Nekdanji prostori Dijaškega doma 26. junij na mariborskem Pobrežju še vedno čakajo novega lastnika. Stavbo, ki se jo je država zaradi zmanjšanih potreb po takšnih nastanitvah odločila pred leti izprazniti, so poskušali že dvakrat prodati na javni dražbi, a zanimanja za nakup ni bilo.

Prostori na Železnikovi 12 v Mariboru so prazni od leta 2011, ko je bil izveden postopek likvidacije Dijaškega doma 26. junij. “Za prodajo smo se odločili zaradi prenehanja dijaškega doma in po uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim z vpisom dela nepremičnine na Republiko Slovenijo,” so za STA pojasnili na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Kljub 15 odstotkov nižji ceni brez zanimanja

Ta teden bi morala potekati že druga javna dražba, vendar se tudi tokrat, kljub za 15 odstotkov znižani ceni od prvotne izklicne, ni prijavil noben dražitelj. “Skladno s predpisi o ravnanju s stvarnim premoženjem se lahko v treh mesecih od ponovljene javne dražbe sklene neposredna pogodba z zainteresiranimi kupci,” so še navedli na ministrstvu. To je seveda izvedljivo le, če bo kdo izkazal zanimanje za nakup.

Prostori potrebni obnove

Tokrat je izklicna cena znašala nekaj manj kot pol milijona evrov. Objekt je bil zgrajen leta 1987 kot večstanovanjski dijaški dom v štirih nadstropjih. Kot priznavajo na ministrstvu, prostori že nekaj časa niso v uporabi in so potrebni prenove, predvsem kar zadeva sanitarije in okna.

Slika je simbolična.
(FOTO:STA)

Dijaški dom, kjer je bilo na voljo več kot sto ležišč, so se odločili izprazniti, ker se je v Mariboru v zadnjih letih njegovega delovanja stalno zmanjševala potreba po nastanitvi dijakov in študentov. V letu 2007/2008 je tam bivalo le še 19 dijakov in 13 študentov. Takratno ministrstvo za šolstvo in šport je zato sprejelo sklep o prenehanju izvajanja javne službe in začetku postopka prenehanja tega zavoda.

V 2009 še na voljo drugim uporabnikom

Dijaški dom v šolskem letu 2008/2009 ni več sprejemal dijakov in študentov, je pa delno povečal dejavnost nudenja krajših prenočitev drugim uporabnikom, s čimer je pokrival stroške dela oziroma delovanja. Nato pa se je zaradi kriznih razmer v gospodarstvu bistveno zmanjšal obseg tudi te dejavnosti, zato njegovo nadaljnje poslovanje ni bilo več vzdržno.

VIR: STA

To sredo, 18. maja bodo v Andragoškem zavodu Maribor, v okviru Tedna vseživljenjskega učenja izvedli Parado učenja, ki bo v Vetrinjskem dvoru v Mariboru s pričetkom ob 10:00.

“Parado učenja bomo izvedli v sodelovanju z Andragoškim centrom Slovenije (ACS), ki tudi sicer koordinira vseslovenski projekt TVU. Leta 2008 smo v Mariboru skupaj izpeljali tudi odmevno Nacionalno odprtje TVU, v letu 2014 pa prav tako odmevno prvo Parado učenja,” so sporočili iz Andragoškega zavoda Maribor.

Pri Paradi učenja gre za serijo pestrih predstavitev priložnosti za vseživljenjsko učenje na javnem mestu, ki se bo hkrati odvijala v večih krajih po Sloveniji. AZM-LU je bil na razpisu Ministrstva za izobraževanje znanost in šport izbran kot eden izmed 15-tih nosilcev prireditve, katere namen je ozaveščanje javnosti o vlogi učenja, spodbujanje k vključevanju v učenje ter sožitju generacij in skupnosti. Več o projektnih dejavnostih in njihovem ozadju najdete na spletni strani http://tvu.acs.si/sl/akcija/2016/pu .

Parada učenja se bo odvijala v sredo, 18. maja 2016 v Vetrinjskem dvoru v Mariboru s pričetkom ob 10 uri. Na njej se bo na stojnicah in s programom na odru in ob njem, predstavila množica ustanov, skupin in posameznikov, ki s svojo izobraževalno in ustvarjalno dejavnostjo krepijo našo skupnost. Sodelovali bodo pripadniki vseh generacij, prireditev pa bo imela tudi medkulturni značaj.

“Verjamemo, da lahko s skupnimi močmi ustvarimo nepozaben dogodek, ki bo vseživljenjsko učenje še bolj približal našim občanom in jih navdušil za vključevanje,” so še sporočili Andragoškega zavoda Maribor

V Mariboru je minuli konec tedna zaživel nov festival komorne glasbe, Janus festival. V sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Maribor so v društvu Janus Atelier priredili dvodnevni festival v Minoritski cerkvi.

Mladi glasbeniki so preigravali klasično glasbo zadnjih 100 let, tudi kompozicije mladih skladateljev in skladbe dijakov mariborskega konservatorija. Komorni orkester Janus Atelier so ta akustični prostor Minoritske cerkve prvič napolnili v tolikšnem obsegu.

Organizatorji so s številom obiskovalcev bili zadovoljni, saj se je tovrsten festival v Mariboru zgodil prvič. Želijo pa si, da bi ta festival postal tradicija. “Želimo si v prvi vrsti tudi obujanja in oživljanja tega prostora (Minoritske cerkve), da bodo tudi drugi uvideli njegovo kvaliteto,” je dejal umetniški vodja festivala Matija Krečič.

Potem ko so prejšnji teden v Tomšičevem drevoredu uredili nove zasaditve dreves, ta teden nadaljujejo s sanacijo po žledu – in snegolomu v Mestnem in Magdalenskem parku.

“Ker dela vključujejo tudi žaganje vejevja na višini, bosta oba parka deloma zaprta, saj je varnost sprehajalcev lahko ogrožena. Zaprti deli obeh parkov bodo jasno označeni, obiskovalce pa prosimo, da spoštujejo omejitve gibanja, v prvi vrsti zaradi lastne varnosti, seveda pa nam bodo s spoštovanjem omejitev gibanja omogočili, da delo opravimo v zastavljenem času in kar je mogoče hitro,” so sporočili iz Snage d.o.o..

Na terenu je 20 – članska ekipa predvidevamo, da bosta parka v celoti ponovno odprta najkasneje v sredo (Magdalenski) oziroma petek (Mestni park).

Sanacija po žledolomu poteka od konca aprila, financirana pa je s strani evropskih sredstev, ki jih je na razpisu pridobila Mestna občina Maribor. Za 127 tisoč evrov bodo v Snagi posadili 91 novih dreves, poškodovana pa sanirali tako, da ne bodo predstavljala nevarnosti za obiskovalce. Vsa dela potekajo pod nadzorom strokovnih služb, zaključena pa bodo predvidoma do konca meseca.

V Luftu smo se v petek vrnili nazaj v šestdeseta. Več v galeriji …

Luft je v sodelovanju z blagovno znamko Sveta Vladar Nove KBM v petek na vrhu Slavije pripravil koncert, ki ga ljubitelji zasedbe The Beatles še dolgo ne bodo pozabili.

FOTO: Jernej Kogelnik

Nastop tribute banda HELP! je oiskovalce namreč vrnil v čase legendarne liverpoolske četverice – naravnost v 60-a leta prejšnjega stoletja.

FOTO: Jernej Kogelnik

Fantje so s svojo odlično energijo, originalno kostumografijo ter vrhunsko izvedbo Beatlovih največjih uspešnic poskrbeli za vrhunsko zabavo nad mestom.

FOTO: Jernej Kogelnik

Več v spodnji galeriji.

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

FOTO: Jernej Kogelnik

Člani Brass Band Slovenija so ta konec tedna priredili koncert “The Phantom of Musicals” v Unionski dvorani v Mariboru.

Foto: Slavko Rajh

Trije pevski zbori in sedem vokalnih solistov, med katerimi so nastopili Vokalna skupina Cezam iz Ruš, Pevski zbor II gimnazije in akademski pevski zbor Maribor so navdušili obiskovalce v nabito polni Unionski dvorani. Navdušujoč in skrbno izbran program, sestavljen iz “zimzelenih” svetovnih mjuziklov (kar je bila tudi tema koncerta), ni pustil ravnodušnega niti še tako zahtevnega poslušaca.

Foto in besedilo: Slavko Rajh

Od ponedeljka, 9.5.2016, je ponovno odprta prenovljena lekarna Tezno na »stari« lokaciji na Prvomajski 28 v Mariboru.

Delovni čas lekarne ostaja enak kot je bil do sedaj, tj. od ponedeljka do petka od 7:30 do 19:00, ob sobotah od 7:30 do 12:00. Ob nedeljah in praznikih je lekarna zaprta.

“Lekarno smo prenovili v sodobno lekarno z robotiziranim skladiščem za zdravila in ostale izdelke. Poleg tega je namenjenega več prostora v oficini, kjer so izdelki razporejeni tako, da jih uporabniki lekarniških storitev lahko sami izbirajo. Poskrbeli smo za obsežno zalogo zdravil, ki jih izdajamo na recepte in brez recepta, nudimo pa tudi veliko izbiro izdelkov za ohranjanje in krepitev zdravja, medicinskih pripomočkov, prehranskih dopolnil, izdelkov za nego otrok, za nego kože in las ter strokovno svetovanje pri izbiri za vas primernih izdelkov,” so sporočili iz Lekarn Maribor.

vabijo vas, da obiščete prenovljeno in po najnovejših standardih opremljeno Lekarno Tezno in si med drugim pridobite svoj izvod brezplačne revije »Pripravljeni na poletje«. V reviji »Pripravljeni na poletje« so zbrani nasveti naših magistrov farmacije o zdravju in ohranjanju zdravja v vsakdanjem življenju in tudi v času počitnic. Svoj izvod revije lahko prejmete tudi v vseh ostalih naših lekarniških enotah, dosegljiv pa je tudi na spletnem naslovu Lekarn Maribor www.mb-lekarne.si.

Italijan Antonio Cairoli je zmagovalec osme dirke svetovnega prvenstva v motokrosu. Na domači preizkušnji v Pietramurati je premagal Francoza Romaina Febvreja, tretji pa je bil slovenski dirkač Tim Gajser, ki je z novimi stopničkami, že osmimi v sezoni, ohranil skupno vodstvo v SP. Zdaj ima 335 točk, drugi Febvre pa 331.

Gajserju sta za nove stopničke zadostovali dve četrti mesti v obeh vožnjah, pri čemer je v drugi vožnji že vodil, a se je po padcu moral vračati s šestega mesta. To vožnjo je dobil Febvre pred Cairolijem in Jevgenijem Bobriševim. V prvi vožnji je zmagal Cairoli, drugi je bil Nemec Maximilian Nagl, tretji pa Belgijec Kevin Strijbos.

Skupno na dirki je Cairoli zbral 47 točk, Febvre 40, Gajser pa 36.

Na dirki je nastopil še en slovenski dirkač Peter Irt; v prvi vožnji je bil 25., v drugi pa 20., tako da je osvojil prvo letošnjo točko za SP, skupno pa je bil 23.

Sezona se bo z deveto dirko nadaljevala v španski Talaveri de la Reini čez 14 dni.

Vir: STA

Kljub protestom Umetnostne galerije Maribor (UGM) bo, kot vse kaže, mariborski dispečerski center vendarle nameščen v stavbi nekdanje SDK na Trgu Leona Štuklja. Kot so pojasnili na ministrstvu za zdravje, se nobena od drugih predlaganih lokacij namreč ni izkazala za primerno.

Dispečerski center zdravstva, ki bo eden od dveh načrtovanih v okviru nove organizacije nujne medicinske pomoči v Sloveniji, bo na mariborskem Trgu Leona Štruklja po načrtih ministrstva za zdravje začel delovati jeseni. “Sredstva za njegovo delovanje so bila že zagotovljena z aneksom št. 1 k splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2015,” so poudarili na ministrstvu.

V Ljubljani bo dispečerski center umeščen v objekt urgence Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in bo po napovedih ministrstva za zdravje začel delovati predvidoma v prvi polovici naslednjega leta. Tudi zanj naj bi bila sredstva že zagotovljena. Poleg omenjenih že deluje satelit v Izoli, ki bo organizacijsko sodil pod okrilje ljubljanskega dispečerskega centra.

Ko so na ministrstvu objavili lokacijo mariborskega dispečerskega centra, je v javnosti završalo, saj je bila tam sprva načrtovana nova UGM, ki že več desetletij čaka na ustreznejše prostore.

Občina ponudila vrsto drugih lokacij

Mariborska občina je ministrstvu za zdravje predlagala vrsto drugih lokacij v mestu, med drugim prostore Gasilske brigade na Cesti proletarskih brigad, prostore Karantene, bivše prostore centra za socialno delo in bivše prostore višje šole za gostinstvo in turizem, a ga očitno ni uspela prepričati.

“Ministrstvo za zdravje si je skupaj s predstavniki občine ogledalo poleg navedenih še dodatne predloge prostorov, kjer bi se potencialno lahko umestil dispečerski center. Ugotovljeno je bilo, da nobena od predlaganih lokacij ni primerna, skoraj vse zaradi neustreznosti prostorov oziroma neizpolnjevanja zahtev, ki jih morajo prostori za dispečerski center izpolnjevati,” so pojasnili na ministrstvu.

Možnosti občinskega posedovanja omejene

Na občini z dokončno odločitvijo ministrstva še niso seznanjeni. Poudarjajo, da je dispečerski center državni projekt, objekt SDK pa v državni lasti, zato so možnosti občinskega posredovanja omejene. “Za UGM se bo našla rešitev, želimo pa si, da bi to naredili v dialogu in sodelovanju. Država bi lahko prisluhnila lokalnim potrebam in dispečerski center umestila v več nezasedenih prostorov v mestu, ki so v njihovi lasti,” so navedli na občini.

Z lokacijo nezadovoljni tudi v samem dispečerskem centru

V UGM ob tem ponovno pozivajo državne in lokalne oblasti, da obravnavajo projekt nove UGM kot prioritetni investicijski projekt. V vladni SMC so na nedavni novinarski konferenci, ki jo je na Trgu Leona Štuklja priredila UGM, menili, da je mogoče v objekt SDK umestiti tako dispečerski center kot galerijo. Direktorica UGM Breda Kolar Sluga pa je za časnik Večer ocenila, da je takšna ponudba “nestrokovna in povsem neresna do naše dejavnosti”.

Z lokacijo na Trgu Leona Štuklja po poročanju Večera niso zadovoljni niti v sedanjem mariborskem dispečerskem centru. “Žalosti nas dejstvo, da nas niso vprašali za mnenje. Glede na to, da so vse službe v sistemu zaščite in reševanja v Mariboru na Cesti proletarskih brigad 21, se nam zdi, da je to bolj ustrezna lokacija. Tukaj je tudi zgrajena komunikacijska struktura,” je povedal glavni zdravstvenik enote nujne medicinske pomoči v mariborskem zdravstvenem domu Aleksander Jus.

VIR: STA

FC Proen Maribor je sinoči postal državni prvak dvoranskega nogometa in tako se bo v Mariboru zagotovo v naslednji sezoni igral Evropski nogomet.

Štajerci so na četrti finalni tekmi premagali Litijo z rezultatom 6:5 (3:1 v zmagah). Že v prvem polčasu smo videli 6 zadetkov.

Več pa v spodnjem videu:

Vladamir Rukavina – direktor Narodnega doma Maribor in Festivala Lent je v intervjuju za naš portal med drugim razkril kako je nastal Folkart, ter tudi kdaj in kako je dobil vzdevek Gogo.

Koliko od 1 do 10 imate radi Maribor?

Včasih ga je že težko imeti rad, ampak ostaja 10ka.

Po čem je po Vašem mnenju Maribor najbolj prepoznaven? Kaj je tisto, kar to mesto odlikuje, ga dela drugačnega od ostalih?

To, kar je že dokazal – da, ko postane prehudo, se upremo, žal pa tudi prej kot drugi padamo v letargijo. Nekaj mediteranskega je v tem.

Kateri del mesta imate najraje in zakaj?

Staro mestno jedro, ker postavlja nebroj ugank, skriva ogromno skrivnosti ter nudi nebroj možnosti za kreativnost in razvoj, tudi zato, ker je začeta, pa nikoli dokončana zgodba.

Vladimir Rukavina – Direktor Narodnega doma Maribor in Festivala Lent

Kako, zakaj, kje in od koga ste dobili vzdevek Gogo?

Od svojih staršev, ko sem bil majhen, sem želel, da me dvignejo v naročje, nisem še prav govoril, želel sem gor, gor, bolj slabo povedal, pa sem ostal Gogo.

Festival Lent je za Vas nekoč pomenil najmanj 16 neprespanih dni in noči … Kaj pomeni zdaj, ko odštevate do pričetka precej krajšega festivala?

Letom primerno No, pa tudi drugače nas je ta kriza prisilila, da smo prišli do mogoče optimalnega časovnega okvirja za izvedbo festivala.

Ali je letošnji krajši festival izhod v sili ali posledica tako imenovane finančne podhranjenosti, o kateri smo precej poročali in slišali v zadnjih poletjih?

Eno in drugo, predvsem pa pot k festivalu prihodnje leto, kot si ga želimo, ponovno s plavajočim odrom kot veduto, ki jo vsi pogrešamo, skozi 9 dni intenzivnega dogajanja, o čemer že potekajo zelo pozitivni dogovori z ustanoviteljem.

Festival Lent je postal resnično stalnica in eden najprepoznavnejših blagovnih znamk ne samo Maribora, temveč celotne Slovenije. Katero leto je bil festival po Vašem mnenju najboljši oziroma je resnično zasijal v vsej svoji veličini?

Vsekakor v letu 2012, ko smo pa, žal, zapravili priložnost, da bi ga boljše spromovirali pri naših sosedih.

Vladimir Rukavina – Gogo (FOTO: STA)

Katere prireditve oziroma odre Vi osebno najraje obiščete v sklopu festivala?

Vse prireditve in vsi odri so mi ljubi, ne pomnim pa, da sem bil na eni od začetka do konca predstave, sem zmeraj bolj leteč.

Vemo, da je Festival Lent nastal iz Folkarta, niste pa še potrdili ali ovrgli domneve, da je Folkart nastal iz Vaše osebne želje oziroma povezave s plesom v folklornih skupinah – drži?

Vsekakor je nastanek Folkarta povezan z našim plesom pri AFS Študent, s katero smo prepotovali dobršen del sveta in se imeli fajn. No, potem smo končali šolanje in si zaželeli, da takšna druženja, kot smo jih videli in bili deležni drugod po svetu, prinesemo v Maribor. In je nastal Folkart.

Kako ocenjujete stanje kulture v mestu – ali držijo vse tiste „ulične govorice“, da domačih umetnikov doma ne znajo (znamo) ceniti, ter da se od kulture ne da živeti?

„Nemo propheta in patria sua“ – to je star latinski pregovor in še kako drži. Se pa od kulture da živeti zelo težko, ker je, žal, marsikdaj prva na jeziku in zadnja pri koritu.

Mariborski javni podjetji Snaga in Marprom čakata na soglasje mestnega sveta za najem posojila za gradnjo sortirnice odpadkov in nakup nove garaže. Na današnji predstavitvi je bilo med prisotnimi mestnimi svetniki slišati pomisleke predvsem glede Snaginih načrtov, sicer pa bodo to obravnavali na dopisni seji predvidoma naslednji teden.

Direktor Snage Maribor Cveto Žalik je na današnji predstavitvi projektov mestnim svetnikom poudaril, da si v podjetju že desetletje prizadevajo zgraditi lastno napravo za obdelavo odpadkov, ki bi mestu zagotovila konkurenčno prednost v mnogih pogledih, med drugim bi pomenila nove zaposlitve in ugodnejše cene ravnanja z odpadki. Medtem ko zdaj stroški obdelave in odstranjevanja tone odpadkov znašajo 114 evrov, naj bi se ob delujoči sortirnici znižali na okoli 95 evrov. “Trenutno pobiramo odpadke in jih predajamo drugim. S tem pa bi imeli tudi obdelavo odpadkov v lastnih rokah,” je dodal vodja projekta Branko Kosi.

Nova sortirnica bi po besedah žalika pinesla tudi nova delovna mesta.

Za investicijo potrebujejo 10 milijonov evrov posojila

Za gradnjo 12,5 milijona evrov vrednega objekta na Teznu so izbrali gradbeno podjetje Kostak iz Krškega, z gradnjo pa bi lahko začeli julija. Za investicijo želijo najeti deset milijonov evrov posojila za deset let, a za to potrebujejo soglasje mestnega sveta. Tako Žalik in Kosi sta poudarila, da tu ne gre za poroštvo občine temveč le soglasje, kar pomeni, da z odplačilom ne bodo bremenili ne občinskega proračuna ne uporabnikov.

Župan Andrej Fištravec projekt podpira. “S tem projektom dobiva Slovenija nekaj, česar še nima,” je ocenil.

LPR dvomi v sedanjo ceno

Med predstavniki opozicije v mestnem svetu pa je bilo slišati kar nekaj pomislekov. Najbolj glasen je bil vodja Liste za pravičnost in razvoj (LPR) Stojan Auer, ki je med drugim podvomil v sedanjo ceno ravnanja z odpadki in status podjetja. “Podpiram sortirnico, na katero že dolgo čakamo. A ključno vprašanje je, komu dajemo soglasje za najem kredita,” je dejal.

Nekatere mestne svetnike je tudi zmotilo, da se bo o zadevi, vredni več milijonov evrov, odločalo na dopisni seji, še posebej glede na pretekle izkušnje s podobnimi primeri v mestu. “Ne odločamo o investiciji, ampak dajemo soglasje,” jim je odgovoril Fištravec, ki pa bo kljub temu še enkrat razmislil o načinu izvedbe seje.

O tem bi morali odločati aprila

Mestni svet bi o tem moral odločati že aprila, a je občina predlog zadržala, kar naj bi bil eden od razlogov za govorice o odhodu direktorja mestne uprave Darka Frasa. Kot je prejšnji teden pisal časnik Večer, naj bi si Fras prav zaradi tega med drugim nakopal tudi srd vodstva Snage, zaradi česar je podžupanja Melita Petelin, sicer soproga člana Snaginega nadzornega sveta Igorja Petelina, prejšnji teden kar v odsotnosti župana Fištravca sklicala sestanek vodij vseh občinskih uradov in služb, Frasa kot njihovega šefa pa na sestanek ni povabila.

Ker ta na aprilsko sejo ni uvrstil njihovih vlog za zadolževanje, naj bi bila s Frasom nezadovoljna tudi direktorja Nigrada in Marproma, a je Fištravec zagotovil, da Frasu še vedno zaupa, zato ta za zdaj ostaja na svojem položaju. Nigrad je medtem svojo vlogo za kredit po posvetu z županom umaknil.

Marprom 1,2 milijona za garažo, delavnico, pralnico …

Mnogo manj pomislekov so imeli danes mestni svetniki glede načrtov mariborskega javnega avtobusnega prevoznika Marprom. Ta želi soglasje za najem 1,2 milijona evrov kredita za 15 let za nakup prostorov v kompleksu nekdanjega CPM na Pobrežju, kjer bi uredili svoje prostore, ki jih imajo zdaj v najemu. S tem bi dobili skoraj desetkrat več površin za delavnico in parkirišča ter že samo zaradi krajše poti od garaže do glavne avtobusne postaje letno prihranili 86.000 evrov.

Tudi predstavnica Marproma Danijela Mešič je poudarila, da od občine potrebujejo le soglasje, saj bo zadolževanje odplačano iz neproračunskih virov in tako ne bo posegalo v občinsko zadolževanje. “Jasno je, da je to pameten nakup,” je menil predstavnik DeSUS Valter Drozg. “Bolje je dajati za kredit kot za najemnino,” je dodal Aleksander Županek iz Združene levice.

VIR: STA

Disciplinski sodnik Nogometne zveze Slovenije Roman Rogelj je izrekel kazni po 33. krogu Prve lige Telekom Slovenije, to pa pomeni, da bodo Mariborčani zaradi nešportnega obnašanja navijačev morali odšteti 4.900 evrov.

Maribor bo brez slabih petih tisočakov ostal zaradi nešportnega in neprimernega vedenja navijačev, ki so žaljivo skandirali nasprotni ekipi in njenim navijačem. Ob tem so na tribuni prižigali tudi bakle in uničili več stolov.

Še nekoliko višja kazen je sicer doletela Olimpijo – ti so ostali brez 5.450 evrov. Tudi zato, ker so navijači dva kosa pirotehnike odvrgli neposredno za gol, na igralno površino pa metali tudi papirne role. Disciplinski sodnik je upošteval tudi predkaznovanost.

Kazen tudi Zvarču in Kopru

Zavrč je medtem zaradi nešportnega in neprimernega vedenja navijačev moral odšteti 400 evrov, Koper zaradi enakega vzroka 800 evrov, Olimpija pa zaradi petih rumenih kartonov svojih igralcev še 300 ervov. Zaradi prekrškov navijačev v 34. krogu je Rogelj Olimpijo kaznoval še z 850 evri; Marko Jurina, igralec Kopra, pa bo zaradi izključitve, na hladnem ostal tri tekme.

VIR: STA

Nadškofija Maribor je v okviru izvajanja sporazuma z upniki podpisala prodajno pogodbo za cerkev sv. Alojzija v Mariboru.

Kupec je Hrvaška katoliška misija v Mariboru, cerkev sv. Alojzija pa bo tako še naprej služila kot sakralni prostor Hrvaški katoliški misiji v Mariboru in Nadškofiji Maribor, so sporočili iz Slovenske škofovske konference.

Sedež mariborske nadškofije
(FOTO: STA)

Vodstvo mariborske nadškofije je v začetku lanskega leta po dolgotrajnih pogajanjih z upniki uspelo skleniti sporazum, s katerim so uredili medsebojna dolžniško-upniška razmerja. Z dogovorom je soglašal tudi Vatikan.

Za poplačilo dolgov vse svoje premoženje

Nadškofija Maribor je za poplačilo dolgov namenila praktično vse svoje premoženje, višina končnega poplačila velike večine upnikov pa bo odvisna od uspešnosti unovčenja tega premoženja.

Nadškofija Maribor

Sklenitev sporazuma predstavlja zaključek enega izmed težjih obdobij v obstoju nadškofije, hkrati pa pomeni nov začetek v izpolnjevanju osnovnega poslanstva Cerkve, ki se uresničuje na področjih oznanjevanja, bogoslužja in dobrodelnosti, so takrat poudarili v Nadškofiji Maribor.

Zadolženi pri najmanj štirih bankah

Kot so lani pisali mediji, je nadškofija sicer zadolžena pri najmanj štirih slovenskih bankah v tuji lasti, poleg banke Sparkasse še pri Raiffeisen, BKS Bank in Unicredit. Nadškofija mora šele leta 2020 poravnati za 26,2 milijona evrov obveznosti, za kar bo morala plačevati šestodstotno letno obrestno mero.

V stečaju tako Gospodarstvo Rast, kot oba finančna holdinga

Razsežnosti finančnega poloma mariborske nadškofije, ki jih je v začetku leta 2011 razkril italijanski tednik L’Espresso, pa so precej večje od omenjenega dolga do bank. Omenjeni časnik je namreč takrat pisal o kar 800 milijonih evrov. Kljub več poskusom sanacije so se med novembrom 2011 in februarjem 2012 v stečaju znašli tako Gospodarstvo Rast, prek katerega je nadškofija vodila gospodarske dejavnosti, kot oba finančna holdinga Zvon Ena in Zvon Dva.

VIR: STA

Nadzorni sveti družb Zavarovalnica Maribor, Zavarovalnica Tilia, Velebit osiguranje in Velebit životno osiguranje so danes potrdili pogodbo o združitvi v novo zavarovalnico, so prek spletne strani Ljubljanske borze sporočili iz Save Re. Ta se bo imenovala Zavarovalnica Sava in bo po načrtih zaživela novembra.

foto: STA

Uprave vseh štirih zavarovalnic, ki sodijo v skupino Sava Re s sedežem v EU, so načrt čezmejne združitve in pogodbo o pripojitvi podpisale 6. maja. S tem bo nastala druga največja zavarovalnica na območju držav bivše Jugoslavije.

Ustanovitev nove zavarovalnice so v Pozavarovalnici Sava napovedali lansko jesen kot normalno fazo v razvoju skupine Sava Re, potem ko so leta 2013 prevzeli Zavarovalnico Maribor. Od združitve zavarovalnic v Sloveniji in na Hrvaškem si obetajo večjo stroškovno učinkovitost, konkurenčnost in uspešnost na dolgi rok.

Vir: STA

Lista za pravičnost in razvoj (LPR) se je danes odzvala tožbi, ki jo je včeraj napovedalo komunalno podjetje Nigrad d.d..

Mariborska Lista za pravičnost in razvoj (LPR) še naprej nasprotuje uvedbi dajatve za odvajanje padavinskih voda, zato je te dni po Mariboru postavila štiri jumbo plakate, ki meščane svarijo pred višjimi cenami Nigradovih položnic. V omenjenem javnem podjetju odgovarjajo, da cene določa mestni svet in ne podjetje, zato bodo zoper LPR vložili tožbo.

Kot je povedal direktor Nigrada Marko Žula, so sami le izvajalec javne gospodarske službe odvajanja odpadnih voda in nikakor ne organ, ki bi odločal o cenah, zato postavljeni plakati pomenijo zlorabo njihovega dobrega imena in poskus manipulacije predsednika LPR Stojana Auerja.

“Preseneča nas njegova nevednost, saj bi kot mestni svetnik moral vedeti, da cene sprejema mestni svet. Takšna manipulacija je naravnost žaljiva, zato bomo zoper njegovo listo vložili odškodninsko tožbo. Ko jo bomo dobili, ker gre za očitno kršitev, bomo ta denar namenili naši kanalizaciji,”je dejal Žula in spomnil, da mestna občina nima urejenega financiranja za popravila in širitev kanalizacije, zato ta, predvsem zahvaljujoč Auerju, propada.

Prvi mož LPR je danes potrdil, da so natisnili plakate, to pa zato, ker od Nigrada in mestne uprave že nekaj časa zaman zahtevajo, da jim pojasni, kam gre denar, ki ga ljudje plačajo s položnicami. Za zdaj le iz medijev izvedo, da Nigrad financira nekatere projekte v Katarju, hčerinske družbe, dejavnosti na Pohorju, podarja sponzorska sredstva, na drugi strani pa so razmere glede kanalizacije katastrofalne.

“Zdaj, ko se obeta nov dvig položnic, se bojimo, da še naprej ne bo odgovorov. Mi ne trdimo, da Nigrad dviguje cene, seveda pa se obeta dvig njihovih položnic. Naša akcija je dobronamerna, da končno dobimo nekatere odgovore,” je dejal Auer.

Župana Andreja Fištravca so danes pozvali, da odstavi direktorja nadzornega sveta Nigrada in direktorja Žulo, saj so razmere v podjetju kritične. Podjetje po Auerjevih besedah namreč ni pridobilo novih poslov ne za letos, niti za naslednje leto, po drugi strani pa vlaga tožbe proti članom mestnega sveta, ki jih zgolj zanima, kaj se dogaja z javnim denarjem. Zoper Žulo pa bodo vložili tudi odškodninsko in kazensko tožbo.

Mestna občina Maribor še vedno nima veljavnega odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih voda, s katero bi občanom začeli zaračunavati t. i. davek na dež. Odlok je bil v zadnjih letih večkrat zavrnjen, občina pa tako nima denarja za obnovo in gradnjo nove kanalizacije, zaradi česar so že bili deležni inšpekcijskega nadzora in izrečene globe.

Mestni svet je na prejšnji seji odlok v prvem branju že podprl, ob pogoju opozicije, ki ima sicer večino, da hkrati sprejmejo kodeks upravljanja javnih podjetij. Na nedavno proračunsko sejo mestna uprava kodeksa še ni uvrstila, seja pa je bila takrat zaradi dolgotrajne obravnave proračuna prekinjena, zato odločanje v drugem branju še ni prišlo na vrsto.

Vir: STA

V tokratni oddaji Dialog je voditeljica Špela Žerjal gostila Gregorja Pivca – direktorja UKC Maribor v odstopu.

Gregor Pivec – direktor UKC Maribor – v odstopu.

Med drugim sta spregovorila tudi o tem, zakaj so “vpoklicali” hrvaške in ne slovenskih anesteziologov, kaj bo počel, ko ne bo več direktor, pa tudi, kdo vse podrobno pregleduje pogodbe.

Več v videu:

Županova lista nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja je na današnjem kongresu v Mariboru dobila novo ime in se tako podala na pot državne politike. Novo ljudsko stranko bo še naprej vodil dosedanji predsednik Željko Vogrin, Kangler, ki se že na naslednjih volitvah želi vrniti v državni zbor, pa je prevzel vodenje programskega sveta.

Kot je povedal Vogrin, so se za preimenovanje odločili, ker so doslej delovali le na lokalni ravni, zdaj pa se nameravajo aktivno vključiti v slovensko politiko. Ob tem je dejal, da so se za preimenovanje prav na današnji dan odločili zato, ker je bila 12. maja pred štirimi leti ustanovljena Županova lista.

Vogrin: Datum nima nič opraviti z SLS-om

Izbrani datum je zato po njegovem zgolj naključje in nima nič opraviti z dejstvom, da SLS danes prav danes obeležuje 28 let od rojstva Slovenske kmečke zveze, predhodnice današnje SLS, stranke, iz katere so Kanglerja po dogajanju v Mariboru, ki ga je odneslo z županskega stolčka in ga preselilo v sodne dvorane, izključili v času predsednika Radovana Žerjava.

Stranka namerava po njegovih besedah dati poudarek predvsem gospodarstvu, socialnim zadevam, davčni politiki, saj država, kot je dejal Vogrin, gospodarsko tone, napredka pa ni videti. Ne strinjajo se tudi z aktualno zavrnitvijo referendumskih pobud s strani delavcev migrantov, ki po njegovem mnenju kot pravniku ni najbolj modra odločitev predsednika državnega zbora.

Željko Vogrin bo na čelu stranke najmanj do naslednjega volilnega kongresa, ki pa bo šele leta 2018.

Sicer pa Vogrin ostaja na predsedniškem položaju, saj danes ni potekal volilni kongres. Na tem mestu bo tako ostal vsaj do naslednjega volilnega kongresa, ki bo šele leta 2018, potem pa bo volja članov stranke pokazala, kako naprej.

Kangler tudi na današnjem kongresu ni mogel mimo svojih sodnih zadev, zaradi katerih za zdaj tudi ni prevzel vodenja stranke. Spomnil je, da naj bi sodnik v medtem že razveljavljeni sodbi v zadevi Ježovita med drugim dejal, da je nevaren za slovensko politiko, zato ga je potrebno poslati v zapor.

“Vendar se ne oziram nazaj, pač pa v prihodnost. Predvsem me skrbi prihodnost države in državljanov Slovenije,” je dejal Kangler, ki v polni dvorani hotela City vidi tudi odziv ljudi na sedanje stanje.

Predsedniku vlade Miru Cerarju, ki naj bi po njegovem zanemarjal malega človeka, je javno sporočil, da njegovo stranko zanima prav mali človek, torej tisti, ki je leta 1992 zagotovil, da se je Slovenija osamosvojila.

Angažma na državni ravni

S preimenovanjem stranke se želijo angažirati na državni ravni ter se aktivno vključiti v državnozborske volitve, za zdaj pa še ostajajo odprti dogovori glede morebitnih nadaljnjih povezovanj v slovenskem političnem prostoru. Nikogar ne izključujejo, saj so za dialog, s katerim je potrebno v Sloveniji začeti reševati težave ter preseči delitev na leve in desne.

Kangler je tudi zavrnil obtožbe s strani SLS na račun njihove izbire imena, predsednika SLS Marka Zidanška pa je pozval, naj se, če mu je mar za pravno državo in pravni red v njej, z njimi pogovarja in išče dialog.

Ob tem je še dodal, da bo sam za zdaj vodil programski svet, saj je Vogrin dober predsednik stranke z nekaj izkušnjami v lokalni politiki in vodenjem mariborske upravne enote in ni zadržkov glede tega, da še naprej ostane na čelu stranke.

Na kongresu tudi Pukšič, Rozman in Peče

Na današnjem kongresu se je zbralo okoli 200 ljudi, med katerimi je bilo tudi nekaj znanih imen, večinoma iz minulega političnega obdobja. Prišla sta nekdanja poslanca SLS Franc Pukšič, ki ni napovedal prestopa, pač pa je pozval k povezovanju s SLS, in Gvido Kres, nekdanji rektor mariborske univerze Ivan Rozman, pa tudi nekdanji poslanec Sašo Peče. Slednji je prav tako prišel le podpret nekdanjega poslanskega kolega, sicer pa namerava ostati na čelu stranke Lipa.

VIR: STA

Sicer pa smo s Francem Kanglerjem o “novi” stranki in načrtih z njo pred kratkim spregovorili tudi za naš portal:

V Mariboru so se pojavili črni plakati, s katerimi je Lista za pravičnost in razvoj (LPR) po mnenju mariborskega Nigrada nepravilno tolmačila višje položnice komunalnih storitev.

Ob tem vnovič poudarjamo, da cene komunalnih storitev sprejema mariborski mestni svet, družba Nigrad pa je le izvajalec javne gospodarske službe odvajanja odpadnih voda in ne organ, ki bi odločal o cenah,“ pa pravijo na Nigradu.

FOTO: bralec N. M.

Direktor družbe Nigrad d. d. Marko Žula poudarja, da Nigrad ni naročnik teh plakatov. Po njihovem mnenju gre za zlorabo njihovega dobrega imena, zaradi česar bo uprava Nigrada zoper LPR tudi vložila odškodninsko tožbo. Kot še dodaja, bodo preučili tudi morebitne kršitve varstva blagovne znamke.

Odgovor LPR-ja znan jutri

V LPR pa menijo, da jih Nigrad želi s tem utišati, bodo pa nadaljnje korake glede na napoved tožbe družbe Nigrad d. d. oziroma njihovega direktorja Marka Žulo predstavili na jutrišnji novinarski konferenci.

Policisti Policijske postaje Maribor I so na podlagi zbiranja obvestil in dokazov pridobili odredbo preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Mariboru ter v torek, 10. maja opravili preiskavo stanovanja v stanovanjskem bloku na območju Maribora.

V stanovanju biva Mariborčanka, za katero so obstajali utemeljeni razlogi za sum, da v njem hrani prepovedano drogo, ki je namenjena za nadaljnjo prodajo.

FOTO: Policijska postaja Maribor I

Pri preiskavi stanovanja so policisti našli in zasegli prepovedano drogo heroin, kokain, digitalno tehtnico in 37 tablet roza barve z logotipom Porsche, za katere obstaja sum, da gre za prepovedana drogo MDMA, bolj znano pod imenom ecstasy.

Grozi ji do deset let zapora
Zoper osumljeno bo na tožilstvo podana kazenska ovadba; za omenjeno kaznivo dejanje pa je zagrožena kazen od enega do desetih let zapora.

V soboto, 7. maja je v Narodnem domu Maribor potekala dražba slik, ki so nastale v likovni koloniji mariborskih osnovnošolcev.

Slikarske umetnine so nastale v letošnji dvodnevni slikarski koloniji v Limbušu, sicer že 17. zapovrstjo, v kateri so sodelovali osnovnošolci 13 mariborskih šol.

01 – Izgubljeni kuža (Katarina Cigula)

„Zaenkrat nam je uspelo prodati 17 slik, kar je skupaj naneslo 1.280 evrov,“ pojasnjuje vodja projekta Nevenka Kovačič in dodaja, da bo preostale slike odslej možno kupiti preko spleta.

03 – Strmenje v svobodo (Arijana Horvat)

Slike si lahko ogledate na Facebook strani http://www.facebook.com/limbus2016. Izklicna cena za posamezno likovno delo je 60 evrov, izkupiček od prodaje pa je v celoti namenjen mariborskemu zavetišču za živali.

05 – Srčnost (Vanessa Malnar)

37 mladih umetnikov je tokrat slikalo po knjižni predlogi Človek o psu – pes o človeku. Knjigo je v začetku letošnjega leta izdalo Društvo Jasa, med ljubitelji živali pa je naletela nad izjemno navdušenje.

07 – Izgubljen (Vita Peklar)

Kupljena likovna dela bo možno prevzeti v sredini julija, v juniju pa bodo na ogled še na skupni razstavi v mariborskem Hotelu Piramida.

09 – Posladek (Jaqueline Dominko)

Vse slike, ki še čakajo na kupca, si lahko ogledate v spodnji galeriji; več o sami dražbi pa v jutrišnji oddaji Občinski informator ob 18:30 na BK TV.

10 – Igraj se z mano (Klara Žižek)

12 – Otroško zavetje pri psu (Katja Zrinski)

13 – Tin in Ren (Tina Mlasko)

14 – Pasja pojedina (Nejc Šorgo)

15 – Elina zgodba (Nik Kapun)

16 – Iluminati pes (Leon Breznik)

17 – Najboljša prijatelja (Lia Žunec)

21 – Z roko v tački (Vita Bračko)

22 – Stop!!!! (Ana Gedl)

26 – Prihajjao boljši časi (Tina Hajdinjak)

27 – Moj prijatelj (Aneja Šurina)

28 – Ples z metulji (Taja Kurnik Šauperl)

29 – Lajkin svet skozi človeške oči (Marija Klara Lovrec)

30 – Okrog sveta – vsepovsod smo doma (Marija Majhenič in Karin Špindle)

31 – Ljubo doma, kdor ga ima (Marija Majhenič in Karin Špindle)

32 – Izzy (Adrijana Rojko)

33 – Jazbečar (Tia Ciganović)