministrstvo je sicer v ponedeljek poslanem mnenju vodstvu UKC Maribor pojasnilo, da se po zakonu o zdravstveni dejavnosti s pravno osebo – posrednikom ne more sklepati podjemne pogodbe za opravljanje zdravstvenih storitev.

V UKC Maribor trdijo, da so v tem primeru vprašljive tudi pogodbe z drugimi zavodi in instituti, kot sta na primer pogodba z Zavodom RS za transfuzijsko medicino za potrditveno testiranje krvodajalcev na označevalce okužb in pogodba z ljubljansko medicinsko fakulteto za storitve mikrobioloških preiskav. Zaradi teh pomislekov še vedno niso podpisali pogodbe z Onkološkim inštitutom za radioterapevtsko dejavnost, ki bi omogočila obsevanja na novem mariborskem oddelku za onkologijo.

Pogodbo med UKC Maribor in Inštitutom za raziskave v medicini preiskujejo tudi kriminalisti. Kot so za STA povedali na Policijski upravi Maribor, je zadeva še vedno v fazi preverjanja sumov storitve kaznivega dejanja. Da so prejeli prijavo, povezano z UKC  in strokovno direktorico Darjo Arko, pa so za STA potrdili na Komisiji za preprečevanje korupcije.

VIR: STA

Vlada se je danes seznanila s predlogom najustreznejše variante za gradnjo mariborske zahodne obvoznice, s katero bi promet s štajerske avtoceste v smeri proti Koroški lahko zaobšel središče Maribora. Cesta, vredna okoli 112 milijonov evrov, naj bi bila zgrajena leta 2022.

Slika je simbolična.

Prvi del načrtovane obvoznice od Borove vasi do Kardeljeve ceste je že izrisan, dolgo časa pa je zaradi težav s pridobivanjem soglasij ostajala odprta trasa od Kardeljeve ceste do priključka na štajersko avtocesto, kjer so zdaj večinoma polja in travniki.

Načrti sicer že od leta 2008

Vlada je danes kot najustreznejšo potrdila varianto, ki poteka od krožišča s Kardeljevo cesto v smeri proti jugovzhodu, prečka Cesto v Razvanju in poteka preko obstoječih kmetijskih površin do Tržaške ceste, kjer je predvidena izvedba večjega krožnega križišča. V smeri proti avtocesti prečka regionalno cesto v nadvozu in poteka ob energetskem koridorju, prečka železniško progo Maribor – Zidani most v nadvozu in se z novim priključkom naveže na avtocestni odsek Slivnica – Pesnica.

Načrti za mariborsko zahodno obvoznico segajo že v leto 2008, ko je vlada sprejela sklep o pričetku priprave državnega prostorskega načrta za to navezovalno cesto. Javna razgrnitev je potekala julija 2012, pridobivanje mnenj pa je, zaradi dodatnih usklajevanj z resorji in iskanja optimalne rešitve, potekalo od decembra 2012 do marca 2016.

VIR: STA

Mariborski župan Andrej Fištravec je danes zavrnil navedbe ministrstva za zdravje, češ da se občina dve leti ni odzvala s predlogi za lokacijo načrtovanega dispečerskega centra.

Tega želi ministrstvo namreč postaviti v objekt SDK na Trgu Leona Štuklja, kamor se je želela seliti Umetnostna galerija Maribor (UGM).

“Danes sem prebral, da je SDK baje že dve leti lokacija, ki jo je izbralo ministrstvo za zdravje. Z mestno občino se nihče ni pogovarjal o tej lokaciji. Prvič smo izvedeli za to marca letos, ko je prišla vlada na obisk v Maribor,” je povedal Fištravec.

FOTO: STA

Kot je dejal, se je z vprašanjem dispečerskega centra v Mariboru osebno soočil lani poleti, ko so si skupaj s predstavniki ministrstva za zdravje ogledali prostore Gasilske brigade na Cesti proletarskih brigad. “Prostori na Cesti proletarskih brigad so rešitev že od leta 2010. Zakaj so se zdaj odločili drugače, ne vem,” je dodal.

Ministroma povabilo za obisk v Maribor

Po njegovih ocenah dispečerski center ne sodi na Trg Leona Štuklja v središču mesta, zato sta skupaj z direktorico UGM Bredo Kolar Sluga danes povabila ministra za kulturo in za zdravje, da prihodnji teden prideta v Maribor, “da zadevo urgentno razrešimo”.

Cerarju včeraj seznam drugih možnih lokacij

Direktorica UGM je vesela, da se je župan naposled le odločno oglasil glede te zadeve. Sama pa je o tem v sredo spregovorila s predsednikom vlade Mirom Cerarjem, ki se je mudil v Mariboru. Ob tem mu je predala seznam drugih možnih lokacij dispečerskega centra, kot so nekdanji tekstilni inštitut, nekdanja Osnovna šola Ivana Cankarja, del prostorov srednje šole za oblikovanje in nekdanji center za socialno delo.

“Vsi pozdravljamo dispečerski center v Mariboru in vsi si želimo, da se ga umesti v naše mesto, vendar pa še enkrat poudarjamo, da obstajajo druge lokacije, ki bi bile zanj primernejše. Vsekakor pa smo mi tista vsebina, ki lahko ta osrednji mestni trg oživi,” je prepričana.

V SMC menijo, da bi lahko bilo tam oboje

V vladni stranki SMC so sicer menili, da bi bilo v objekt SDK mogoče umestiti tako dispečerski center kot UGM, ki že več desetletij čaka na ustreznejše prostore. A Fištravec pravi, da to ni mogoče.

Trg Leona Štuklja
(FOTO: STA)

Dispečerski center zdravstva, ki bo eden od dveh načrtovanih v okviru nove organizacije nujne medicinske pomoči v Sloveniji, bo na Trgu Leona Štruklja po načrtih ministrstva za zdravje začel delovati jeseni. Na ministrstvu po današnjem poročanju časnika Večer trdijo, da so Mestno občino Maribor že pred dvema letoma prosili za pomoč pri iskanju prostorov za dispečerje, a se ta ni odzvala.

“Ko z občine ni bilo odziva, smo prosili ministrstvo za javno upravo, naj v okviru državnih prostorov poišče kakšno rešitev. Našli so stavbo SDK, ki je bila 15 let prazna. Ko smo se sestali in si prostor ogledali, z niti eno besedo ni bilo omenjeno, da je kandidat za prostore tudi galerija,” je za časnik povedala Dušanka Petrič z omenjenega ministrstva.

Druge lokacije neprimerne

Kot so na ministrstvu že prejšnji teden povedali za STA, ostale predlagane lokacije ne zagotavljajo ustreznih pogojev za dispečerski center. To naj bi veljalo tudi za prostore na Cesti proletarskih brigad.

Po besedah organizatorjev so letošnji Lampiončki več kot uspeli. Obiskalo jih je več kot 10-tisoč obiskovalcev, ki so se kljub vmesnim ploham med drugim zabavali ob ritmih Mi2, HELP!, Elvis Jackson in Parnega Valjaka.

Več o dogajanju na tradicionalni študentski zabavi pa v prispevku:

Nedavno se je končala akcija ˝Halo, si za to?˝ – akcija zbiranja rabljenih, nekoristnih, uničenih in starih mobilnih telefonov. Samo v Mariboru in okolici so otroci, osnovno- in srednješolci zbrali več kot 2 toni odpadnega materiala.

FOTO: www.starimobi.si

8 kilogramov mobilnikov na šolo

Po do sedaj znanih (delnih) rezultatih, so na posameznih šolah povprečno zbrali okrog 8 kg telefonov, 5 kilogramov telefonskih baterij in približno 5 kilogramov polnilcev, najbolj pa smo se izkazali prav na Štajerskem. “Zaenkrat smo pobrali material na širšem območju Maribora in okolice, s čimer smo zbrali približno 2 toni odpadnih telefonov, polnilcev in baterij. Sodelovalo je okoli 500 osnovnih in srednjih šol ter vrtcev, akciji pa so se priključili tudi številni predstavniki raznovrstnih organizacij,” je pojasnil Saša Mikić, predsednik Zveze prijateljev mladine Maribor.

FOTO: www.starimobi.si

Pomagali tudi znani športniki

Med drugim so svoje stare telefone za dober namen odvrgli tudi nogometaši NK Maribora (Jean-Philipe Mendy, Marcos Tavares in Milivoje Novaković), alpski smučarki Ana Drev in Ilka Štuhec ter slovenski orel Domen Prevc. “Zelo smo jim hvaležni … Ob koncu zbiranja pričakujemo rezultat nad 20 tisoč evrov, to je nekje 5 ton zbranega materiala”, dodaja Mikić in odkrito priznava, da so (zdaj, ko se akcija zaključuje) resnično utrujeni, “ker smo bili res majhna ekipa prostovoljcev, ki je vseskozi delala na projektu. Največja zasluga pa gre mentorjem na šolah, ker so prepričali otroke in ostale, da so sodelovali.”

FOTO: www.starimobi.si

Ta teden je teden prostovoljstva. Ob tej priložnosti smo preverili kako se je iztekla vseslovenska dobrodelna akcija zbiranja starih mobilnih telefonov, ki so jo izvajali predvsem Mariborčani.

FOTO: www.starimobi.si

Izkupiček za otroške in mladinske programe

Ker je rdeča nit akcije zbiranje denarja za otroške in mladinske programe, ki jih izvajajo na Zvezi prijateljev mladine ter v Zvezi Rotary district 1912 Slovenia (glavni organizatorji akcije) in predvsem zaradi dobrih odzivov mentorjev na šolah, resno razmišljajo, da bi čez kakšno leto ali dve akcijo ponovili.

FOTO: www.starimobi.si

Vsi, ki vas zanimajo rezultati, pa lahko podrobnejše informacije spremljate na spletni strani www.starmobi.si.

Dogodki v Pekrah in Mariboru pred 25 leti so simbol brezpogojnega združenja Slovenk in Slovencev, je na sinočnji slavnostni akademiji v Mariboru povedal predsednik vlade Miro Cerar.

“Ne delitev na naše in vaše. To naj bo simbol povezovanja vseh nas za premagovanje težav in za doseganje visoko zastavljenih ciljev,” je dejal.

FOTO: STA

Dnevi okoli 23. maja 1991, ko je v okolici učnega centra teritorialne obrambe v Pekrah pri Mariboru prvič prišlo do merjenja moči med Jugoslovansko ljudsko armado (JLA) in slovensko teritorialno obrambo, so Slovence po besedah premierja pomembno povezali v enotnosti, pogumu in upanju, da vztrajajo na poplebiscitni poti osamosvajanja. “Dogodki v Pekrah so bili zgodovinski preizkus odločenosti Slovencev, da uveljavimo in branimo odločitev o samostojni državi tudi z orožjem,” je dejal.

“Dogodki izpred 25 let kažejo, kako pogumni smo Slovenci in kako pogumno mesto je Maribor,” je izpostavil v slavnostnem govoru na slovesnosti v počastitev 25. obletnice Pekrskih dogodkov in spominskega dne Mestne občine Maribor v dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor.

V Pekrah učni center za gasilce in civilno zaščito

Ob tem je pozval k enotnosti tudi v današnjih časih. “Takrat nas je gnala želja, da bi bili sami svoj gospodar. Danes je to želja, da svojo državo okrepimo na zemljevidu konkurenčnih in razvitih držav. Trudimo se, da bo Maribor zavzel velik del tega zemljevida,” je zatrdil premier in izpostavil namen vlade, da v Pekrah razvije sodoben učni center za gasilce in pripadnike civilne zaščite.

Akademija ob 25. obletnici Pekrskih dogodkov.

“V preteklosti smo bili sposobni velikih dejanj in tudi danes moramo zbrati potrebno znanje, enotnost, pogum in odločnost, da bomo vztrajali na naši poti. V našo prihodnost glejmo s samozavestjo in zaupanjem,” je še povedal. Zahvalil se je vsem braniteljem, ki so tvegali svoja življenja v Pekrah, ter vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k pomembni prvi zmagi nad JLA.

“Zgodovina Maribora je zgodovina mesta herojev”

Na začetku slovesnosti pa so prikazali tudi kratki dokumentarni film, v katerem je o dogajanju pred 25 leti spregovoril takratni vojaški psiholog Zdravko Strniša. “Zgodovina Maribora je zgodovina mesta herojev. Zadnja vojna za Slovenijo se je začela v Mariboru s Pekrskimi dogodki. Upam, da bo tudi prihodnost znala ceniti ta dejanja,” je ob tem dejal mariborski župan Andrej Fištravec, ki je bil gostitelj nocojšnje slavnostne akademije, na kateri se je zbralo okoli 400 ljudi.

Med njimi so bili minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, nekateri poslanci državnega zbora, predstavniki Slovenske vojske in policije, veterani vojne za Slovenijo ter udeleženci Pekrskih dogodkov.

Mariborska razvojna agencija (MRA) je kot vodilni partner danes v Mariboru gostila uvodni sestanek projektnega partnerstva projekta internacionalizacije regionalnih malih in srednje velikih podjetij.
Na njem so bili prisotni partnerji iz Bolgarije, Italije, Portugalske, Španije in Velike Britanije, ki sodelujejo pri projektu v okviru programa Interreg Europe.

Projekt namenjen učinkovitejšemu regionalnemu razvoju

Program medregionalnega sodelovanja Interreg Europe je del cilja evropskega teritorialnega sodelovanja kohezijske politike za obdobje med leti 2014 in 2020. Namenjen je izboljšanju učinkovitosti politik regionalnega razvoja, posodobitvi gospodarstva in krepitvi konkurenčnosti v Evropi ter predstavlja okvir za sodelovanje regionalnih in lokalnih organizacij v državah EU, Švici in na Norveškem.

Mariborska razvojna agencija (MRA)

Da bi spodbudila razvoj potenciala posameznih regij, Bruselj preko omenjenega programa regionalnim in lokalnim javnim organizacijam v okviru EU ponuja priložnost, da delijo zamisli in izkušnje o izvajanju javnih politik in dobrih praks, s čimer bo dosežena izboljšava strategij, namenjenih EU državljanom in skupnostim.

Podpora na večih nivojih

Omenjeni program ponuja finančno podporo za raziskave in inovacije, izboljšanja konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij, podporo prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih ter varstvu okolja in spodbujanju učinkovite rabe virov.

Mala in srednje velika podjetja hrbtenica evropskega gospodarstva

Kot poudarjajo na mariborski agenciji, je majhnim in srednje velikim podjetjem treba pomagati pri izdelavi učinkovite strategije internacionalizacije poslovanja ter jim tako omogočiti, da izkoristijo priložnosti na globalnem trgu. Kar 23 milijonov takih podjetij namreč predstavlja hrbtenico evropskega gospodarstva, saj predstavljajo kar 99 odstotkov vseh podjetij v EU, kjer ustvarijo 58 odstotkov vseh prihodkov.

“Njihov razvoj je zato bistven za krepitev konkurenčnosti gospodarstva EU, ki mora biti privlačna za vlaganja. V okviru ukrepov izboljšanja konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij program spodbuja izmenjavo izkušenj, dvig zmogljivosti in mreženje, s čimer bomo pomagali podjetjem, da dosežejo rast na regionalnih, nacionalnih in internacionalnih tržiščih,” poudarjajo partnerji v projektu.

Projekt vreden 1,7 milijona evrov

Projekt, o katerem govorijo v Mariboru, je bil prijavljen v okviru prvega razpisa medregionalnega programa Interreg Europe, kot eden izmed 216 prijavljenih projektnih predlogov. Skupaj je vreden 1,7 milijona evrov, izvajali pa ga bodo v okviru ukrepov za izboljšanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij.

Osredotočen bo na vlogo javnih organizacij pri pripravi podpornih storitev za internacionalizacijo podjetij in temelji na modelu četverne vijačnice, ki pomeni zbliževanje akademske, poslovne, družbene in odločevalske sfere pri pripravi novi modelov politike internacionalizacije ter sprejemanju dobrih praks prepoznanih v partnerskih regijah.

Lidija Divjak Mirnik – direktorica Študentskih domov Univerze v Mariboru in mestna svetnica Liste za pravičnost in razvoj – je v intervjuju za naš portal razkrila od kdaj je Mariborčanka, ter kaj oziroma koga bi mesto potrebovalo za izboljšanje trenutne klime.

Prihajate iz Prlekije. Kako dolgo že živite v Mariboru in ali se imate za Mariborčanko?

Res je, svojo mladost sem preživela v Prlekiji, kjer sem se rodila in tudi obiskovala osnovno šolo. Kot nadebudna dijakinja III. Gimnazije Maribor sem nato prišla v Maribor in tukaj tudi ostala. Seveda se imam za Mariborčanko, saj tukaj živim in delam tako že skoraj 30 let. Se pa zelo rada vsakih 14 dni vračam v Prlekijo, kjer življenje teče bolj umirjeno.

Kako bi opisali trenutno klimo v mestu?

Trenutna klima v mestu ni dobra. Sploh se mi zdi, da ne vidimo več tistega pozitivnega, ki ga je v mestu ogromno. Stagniramo in padamo. Pa pravzaprav sploh ne bi rabili. Potrebovali bi samo sposobno osebo, ki bi udarila po mizi in stvari ponovno nastavila na ˝prave tirnice˝ – govorim o vodenju mesta namreč.

Kje vidite priložnosti za razvoj mesta?

Sama vidim največ priložnosti v turizmu, ker časov velike industrije pač ne bo več, ter v malih in srednjih podjetnikih. Tukaj je tudi Univerza iz katere prihajam, ki ima ogromno potenciala. Tudi kultura je velik potencial v mestu. Ogromno tega imamo pokazati. Se mi pa včasih zdi, da ni interesa, da bi se mesto razvijalo in napredovalo.

FOTO: osebni arhiv

Kaj so po Vašem mnenju največji dosežki aktualne mestne oblasti in kaj pomanjkljivosti pri trenutnem vodenju mesta?

Največji dosežek župana je, da je sploh postal župan. Ker je nerazumljivo, da so volivci volili nekoga, ki je tako ˝nakladal˝ in so mu verjeli. Pomanjkljivosti pa so, da govorijo eno, delajo drugo, odločajo pa tako tretji.

Kakšen pa je po Vašem mnenju položaj mladih Mariborčanov?

Položaj mladih je takšen, da jih večina prihodnosti v tem mestu ne vidi, zato se – takoj ko je mogoče – izselijo. Trenutno delovnih mest ni in nič ni videti, da se bodo trendi obrnili.

Tako rekoč vsak dan ste v stiku s študenti. Če primerjate njihov oziroma aktualni čas s časom svojih študentskih let, kje so podobnosti in kje razlike?

Študentje v Sloveniji so pravzaprav v dobrem položaju. Imajo zastonj šolanje, študentske bone, zelo poceni bivanje v študentskih domovih, ogromno možnosti za izobraževanje v tujini, česar takrat ko sem sama študirala ni bilo. Z dnem diplomiranja pa se vse te bonitete izgubijo in takrat nastopi za mlade velik problem.

FOTO: osebni arhiv

Poznamo vas kot precej temperamentno in zgovorno mestno svetnico, direktorico Študentskih domov, nenazadnje ste tudi precej vpeti v kulturno dogajanje v mestu … Vse to je bolj ali manj „na očeh javnosti“. Česa pa o Vas ne ve še noben medij?

Marsičesa mediji ne veste in naj kar pri tem ostane. Včasih o sebi preberem takšne stvari, da se samo vprašam od kod vse to sploh pride.

Na družbenem omrežju Facebooku ste precej aktivni. Tam smo videli vašo fotografijo, ko so vas ujeli na karaokah, pa nedavno med vrtičkanjem, tudi na fintesu na prostem. Kaj vse počnete, ko niste v službi, niti na sejah mestnega sveta, niti za domačim štedilnikom?

Tega časa ko nisem tu kot ste našteli, je pravzaprav zelo malo. Včasih mi preprosto paše, da se uležem in v miru preberem kakšno knjigo. Drugače pa svoj prosti čas preživim s sinovoma.

Imate kakšne tipične ženske razvade, kot je prekomerno kupovanje oblek, čevljev ali pa posebna strast do slaščic, na primer čokolade in tortic?

Ja, imam kar nekaj teh razvad. Rada kupujem prstane in čevlje. Pa s sladkarijami sem tudi malo zasvojena, čeprav sem sedaj na ˝anticuker˝ dieti.

Kam v Mariboru najraje zahajate in zakaj?

Rada odidem na kakšno dobro kavo, pa kosilo ter v Slovensko narodno gledališče, kjer si napolnim baterije.

Parada učenja, ki se je v obdobju 2013-2015 razvijala v projektu Uresničevanje Evropskega programa za učenje odraslih, je danes zaživela na 13 prizoriščih po vsej Sloveniji, med drugim tudi v Mariboru. V okviru Tedna vseživljenjskega učenja so jo pripravili koordinatorji Andragoškega zavoda Maribor – Ljudske univerze.

“Parado učenja smo izvedli v sodelovanju z Andragoškim centrom Slovenije (ACS), ki tudi sicer koordinira vseslovenski projekt TVU. Leta 2008 smo v Mariboru skupaj izpeljali tudi odmevno Nacionalno odprtje TVU, v letu 2014 pa prav tako odmevno prvo Parado učenja,” je povedala Irena Urankar, direktorica Andragoškega zavoda Maribor – Ljudske Univerze.

Dogajanje pa so začinili s pestrim kulturnim programom.

Več o dogajanju nocoj, v osrednji informativni oddaji Občinski informator, na BK TV, ob 18:30.

Letošnji Festival Lent se pričenja 24. junija, tudi letos bo trajal 9 dni, je pa od danes že možen nakup enotnih festivalskih vstopnic Lent.

Festival Lent tudi letos ostaja devetdnevni festival, a organizatorji izpostavljajo, da so to prepoznali kot prednost. »Ugotovili smo, da je devet dni ravno prav. Morda je bilo 16 dni celo preveč in je festival nekako zvodenel, ljudje so odšli na morje …,« je ob današnjem podpisu sponzorske pogodbe z Novo KBM dejal direktor festivala Vladimir Rukavina.

»Veseli nas, da so simbolno in gospodarsko vrednost, ki jo gojimo že krepko čez 20 let, prepoznali tudi novi lastniki naših najstarejših in zanesljivih partnerjev in podpornikov,« ob podpisu izpostavljajo organizatorji festivala.

Sicer bo pa tudi letos osrednji poletni štajerski festival deležen kar nekaj sprememb. »V letošnjem letu smo se po sili razmer odločili še za dodatne spremembe, ki bodo popestrile festival in mu omogočile nadaljnji razvoj,« pravijo v Narodnem domu, ki festival letos organizira že 24 leto zapovrstjo.

Težišče festivala na Trgu Leona Štuklja

Težišče festivala se letos za ves čas tako seli v ˝dnevno sobo˝ Maribora – na Trg Leona Štuklja, ki bo prizorišče Velikega odra. Uvodni dnevi na slednjem bodo tako pripadali Operi in baletu SNG Maribor s predstavami Turandot in Peer Gynt. V sodelovanju z njimi bodo tako na poseben način obeležili skorajšnji začetek festivala. V sklopu slednjega bo 22. junija ob 20. uri v Veliki dvorani SNG folklorna predstava beloruskega državnega plesnega ansambla Haroški.

S folkloro in Folkartom, iz katerega Festival Lent tudi izhaja, se nadaljuje tudi program Velikega odra – nastopile bodo folklorne skupine s Finske, Argentine, Srbije, Kazahstana, Fidžija in Kostarike.

Tudi letos pa je možen nakup enotne festivalske vstopnice Lente. Ta letos v predprodaji stane 20 evrov, v redni prodaji pa 25 evrov in omogoča prost vstop na 6 odrov in več kot 70 dogodkov. Imajo pa letos lastniki Lente poleg prostega vstopa v UGM Maribor, Muzej NOM in Pokrajinski muzej, ter zastonj prevoza z mestnim prevoznikom Marprom, tudi možnost prostega vstopa na kopališče Mariborski otok.

Skupaj s ŠOUM-om bodo tudi letos subvencionirali nakup Lent študentom in dijakom, ki bodo za njih v predprodaji tako odšteli 10 evrov, v redni prodaji pa 15 evrov. So pa imetniki Lent upravičeni tudi do popusta na prireditvah z dodatno vstopnino.

Lente in vstopnice so naprodaj od 18. maja v Informacijski pisarni Narodnega doma, ter preko spleta.

Do naknadne spremembe pa je prišlo tudi glede postavitve Večerovega odra. Sprva je bilo sicer načrtovano, da bi se slednji preselil pod Titov most, a so se v zadnjem hipu uspeli dogovoriti z lastniki zemljišča in bo letos tako še na stari lokaciji.

Drugo leto glasni oder ponovno na Dravi?

„Kako se bo festival Lent razvijal v prihodnosti žal ni odvisno samo od nas, vendar pa trdno upamo in se o tem dogovarjamo z ustanoviteljem, da bomo že prihodnje leto, ob 25 obletnici, spet postavili simbol festivala, plavajoči oder na Dravi,« še upajo organizatorji.

Največjemu mariborskemu ponudniku nočitvenih zmogljivosti – družbi Terme Maribor – grozi, da bo ostalo brez svojega imena in imen svojih hotelov, saj je sodišče odločilo, da so blagovne znamke družbe ter hotelov Habakuk, Orel, Piramida in medicinsko-termalnega centra Fontana v lasti podjetja CasinoMaribor v stečaju, piše današnji Večer.

Kot dodaja časnik, je stečajna upraviteljica Casinoja Melita Butara TermamMaribor že prepovedala uporabo blagovnih znamk oziroma omenjenih imen,mariborsko sodišče pa je nedavno razpisalo nezavezujoče zbiranje ponudb za njihov odkup. V Termah Maribor so se doslej nakupu blagovnih znamk in komunikaciji s Casinojem izogibali, o tem, kaj bodo storili zdaj, pa zaenkrat molčijo.

Zaplet s petimi blagovnimi znamkami je star že več let in je del sodnih sporov med Termami Maribor in propadlim Casinojem Maribor, ki sta bila do leta 1997 združena v enotno Turistično-gostinsko podjetje (TGP) Pohorje. Ko je Casino leta 2009 pristal v stečaju, so Terme vložile tožbo na ugotovitev obstoja prerekane terjatve iz naslova navedenih blagovnih znamk.

Kot piše Večer, so v Termah verjeli, da bo lastništvo blagovnih znamk pripadalo njim, ker je Casino propadel in jih ne uporablja. Sprva je ljubljansko okrožno sodišče zahtevek Term zavrnilo, nato je njihovi pritožbi dalo prav višje sodišče. Po pritožbi Casinoja je vrhovno sodišče vse skupaj vrnilo v novo sojenje, višje sodišče pa je v drugo dalo prav Casinoju, dodaja časnik.

Po besedah stečajne upraviteljice je urad za intelektualno lastnino v registru znamk vzpostavil prejšnje stanje, tako da je zdaj imetnik blagovnih znamk Casino Maribor v stečaju. Terme Maribor naj bi v preteklosti že vsaj petkrat pozvala, da odkupijo blagovne znamke, ki so jih ves čas uporabljali, vendar se na to niso odzivali.

Vir: STA

Po prvih podatkih se je včerajšnje študentske prireditve udeležilo okrog 10-tisoč obiskovalcev. In če smo v pretekli letih lahko čutili zgražanje Mariborčanov zaradi kupov smeti, ki so ostali po zabavi, je letos navsezgodaj že vse očiščeno, urejeno in pospravljeno.

Kljub dežju več kot 10-tisoč obiskovalcev

„Skupaj se je čez dan in v večernih urah na letošnji študentski prireditvi Lampiončki po prvih ocenah zbralo okrog 10-tisoč obiskovalcev,“ pravi Dejan Spital iz Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM). Prireditev je po njegovih besedah uspela. „Vmes nas je sicer doletel dež, a tudi to je del Lampiončkov. Glavno je, da so se mladi zabavi in se tako lahko zdaj nekoliko bolj sproščeni začno resno pripravljati na izpite,“ še poudarja.

Delavci Snage na delu od 5. ure zjutraj

In če smo v preteklih letih lahko po največji študentski prireditvi na Štajerskem zaradi onesnaženja lahko spremljali ogorčenje, je letos moč opaziti pravo nasprotje. Prizorišča so bila ob 8. uri zjutraj že povsem čista, urejena in pospravljena. „Piknik prostor smo očistili že včeraj popoldne, s čiščenjem ostalih prizorišč pa smo pričeli danes okrog 5. ure zjutraj. Pri tem lahko izredno pohvalim tako delavce Snage, odgovorne, ter seveda tudi same študente, ki so letos v veliki meri predvsem počistili za sabo,“ pojasnjuje Spital.

Skupaj 124 varnostnikov

Tudi za varnost je bilo po besedah ŠOUM-a dobro poskrbljeno, ta je bila sicer nekoliko poostrena, sploh zaradi preteklih dogodkov, ko so na območju Štuka izginili trije mladeniči. „Imeli smo 95 varnostnikov, še 29 so jih imeli Študentski domovi,“ pravi Spital. Dodatno varnost so obiskovalcem zagotavljale patrulje policije, gasilcev in reševalcev, vendar po njegovih besedah intervencij ni bilo.

FOTO: Jurij Ribič

FOTO: Jurij Ribič

FOTO: Jurij Ribič

FOTO: Jurij Ribič

Svet Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor je včeraj imenoval komisijo za izpeljavo razpisa za novega direktorja tega zavoda, ki je potreben zaradi napovedanega umika dolgoletnega direktorja Gregorja Pivca.
Po besedah predsednice sveta zavoda Vlaste Kovačič Mežek bo razpis objavljen jutri in 8. junija naj bi bil že znan novi direktor.

Pivcu, ki je pred mesecem dni podal odpoved pogodbe za delovno mesto direktorja, 20. junija izteče odpovedni rok in predsednica sveta zavoda se nadeja, da bodo do takrat že našli novega direktorja.

Naslednja seja 8. junija

Kandidati za direktorja se lahko na razpis prijavijo do 31. maja. “8. junija je že napovedana seja sveta zavoda, kjer se bodo prijavljeni kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje, predstavili članom sveta in ti bodo potem že odločali o najprimernejšem kandidatu,” je ob robu včerajšnje seje za medije povedala Kovačič Mežkova. “Upam, da se bo prijavil ustrezen nabor kandidatov, da bomo imeli možnost izbire res najboljšega,” je dodala.

Po potrditvi na seji sveta zavoda mora kandidatu dati zeleno luč še vlada. Pivec, ki je bil že prej zaposlen v UKC Maribor kot kirurg, se po napovedih vrača na delovno mesto zdravnika.

Člani sveta zavoda pa so razpravljali tudi o kadrovski problematiki po posameznih klinikah in oddelkih kliničnega centra, saj pomanjkanje zdravnikov ni opazno samo pri v zadnjem času najbolj javno izpostavljenih anesteziologih ampak tudi drugod. “Praktično se na vseh področjih, mogoče ne tako kritično, pojavljajo enaki problemi pomanjkanja kadrov, zato smo dobili načrt zaposlovanja, ki ga bomo člani sveta zavoda budno spremljali,” je dejala Kovačič Mežkova.

Še pred začetkom seje sveta zavoda so predstavniki ustanovitelja v tem organu v sporočilu, v katerem so zavrnili očitke glede njihove domnevne odgovornosti za menjavo direktorja, poudarili, da “razvoj ni samo vodstvo, razvoj so ljudje, so zaposleni, ki vidijo priložnosti in čutijo željo narediti nekaj bolje”.

Na 26 mest se jih je javilo 5

Ob tem so kot zaskrbljujoče dejstvo izpostavili podatek, da se na nedavno objavljene razpise za delovna mesta zdravnikov v UKC Maribor ni javil skoraj nihče in da se je na 26 mest za specializacije v regiji javilo samo pet kandidatov. “Tudi to kaže na probleme v nadaljnjem razvoju zavoda in da so potrebne aktivnosti, po katerih bo UKC Maribor ponovno privlačen za mlade in iz katerega ne bodo odhajali že uveljavljeni strokovnjaki,” so zapisali predstavniki države v svetu zavoda.

Tudi o precejšnji izgubi

“Ciljamo tudi na bodočega direktorja, kdorkoli že bo, da poskuša narediti klinični center privlačen za potencialne kandidate, da bodo videli možnost, da se najdejo v tem zavodu, in da vidijo možnost razvoja, in s tem pripomore tudi k samemu razvoju UKC Maribor,” je kasneje povedala tudi Kovačič Mežkova.

Bi pa naj na včerajšnji seji, ki je bila sicer zaprta za javnost, Pivec člane sveta zavoda seznanil tudi s precejšnjo izgubo, ki je bila ustvarjenja v UKC Maribor v prvih treh mesecih letošnjega leta, predvsem zaradi reševanja problematike pomanjkanja anesteziologov. Ta izguba naj bi znašala okoli 1,3 milijona evrov.

Lani smo dan po tradicionalnih Lampiončkih na prizorišču dogajanja lahko videli kupe smeti, letos pa pravo nasprotje.

Prostor, ki je bil čez dan namenjen piknikom, so študentje pod okriljem Študentske organizacije Univerze v Mariboru do večernih ur že povsem počistili in uredili.

Gospodarske družbe v Podravju so lani izkazale 216 milijonov evrov neto čistega dobička, kar je približno toliko kot so ustvarile leta 2014. Podjetja so nadaljevala s pozitivnimi trendi, saj so povečevala prihodke, dodano vrednost in število zaposlenih, je na današnji novinarski konferenci v Mariboru ocenila vodja izpostave Ajpesa Vesna Zupanič.

V statistiko je zajetih 7.893 poslovno aktivnih gospodarskih družb, ki so lani zaposlovale 61.462 ljudi oziroma slabih šest odstotkov več kot leto prej. Te so skupaj ustvarile 8,108 milijarde evrov prihodkov, kar je pet odstotkov več kot v letu 2014, obseg ustvarjenih prihodkov na tujih trgih pa so po besedah Andreje Terbuc Munda povečale za dobro desetino.

Za 8 evrov višja povprečna plača

Kot so še izpostavili na mariborski izpostavi Ajpesa, so družbe ustvarile za pet odstotkov več neto dodane vrednosti v višini skoraj dveh milijard evrov oziroma 32.469 evrov na zaposlenega, kar je sicer odstotek manj kot v letu prej. Za osem evrov se je lani zvišala povprečna plača zaposlenih pri družbah podravske regije, ki je znašala 1.334 evrov.

Slika je simbolična.

Natančno 5.289 družb je skupaj izkazalo za dobrih 319 milijonov evrov dobička, medtem ko je v rdečih številkah pristalo 2.280 družb, ki so skupaj ustvarile dobre 103 milijone evrov čiste izgube, kar je približno toliko kot v letu 2014.

Podravje na 4. mestu

Podravska regija je tako po neto čistem dobičku končala na četrtem mestu med statističnimi regijami, kjer je lani na prvem mestu z naskokom pristala osrednjeslovenska regija. Slovenska podjetja so sicer lani skupno izkazala 1,64 milijarde evrov neto čistega dobička oziroma 127 odstotkov več kot leta 2014.

Med družbami je bilo 94 odstotkov mikro, štirje odstotki majhnih odstotek srednjih in slab odstotek velikih, na izboljšanje skupnih rezultatov poslovanja pa so lani odločilno vplivale srednje družbe, ki so svoj skupni neto čisti dobiček glede na podatke iz leta 2014 povečale za 68 odstotkov. Po obsegu so velike družbe dosegle najvišji neto čisti dobiček, ki pa se je glede na leto 2014 zmanjšal za četrtino.

Med nestoritvenimi prednjačijo predelovalne dejavnosti in gradbeništvo

V ospredju so še naprej predvsem gospodarske družbe s področja storitvenega sektorja, zlasti trgovine in strokovno-tehnične dejavnosti, med nestoritvenimi dejavnostmi pa v Podravju prednjačijo različne oblike predelovalne dejavnosti in gradbeništvo.

Lani sicer več izbrisov podjetij

Na lansko poslovanje so po besedah Zupaničeve precej vplivali tudi stečajni postopki. V letu 2015 se je sicer število začetih stečajev znižalo iz 209 v letu 2014 na 144, medtem ko je bil trend pri samostojnih podjetnikih še vedno naraščajoč. So pa lani v regiji beležili več izbrisov podjetij iz registra, saj do njih pride šele, ko je stečajni postopek pravnomočno končan.

VIR: STA

V študentskem kampusu pravkar potekajo tradicionalne študentske igre – Lampiončki.

Tudi letos je pestro dogajanje že čez dan privabilo množico mladih.

Več v galeriji …

Poslanci so s 46 glasovi za in 10 glasovi proti podprli imenovanje poslanca SD Matjaža Nemca na mesto podpredsednika DZ. Nemec je tako nasledil Bojano Muršič, ki je pretekli teden odstopila.

Oddanih je bilo 76 glasovnic, od tega 20 neveljavnih. V SD, DeSUS in SMC so Nemcu podporo sicer izrazili že pred glasovanjem, nekaj pomislekov pa so imeli v SDS in ZL.

Matjaž Nemec
(FOTO: STA)

Han zanikal napetosti in preigravanja

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je na predstavitvi stališč poslanskih skupin pred glasovanjem zanikal navedbe, da naj bi se v dneh pred glasovanjem znotraj poslanske skupine in med strankami pojavile napetosti in preigravanja. Glede primernosti Nemca za to funkcijo pa je izpostavil, da je dokazal, da je primanjkljaj izkušenj mogoče nadoknaditi s predanostjo poslanskemu delu, kar je potrdil tudi z uspešnim vodenjem odbora za pravosodje.

Jurša pohvalil hiter odziv SD-ja

Franc Jurša je v imenu DeSUS izrazil zadovoljstvo, da se je SD na odstop podpredsednice DZ odzvala tako hitro in omogočila hitro imenovanje novega podpredsednika. Nemcu je napovedal enotno podporo. Kot je dejal, Nemec vsekakor ima kompetence za zasedbo tega mesta. To, da je mlajši in posledično manj časa na političnem parketu, v DeSUS vidijo kot prednost, saj po Jurševih besedah omogoča medgeneracijsko povezovanje. Jurša je tudi izrazil nezadovoljstvo z ravnanjem SDS, ki ni predlagala svojega kandidata za to funkcijo.

Škoberne: Izbira Nemca v danih okoliščinah najboljša možna

Jan Škoberne iz SD je poudaril, da je odločanje o vodstvu DZ tudi odločanje o tem, kakšna bo politična kultura v tej instituciji. Po njegovih besedah si želimo vključujočo hišo demokracije, ki bo delovala na temelju sodelovanja in preseganja večinoma stereotipnih razmerij in delitev. Poudaril je, da je Nemec dokazal, da zna voditi strpen dialog in ob tem preseči tradicionalne delitve, njegova izbira za to mesto pa je v danih okoliščinah najboljša možna.

Zahvalo SD za hitro imenovanje kandidata so izrazili tudi v SMC. Po besedah Simone Kustec Lipicer so v SD s tem zagotovili nemoteno delo DZ. Nemec se je po njenih besedah že izkazal z vodenjem odbora za pravosodje, zato mu bodo zaupali tudi na podpredsedniškem položaju.

VIR: STA

Bojana Muršič je kot podpredsednica DZ odstopila prejšnji ponedeljek.

Sicer pa je Državni zbor brez podpredsednice ostal prejšnji teden, ko je s funkcije odstopila Bojana Muršič. Odnesla jo je “afera flisi”, ki smo jo razkrili prav v našem mediju.

Morda Vas zanima tudi:

Za zamenjavo Muršičeve bo SD predlagala Matjaža Nemca

VIDEO: Matjaž Han priznava, da je to etiketa za Muršičevo in stranko

Afera flisi: Muršičeva odstopila

Afera flisi: Potrjeno – Muršičeva zavajala!

Stavba Narodnega doma Maribor je več kot potrebna obnove. Le za najnujnejša dela bi potrebovali več kot 584-tisoč evrov, v povprečju pa jim mariborska občina za to nameni okrog 27-tisočakov letno.

Zaodrje, garderobe, prezračevanje, zamenjava zaves …

V objektu Narodni dom je nujno potrebna obnova odra, zaodrja, garderob za nastopajoče. Nujen je zagon projekta za izvedbo sistema prezračevanja in klimatizacije Velike dvorane, v slednji je nujna tudi zamenjava zaves, glavne pomične zavese in njenega pogona in odrskih zaves, ki do sedaj še niso bile zamenjane, opozarjajo v javnem zavodu Narodni dom Maribor.

Kot poudarjajo, je v Veliki dvorani prav tako nujna obnova oziroma zamenjava gledaliških vlekov in starih lesenih tal na balkonu.

Narodni dom Maribor

Po nujni obnovi trenutno najbolj kličejo garderobe za nastopajoče in zaodrje. „Slednje namreč ni bilo obnovljeno že od prevzema leta 1992 in več ne služi niti osnovnim funkcijam,“ opozarjajo v Narodnem domu.

Seznam se nadaljuje in za potrebna obnovitvena dela bi po njihovih ocenah potrebovali najmanj 584-tisoč evrov.

Mestna občina Maribor je medtem Narodnemu domu za investicijska dela v zadnjih petih letih skupno namenila dobrih 157-tisoč evrov, od tega okrog 50-tisočakov za vzdrževalna dela na drugih objektih, s katerimi zavod upravlja.

Potrebna je tudi zamenjava miz za izvedbo prireditev, obnova severnega stopnišča, fasade na severni in vzhodni strani, ter sanacija na že obnovljenih delih fasade.

Od preostalih 107.208 evrov (ki so jih prejeli v letih 2011–2014 – op. p.) so tako v 2011 slabih 30-tisočakov namenili nakupu avdio opreme in pontonov, v 2012 okrog 29-tisoč evrov za vgradnjo plinskega kotla in dimovoda, v 2013 nekaj čez 28-tisoč za rekonstrukcijo slednjih, v 2014 pa dobrih 20-tisočakov še za nakup avdio opreme in za izdelavo projekta za zaodrje Narodnega doma. V povprečju jim MO Maribor kot ustanoviteljica zavoda za nujna vzdrževalna dela (za stavbo narodnega doma – op. p.) letno tako nameni okrog 27-tisoč evrov.

Kulturno-prireditveni center Narodni dom Maribor je takoj za Cankarjevim domom drugi največji tovrstni center v državi.

Sicer pa stavba, ki je tudi kulturno-spomeniško zaščitene še nikoli ni bila deležna popolne obnove. „Če želimo prireditve v tej častitljivi stavbi še naprej izvajati, se bo njene obnove tako treba čim prej lotiti,“ pa še izpostavljajo v Narodnem domu.

Svet Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor bo danes predvidoma začel s postopkom iskanja novega direktorja zavoda. Dolgoletni direktor Gregor Pivec je namreč po pritiskih zaradi pomanjkanja anesteziologov konec aprila napovedal, da se bo po dveh mesecih umaknil z mesta direktorja zavoda.

Na zadnji seji 21. aprila se je svet zavoda seznanil z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi na mesto direktorja, ki ga je dan prej na presenečenje vseh podal direktor Pivec. Slednji ima v 60-dnevnem odpovednem roku vsa pooblastila, zato se ni uresničilo pričakovanje, da bo imenovan vršilec dolžnosti direktorja.

FOTO: STA

Predsednica sveta zavoda Vlasta Kovačič Mežek je Pivcu sicer predlagala, da odstopi od odpovednega roka, da bi tako lahko nekoliko pospešili postopke iskanja novega direktorja, a je ta vztrajal, da se bo držal vseh določil svoje pogodbe.

Vzroki za umik: polresnice in pomanjkanje podpore

Pivec je v pojasnjevanju umika z mesta, ki ga je zasedal 20 let, navedel domnevno številne objavljene polresnice v zvezi z reševanjem problematike pomanjkanja anesteziologov in pomanjkanje podpore v strokovnem vodstvu bolnišnice, strokovnih organizacijah, ministrstvu za zdravje in svetu zavoda. Kot povod za umik je navedel tudi odločitev sveta zavoda, da zapre seje sveta za javnost.

Na seji tudi o kadrovski problematiki

Poleg razpisa za imenovanje novega direktorja UKC Maribor imajo člani sveta zavoda na dnevnem redu današnje seje med drugim še kadrovsko problematiko po posameznih klinikah in oddelkih kliničnega centra, saj pomanjkanje zdravnikov ni opazno samo pri anesteziologih ampak tudi drugod.

Na seji bodo spregovorili tudi o problematiki invazivne srčne diagnostike po tistem, ko se je tamkajšnji koronarografski aparat pred nekaj tedni dokončno pokvaril, novega pa še niso dobili.

VIR: STA