Gasilci so ogorčeni zaradi dolgotrajnega postopka izbire novega direktorja Javnega zavoda za zaščitno in požarno reševanje Maribor. Ker domnevajo, da so za tem politični interesi, bodo v skrajnem primeru junija, ko se dosedanjemu začasnemu vodji izteče mandat, tudi stavkali, je povedal predsednik sindikata Aleksander Ogrizek.

“V Sindikatu poklicnih gasilcev Slovenije smo ogorčeni nad mariborsko občino. Ne moremo dojeti, da se občina tako brezbrižno obnaša do poklicnih gasilcev,” je povedal predsednik tega sindikata Ogrizek.

Ogrizek: Vse kaže, da občina noče Ciringerja

Prejšnji direktor Javnega zavoda za zaščitno in požarno reševanje Maribor Janez Keček je lani odšel v pokoj, občina pa je začasno za vršilca dolžnosti direktorja imenovala nekdanjega poveljnika mariborskih gasilcev Aleša Ciringerja.

Slika je simbolična.

Slednji se je tudi prijavil na razpis za novega direktorja, poleg njega pa še trije drugi kandidati. Po Ogrizkovih besedah vse kaže, da občina noče Ciringerja, čeprav ima ta podporo tako zaposlenih kot sveta zavoda. Sindikat slednjega podpira, ker gre za strokovnjaka z dolgoletnimi izkušnjami v gasilstvu in ustrezno izobrazbo. “A ker ni politično opredeljen, ima velike probleme. Gredo se politične igrice na plečih poklicnih gasilcev v Mariboru, kar je grdo, nesramno in nespoštljivo do našega poklica,” je še povedal Ogrizek.

Če do 6. junija ne bo nič, stavka

Moti ga tudi, da na občini ne želijo razkriti imen ostalih treh kandidatov za direktorja. “Videti je, da imajo kandidata po politični plati. Tako se to ne dela. Postopek je treba ustrezno izvesti ali pa razveljaviti, ne pa da Ciringerja že nekaj časa vlačijo za nos. Če 6. junija ne bo novega direktorja, bomo napovedali stavko, občani mesta pa naj se za posledice zahvalijo županu,” je še poudaril Ogrizek.

Komisija mnenje že posredovala županu

Na občini so pojasnili, da so le trije prijavljeni kandidati izpolnjevali razpisne pogoje, medtem ko je četrtemu manjkala ustrezna smer izobrazbe. “Komisija je s kandidati, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, opravila razgovor 3. in 5. maja. Po razgovorih s kandidati je komisija oblikovala mnenje, ki ga je posredovala županu, da izbere kandidata in ga predlaga mestnemu svetu v imenovanje,” so povedali za STA. Predlog naj bi bil tako uvrščen na dnevni red majske seje mestnega sveta.

Ciringer, ki mu mandat vršilca dolžnosti direktorja poteče v začetku junija, zadeve ne želi komentirati. Kot je dejal, je bil sam povabljen na razgovor, zdaj pa čaka na pisni odgovor o izbiri oziroma neizbiri.

VIR: STA

“Jazz Lent že nekaj let dokazuje, da »jazz« ni več oznaka za glasbeni žanr, temveč predvsem beseda, ki označuje izvirnost, kreativnost in kvaliteto v glasbi,” so zapisali organizatorji v sporočilu za javnost.

Vasko Atanasovski, foto: Festival Lent

Svoj dom je leta 2014 našel na Letnem odru Lutkovnega gledališča Maribor, ki je edinstven oder ne le v Sloveniji, ampak tudi veliko širše. “Od leta 2015 pa je JazzLent postal ključni program Festivala Lent, ki je čudovito prizorišče in program, kot smo ga pripravili v letu 2016, pa ga umeščata na zemljevid ključnih festivalov Evrope,” pravijo organizatorji.

Vsi nastopi na JazzLentu bodo ekskluzivni v Sloveniji, med njimi pa bomo celo doživeli evropsko premiero. Program bo pričel letošnji nosilec programa JazzPodij, mariborski kitarist Samo Šalamon, ki bo oder zasedel z nič manj kot šestindvajsetimi kitaristi, tremi basisti, dvema bobnarjema ter posebnima gostoma na saksofonu – Achille Succi in Vasko Atanasovski.

Podrobnosti najdete na povezavi.

Podjetje Nizkocenovci je na večernem slovesnem zaključku uvodnega dne mednarodne podjetniške konference Podim v Mariboru prejelo nagrado za slovenski startup leta 2016. Sedemčlanska mednarodna komisija letošnjega tekmovanja je prvič doslej izbirala med desetimi nominiranimi podjetji, med katerimi jih je polovica še v zgodnjih fazah razvoja.

Nizkocenovci so podjetje s sedežem v Ljubljani, ki razvija tehnološko platformo GoAvio za povezovanje nizkocenovnih letov z železniškimi in avtobusnimi prevozi, s katero uporabnikom velikih spletnih iskalnikov letalskih prevozov, kot je denimo Skyscanner, zagotavlja (naj)cenejše možnosti za prevoz.

Čeprav so letalske vstopnice lahko zelo drage, velikokrat obstajajo mnogo cenejši nizkocenovni letalski prevozi z bližnjega letališča, vendar je težava v tem, da tovrstnih zbirnih podatkov ni mogoče najti na nobeni spletni strani. To težavo s svojo platformo učinkovito rešujejo prav Nizkocenovci.

“Takšno rešitev najbolje ponazori primer uporabnika, ki leti iz Ljubljane v Bruselj s ponudnikom Wizzair, nato pa se iz Bruslja pripelje v Amsterdam z avtobusom in za celotno pot plača manj kot 50 evrov,” razložijo v nagrajenem startup podjetju.

Zmagovalno ekipo GoAvio sestavljajo Matej Gaser, Uroš Simovič, Matej Velikonja in Jan Gorjanc, ki so po angelski investiciji in naložbi Slovenskega podjetniškega sklada v začetku letošnjega leta pridobili še 300.000 evrov vredno investicijo bolgarskega sklada tveganega kapitala Launchub in češkega sklada Credo Ventures.

S podelitvijo nagrad za najboljša slovenska startup podjetja želijo organizatorji konference Podim izpostaviti in nagraditi podjetja ter njihove ekipe, ki so s svojo vztrajnostjo, globalnimi dosežki ter drzno razvojno vizijo zgled v domačem in tujem startup okolju.

Letos je nagrada precej nadgrajena, saj se je že tradicionalnim organizatorjem in podeljevalcem nagrade – Iniciativi Startup Slovenija, Slovenskemu podjetniškemu skladu in ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo – pridružil ABC pospeševalnik.

Zanjo se je tokrat potegovalo deset nominiranih podjetij. Prva peterica finalistov so bili “mladi izzivalci” oziroma podjetja v najzgodnejših fazah razvoja, ki so se najbolje uvrstila v procesu tekmovanja Startup Slovenija, drugo skupino finalistov pa je sestavljalo pet startupov v različnih fazah razvoja.

V prvi skupini so bila podjetja Blub Blub, Feelif, Ulla Labs, VinTech in 45HC.com, v skupini podjetij, ki so jih nominirali deležniki startup ekosistema, pa so se za nagrado potegovali startupi ADORA MED, Gotoky, Nizkocenovci, Doctrina in Chipolo.

Vir: STA

Prodajni postopek Marifarma z Labiofamom je dokončno prekinjen.

Potem ko je komisija za izvedbo prodajnega postopka trenutno insolventnega farmacevtskega podjetja Marifarm, ki je preko Lekarn Maribor v lasti mariborske in nekaterih drugih sosednjih občin, zaradi neizpolnitve obveznosti ustavila prodajni postopek z italijansko-slovenskim podjetjem Labiofam Europe, je danes to potrdil še svet ustanoviteljev.

Postopek ustavljen zaradi “neresnosti investitorja”

Kot je po več kot dve uri dolgem sestanku sveta ustanoviteljev in drugih deležnikov v postopku reševanja zadolženega farmacevtskega podjetja povedal mariborski župan Andrej Fištravec, so na predlog komisije za izvedbo postopka sprejeli sklep, da tega zaradi neresnosti investitorja, ki je sicer oddal zavezujočo ponudbo, ni pa izkazal zmožnosti plačila obveznosti, dokončno ustavijo.

Ker je direktorica Marifarma Romana Fišer že 25. aprila razglasila insolventnost podjetja, nadaljnja prodaja v sedanji obliki po besedah župana ni več mogoča, lahko pa izvedejo postopek v skladu z zakonom o finančnem prestrukturiranju.

“To pomeni, da se moramo z banko dogovoriti, kaj bi bil najustreznejši postopek in potem to zaključiti s sklepi sveta zavoda in sveta ustanoviteljev. Še vedno se torej išče nov lastnik,” je še dodal Fištravec.

V kapital družbe zdaj lagko vstopi banka upnica

Prvi mož komisije za prodajo Borut Bratina je pojasnil, da zaradi prezadolženosti družbe zdaj lahko v kapital družbe s konverzijo terjatev vstopi banka upnica, torej NKBM, in tako razbremeni podjetje ter ga reši insolventnosti, lahko pa banka v dogovoru z lastniki terjatve proda strateškemu kupcu, ki bi bil pripravljen terjatve vložiti v Marifarm v okviru postopka prestrukturiranja.

“Roki za kaj takega so lahko relativno kratki, vse skupaj se lahko zgodi v mesecu ali dveh, če bodo banka oziroma investitorji pokazali pripravljenost za kaj takega. Žal so se ti vključili šele v zadnjem času, čeprav bi bilo veliko boljše, če bi se v prodajni postopek že lani,” je dejal Bratina, ki tega, kdo so potencialni novi investitorji ni želel povedati.

Je črto čez Labiofam potegnila banka sama?

Po pisanju Večera pa črte čez neresne italijanske interesente niso potegnili lastniki občinskega farmacevta, torej mariborska in pet okoliških občin, pač pa NKBM, ki je zavrnila njihovo ponudbo za odkup terjatev. Kot je znano, je Labiofam banki za 19,5 milijona evrov terjatev ponudil osem milijonov evrov.

Sicer pa naj bi se zdaj, kot še piše Večer, za nakup Marifarma zanimali kar štirje interesenti, banka pa naj bi vsaj enega od njih ocenila kot izjemno kredibilnega. Med njimi naj bi bila tudi londonska družba Advinia Healt Care.

Prodaja Marifarma ali njegov stečaj se morata po razglasitvi insolventnosti izpeljati hitro, saj so roki v postopkih po zakonu o finančnem poslovanju precej tesnejši. Kot dodaja časnik, imajo banka in lastniki čas do 25. maja, da se opredelijo do tega, ali dejansko sploh še obstaja možnost za Marifarm najti kupca.

Športna zveza Maribor je na pobudo vodstva občine pripravila predlog novega modela upravljanja športa v Mestni občini Maribor. Zaradi pomanjkanja denarja v občinski blagajni namreč športni objekti propadajo, športna društva pa vedno težje opravljajo svoje delo. Med predlaganimi je tudi predlog, da se nekatere objekte da v upravljanje društvom.

“Zavzemamo se za to, da je treba tiste objekte, ki jih klubi lahko upravljajo sami in so poslovno sposobni ter imajo interes, dati v upravljanje njim. Če so klubi sposobni prevzeti nase tudi breme investicij, vsaj v večjem delu, pa sploh ni dileme, ker je to za občino najceneje,” je na današnji novinarski konferenci v Športnem parku Tabor povedal predsednik nedavno ustanovljene komisije za razvoj športne infrastrukture pri Športni zvezi Maribor Matjaž Plejić.

Predlog bodo predložili pristojnim na občini, nato pa poskušali doreči podrobnosti. “Rešitve niso preproste. Večino stvari se ne da rešiti preko noči, a menimo, da je ta model edini dolgoročno vzdržen na mariborski šport in mariborske klube. Če se klubi ne bodo okrepili, finančno in kadrovsko, ne bodo mogli preživeti,” je dejal.

Prvi, ki so izrazili pripravljenost za takšno sodelovanje, je Nogometni klub Maribor Tabor. Ogorčeni nad stanjem nogometnih zelenic, kjer izvajajo svojo nogometno šolo, so že pripravili načrt za nujne investicije. Po besedah predsednika kluba Mitje Korošca bi za obnovo obstoječih nogometnih zelenic, izgradnjo treh, tudi pokritih, novih igrišč z umetno travo, montažne tribune in garderob potrebovali okoli 800.000 evrov. Ta denar so po njegovih besedah sposobni zagotoviti, če se spremeni upravljavski model, na primer da občina del denarja, ki ga za društva in investicije namenja javnemu zavodu Športni objekti Maribor, neposredno posreduje društvu.

Direktor zavoda Športni objekti Maribor Anton Knez se strinja, da dosedanji način upravljanja ni ustrezen, zato ga je treba spremeniti. A je opozoril, da zadeva ni tako preprosta, saj je treba upoštevati tudi lastniška razmerja. V primeru Športnega parka Tabor je na primer 10-odstotni lastnik Železničarsko športno društvo Maribor, ki ima na tem območju tudi svojo nogometno šolo.

Pri tem se tudi postavlja vprašanje privatizacije javnih športnih površin. “Objekti morajo ostati odprti za meščane, otroke, šole,” je poudaril predstavnik Železničarskega športnega društva Maribor Aleš Antolinc, sicer tudi pomočnik direktorja Športnih objektov Maribor.

Knez je odločno zanikal, da ne bi redno vzdrževali zelenic, ki jih uporablja NK Maribor Tabor, in poudaril, da denarja, ki ga dobijo od občine, preprosto ni dovolj za vse potrebe. Tudi sam je že večkrat opozoril, da so športni objekti nujno potrebni obnove, a na občini doslej ni bilo posluha. “Dejstvo je, da če se bomo športniki in upravljavci dogovorili in resno začeli zadeve urejati, bomo izgubili še to, kar imamo,” je dodal.

Tako v Športni zvezi Maribor, ki združuje športna društva, panožne strokovne zveze in druge izvajalce športnih programov v Mestni občini Maribor, kot Športnih objektih Maribor upajo, da bo kmalu prišlo do sprememb. Upe polagajo predvsem v trenutno potekajoče pogovore o novem načinu financiranja športa v občini ter menjavi vodstva občinskega urada za šport. Namesto Simona Mihaline, ki je že dvakrat ponudil odstop, je namreč župan Andrej Fištravec pred dnevi ponovno postavil na čelo urada za šport Gregorja Žmaka, ki mu je pred tremi leti odvzel pooblastila za to.

Vir: STA

Pred nekaj minutami sta se končali nogometni tekmi med Mariborom in Rudarjem, ter med Celjem in Olimpijo.

Olimpija je Celje tako premagala s 3:1, Maribor pa je proti Rudarju izgubil z 2:3.

FOTO: Marko Pigac

Po 34. krogu je stanje na lestvici Prve lige Telekom Slovenije sledeče:
1. Olimpija 34 20 8 6 71:25 68
2. Maribor 34 18 11 5 73:33 65
3. Domžale 33 14 11 8 46:28 53
4. Gorica 33 13 7 13 43:46 46
5. Rudar 34 11 8 15 34:50 41
6. Celje 34 9 12 13 28:46 39
7. Krško 33 10 9 14 23:45 39
8. Zavrč 33 9 11 13 31:39 38
9. Luka Koper 33 9 7 17 36:51 34
10. Krka 33 7 10 16 26:48 31

VIR: STA

Bostjan Alešević je avstralski poslovnež mariborskih korenin, ki se je v rodnem mestu odločil poizkusiti poslovno srečo s proizvodnjo industrijskih žag.
Rojen Mariborčan se te dni skupaj z še dvema Avstralcema hrvaških in srbskih korenin te dni tako mudi na Štajerskem. V Mariboru, natančneje na Studencih so namreč odprli manjšo gospodarsko halo, kjer bo stekla proizvodnja industrijskih žag, pod imenom Brobo Evropa. V ta namen so pred časom tako kupili in popolnoma prenovili del poslopja nekdanje TVT Boris Kidrič.

Odprtje proizvodnih prostorov na Studencih.

Delo čim več domačinom
Začetna investicija znaša okrog 1,5 milijona evrov, v prvi vrsti bodo zaposlili štiri ljudi, a se nameravajo kmalu širiti. »Proizvodnjo želimo nadgraditi tudi s proizvodnjo kmetijske mehanizacije in seveda želimo ponuditi delo čim večim domačinom,« pa je na današnjem slovesnem odprtju poudaril eden od trojice poslovnežev Roland Karinja.

Brobo Evropa bo izdeloval industrijske žage in drugo mehanizacijo.

Po besedah Aleševića so se za Maribor odločili tudi zaradi ugodne infrastrukture in bližine Luke Koper. »Nenazadnje pa je Maribor, oziroma Slovenija v samem središču Evrope, kar je za povezovanje in nadgradnjo dejavnosti ključnega strateškega pomena,« izpostavlja poslovnež.
V Maribor v naslednjih letih želijo pripeljati še druge vlagatelje, zaenkrat pa se jim je že pridružil španski proizvajalec rezalnih strojev Geka.

Sani Bečirović bo znova obul košarkarske copate. Ponovno jih bo obul v Mariboru v Športni dvorani Lent – Domu športa (Loška ulica 13), kjer se v petek ob 20:00 začenja dobrodelni dogodek #24_ur_košarke. Gre za dobrodelni projekt, kjer se bo izkupiček zbiral za nove koše in ostale športne pripomočke, ki jih potrebujejo otroci Košarkarske šole Sani Bečirović in športnega društva Dražen Petrović.

Sani spet na parketu
Po vrnitvi iz Grčije se bo Sani Bečirović spet vključil v delovanje in pomoč košarkarski šoli. V ta namen bo ponovno obul košarkarske copate. Sani Bečirović: »Zagotovo se bo prijetno vrniti pod koše (smeh). V Grčiji sem sicer malo metal, igral pa že nisem kakšno leto. Moja ekipa je spet zavihala rokave in pripravila res dober projekt. Sedaj bo skoraj leto dni, od kar imamo svojo dom na Lentu. Pogoji za delo so izvrstni. Otrokom res nudimo največ ampak je ogromno stroškov. Koši v dvorani so izposojeni iz Dvorane Tabor in čas je, da dobimo svoje. Seveda potrebujemo pomoč vseh ljubiteljev in ljubiteljic košarke. Zato res vljudno vabljeni, da vidite če še lahko zadenem kakšen koš (smeh)«.

Ob košarki bodo ob parketu potekale številne aktivnosti. Med drugim 24 urni radijski program, košarkarska tržnica (rabljeni dresi, teniski…), srečelov, košarkarski disco… Vsak, ki bo doniral prostovoljni prispevek pa ob igri na parektu dobi še brezplačno mesečno vstopnico za Fitnes BeeTOP. Predsednik KŠ Sani Bečirović Mario Vračko: »Zagotovo pripravljamo nekaj, kar še pri nas ni bilo. Na igrišču se bo igralo 5:5 z zanimivimi gosti. V soboto bodo na parket stopili otroci KŠ Sani. Ob parketu bo košarkarska tržnica. To pomeni, da smo zbrali razne drese, majice, teniske in vse kar košarkarji potrebujejo. Z donacijami bomo zbirali denar za koše, hkrati pa bomo vsem, ki bodo donirali tudi nekaj vrnili. Vsi, ki bodo donirali jim podarjamo mesečno karto za fitnes, na košarkarski tržnici bodo številni košarkarski izdelki… Za vsakega se bo našlo nekaj. Cilj pa seveda je, da dobimo svoje koše. Verjamemo, da bo odziv dober in da bo dvorana končno dobila svoje koše. Dekleta, rekreativni igralci, aktivni igralci, otroci, torej vsi, ki imate radi košarko vabljeni na druženje klepet in košarko«.

Fitnes BeeTOP (Dom športa) – Kaj bi košarka brez košev
Organizatorji so hvaležni Dvorani Tabor, ki jim je za leto dni posodila koše. Tiste prve, ki so stali v hramu košarke 40 let nazaj. Brez tega bi bili otroci izgubljeni. Košarka se pač ne da igrati brez košev. Novi bodo stali okoli 12.000€ kar je velik zalogaj. Predstavnik ŠKD Dražen Petrović Damir Battisti: »Člani društva domujemo tukaj že skoraj leto dni. Skupaj s košarkarsko šolo ugotavljamo, da je potrebno združiti moči in predvsem v dobrobit te čudovite igre narediti vse kar je v naši moči, da zagotovimo in izboljšamo pogoje za igranje košarke v dvorani Lent. Sam sem se odločil, da bom projekt podprl z vodenjem 24 urne radijske oddaje v živo, kjer bom v tem času gostil številne znane goste. Skupaj s podjetji in marketingom (oglasi) bomo kreirali način kako biti čim uspešnejši v zbiranju prepotrebnih sresdstev. Menim, da je 24 urna oddaja več kot odlična pomoč za nove koše«.

V Mariboru se je danes začela že 36. dvodnevna konferenca Podim, ki velja za največji podjetniški, start-up in inovacijski dogodek v regiji. Na njej tokrat sodeluje več kot 50 predavateljev iz Evrope in ZDA ter več kot 50 mednarodnih investitorjev, udeležuje pa se je rekordno število več kot 800 tujih ter domačih udeležencev.

Kot je povedal organizacijski vodja konference Urban Lapajne, si za poseben dosežek štejejo nastope nekaterih “zvezdnikov” Silicijeve doline in evropske start-up scene, sicer pa se v letošnjem Podim katalogu predstavlja 106 start-up podjetij iz 12 držav.

“Poleg naše uradne aplikacije je katalog eno izmed ključnih orodij za mreženje in hkrati uspešno organizacijo ter izvedbo več kot 150 spoznavnih sestankov med start-upi in investitorji, govorci ter predstavniki uveljavljenih podjetij, ki se letos udeležujejo konference,” je dodal Lapajne.

Na letošnji konferenci deseto obletnico podpiranja start-upov obeležuje tudi Slovenski podjetniški sklad in njegova direktorica Maja Tomanič Vidovič je ob tem povedala, da doslej podprta zagonska podjetja že dosegajo želene rezultate.

Sklad je preko vseh zagonskih spodbud od leta 2006 skupaj podprl 628 podjetij v skupni višini 45 milijonov evrov. Po besedah Tomanič Vidovičeve je podrobnejša analiza pokazala, da so podprta podjetja prijavila in izvedla za 75 milijonov evrov investicij v razvoj novih produktov in trgov.

“Od tega je sklad zagotovil 45 milijonov evrov javnih sredstev, ki so bila dodatno oplemenitena z zasebnimi viri financiranja – preko družb tveganega kapitala v višini 15 milijonov evrov in preko sodelovanja s poslovnimi angeli v višini dveh milijonov evrov,” je dejala direktorica podjetniškega sklada in dodala, da so razliko v višini 13 milijonov evrov zagotovila podjetja sama.

Mariborska podžupanja Melita Petelin je povedala, da so spodbudni tudi rezultati programov Start:up Maribor in Invest in Maribor, ki sta po njenem dva izmed ključnih za razvoj Maribora v dinamično regijsko start-up vozlišče.

Najbolj ambiciozne ekipe mariborskih start-upov, ki so bile deležne intenzivnega svetovanja in mentoriranja, po besedah podžupanje načrtujejo, da bodo v prihodnjih dveh letih skupaj ustvarile 197 novih delovnih mest.

Uspešen koncept delovanja enega največjih subjektov inovativnega okolja v Sloveniji je predstavil direktor Tehnološkega parka Ljubljana Iztok Lesjak. Kot primer dobre prakse jih po besedah Lesjaka navajata tudi OECD in EU, zato ga skupaj z znanji, ki smo jih pridobili v dveh desetletjih delovanja, prenašamo v celotno Alpe-Adria regijo.

Med tistimi, ki so podprli konferenco, je tudi koncern Kolektor, ki stalno išče priložnosti za rast, zato svojo ponudbo po besedah člana uprave Valterja Lebana že širijo tudi na področje digitalizacije korporativnega in socialnega okolja.

“To želimo narediti tudi s pomočjo start-up platforme, zato ustanavljamo korporativni sklad, ki bo financiral tehnološke start-upe v zgodnjih razvojnih fazah. Vanj bomo investirali lastna sredstva, v naslednjih letih do dva odstotka prihodkov, višina vložka v posamezno start-up podjetje pa bo odvisna od potenciala in zrelosti poslovnega modela,” je povedal Leban.

V slovensko-angleško podjetje Eurosender, ki je svojo prvo večjo investicijo zaključil prav na lanskem Podimu, je s 300.000 evrov visokim vložkom vstopil nemški zavarovalniški velikan Ergo, je povedal direktor in solastnik Tim Potočnik. Podjetje sicer razvija vodilno evropsko spletno platformo za enostavno in do 70 odstotkov cenejše pošiljanje paketov.

Vir: STA

Boris Krabonja, profesor in humanitarec, ki so ga mnogi poimenovali kar “mariborski Robin Hood” te dni postavlja temelje “novega” humanitarnega društva, ki so mu nadeli simbolično ime UP-ornik.

„UP-ornik bo humanitarno društvo za pomoč ranljivim skupinam prebivalstva,“ osnovno definicijo društva opisuje Krabonja in dodaja, da pa društvo pravzaprav sploh ni novo. „Dejansko smo ga nekako podedovali. To humanitarno društvo je namreč ustanovil frančiškanski menih Bogdan Knaus in se mi ga odločil predati,“ pojasnjuje.

Te dni že v nove prostore

Te dni je tako že stekla „primopredaja“ društva, UP-ornik je prav tako „na posojo“ dobil svoje prostore. Društvo bo delovalo na Ulici Kraljeviča Marka 14 v Melju, do septembra jim je prostor brez najemnine in brez stroškov odstopilo podjetje Klima Petek. Uradne ure bodo imeli vsak ponedeljek in petek med 16. in 19. uro.

FOTO: KD Pekre

Upornikov je zaenkrat pet in kot Krabonja striktno poudarja, se nikakor ne bodo delili ali ločevali po „pomembnosti“. „Bog ne daj! O predsednikih, ustanovnih članih in podobnih „funkcijah“ je pri nas prepovedano govoriti,“ pove dobrodelnež, ki priznava, da je vrste Žvižgača zapustil tudi zaradi tovrstnih nesoglasij. „Iz Žvižgača, ki je bil sicer moj projekt sem izstopil zaradi nepotrebnega merjenja moči, netransparentnosti in podobnih težav. Takrat sem nekako v navalu ogorčenja tudi dejal, da bom odslej le še profesor,“ priznava. A ko ga povprašamo, kako dolgo ga je ta jeza držala, v smehu odgovori: „Do naslednjega jutra.“

Že v naslednjih dneh boni za hrano

Z novim društvom se bo, kot upa, lahko stvari sedaj lotil drugače. „Preko družbenih omrežij bomo za pomoč prosili le še izjemoma, bomo pa že v naslednjih dneh v sodelovanju s trgovino Sotra pomoči potrebnim pričeli deliti bone za hrano; pomagali bomo tudi pri plačevanju položnic,“ razlaga.

Cilj: solidarnost

In kakšen cilj bodo Uporniki zasledovali? „Ljudem bi radi na primeru dobre prakse v prvi vrsti pokazali, da če nekomu nekaj odstopiš ali podariš, še ne pomeni, da si siromašen,“ še poudarja Krabonja ter za konec dodaja, da bo njihovo osnovno vodilo solidarnost.

Člani Turističnega društva (TD) Selnica ob Dravi vabijo na tradicionalni Binkoštni pohod na Sv. Duh na Ostrem vrhu, v nedeljo, 15. maja.

Maribor je včeraj popoldne v sklopu dogodkov ob dnevu zmage skupaj z ruskim veleposlanikom v Sloveniji Dokujem Zavgajevom obiskala ruska delegacija in skupina otrok, ki se je poklonila spominom na žrtve druge svetovne vojne.

Ruski gostje so najprej skupaj s mariborsko delegacijo pod vodstvom mestnega svetnika Tomaža Kanclerja položili cvetje in vence pred spominsko ploščo nekdanjega nacističnega taborišča Stalag XVIII D v Melju, pozneje pa še na pobreškem pokopališču pred partizansko in rusko grobnico.

Za muzej najprej potreben odkup zemljišča

V Mariboru so sicer že pred časom predstavili projekt muzeja in spominskega centra na lokaciji nekdanjega nacističnega taborišča za sovjetske vojne ujetnike v Melju, a ga doslej še niso uresničili. Ruska stran naj bi ga bila pripravljena postaviti, a mora mariborska občina najprej odkupiti zemljišče. To naj bi se zgodilo letos, saj je v nedavno sprejeti proračun v načrtovano zadolževanje vključenih tudi 250.000 evrov za potrebe postavitve muzeja.

Med drugo svetovno vojno je bil kompleks opuščenega carinskega skladišča v mariborski četrti Melje del nemškega nacističnega ujetniškega taborišča, imenovanega Stalag XVIII D. V tem objektu je bilo med septembrom 1941 in marcem 1942 v izredno nehumanih razmerah nameščenih več tisoč ruskih vojnih ujetnikov. Številni so zaradi izčrpanosti, podhranjenosti ali bolezni tam tudi umrli.

Ruska delegacija v Mariboru.

Objekt, ki je zdaj prazen, naj bi se s podporo Rusije v prihodnje prelevil v muzej. Na slovesnosti julija 2014, ki se je je udeležil tudi vodja ruske diplomacije Sergej Lavrov, so predstavili virtualno predstavitev bodočega muzeja, na ogled pa so za en dan postavili manjšo razstavo.

VIR: STA

Študenti in študentke bodo po novem zelenjavo pridelovali sami. V študentskem kampusu Študentskih domov Maribor so danes posadili zelenjavo in začimbnice v permakulturnih vrtovih.

Permakulturni vrtovi oziroma visoke grede so lahke za obdelovanje, predvsem pa so praktične. Skrbnice so postale študentke, ki so danes pomagale pri sajenju.

V petek se začenja 10-dnevni festival Športna pomlad, ki bo že 12. leto zapored sproščal energijo.
V Železničarskem športnem društvu Maribor, Športnih objektih Maribor in sodelujočih društvih ter klubih že 12. leto zapored prirejajo Festival športa in zabave, imenovan Športna pomlad. Ta bo letos potekal od 13. do 22. maja, ter tako sproščal športno energijo vseh generacij.

Festival bo letos vključeval več kot 100 različnih športnih dogodkov, udeležba n avseh aktivnostih in tečajih je brezplačna, pričakujejo pa med 15- in 20-tisoč sodelujočih obiskovalcev.

Arhiv dogodka Športna pomlad.

Kot pojasnjujejo organizatorji, so letos pripravili brezplačne kratke tečaje, fit predavanja, učenje osnov različnih športov ter pomerjanje na različnih rekreativnih tekmovanjih. Udeleženci se bodo med drugim tako lahko preizkusili tudi v sabljanju, konjeništvu, atletiki, keglanju, judu, boksu, biljardu, lokostrelstvu, namiznem tenisu, japonskem mečevanju in športnem plezanju.

Arhiv dogodka Športna pomlad.

Festival se bo 13. maja pričel z brezplačno revijo plesnih skupin v Športni dvorani tabor.

Arhiv dogodka Športna pomlad.

Bodo pa tudi letos projektu dodali dobrodelno noto. Letos se bodo v okviru posebnega Športnega dobrodelnega vikenda 20 za 20 v organizaciji Fitnes Forme zbirale donacije za nakup glasbil.

Na svoj račun bodo prišli tudi najmlajši obiskovalci, za katere v nedeljo 22. maja na Poljanah pripravljajo poseben tek Neulovljivi škrat.

Arhiv dogodka Športna pomlad.

Celoten program dogajanja si lahko ogledate na spletni strani www.sportnapomlad.si, morebitne spremembe programa pa se bodo sproti objavljale tudi na Facebook strani Športna pomlad.

Mariborska fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko je včeraj petič organizirala tekmovanje v izdelavi električnih koles. Z njim želijo predvsem spodbuditi ustvarjalnost dijakov in študentov tehnike, predstaviti nove tehnološke rešitve na področju električno podprtih pogonskih sistemov za kolesa ter okrepiti sodelovanje na državni ravni.

Električno kolo, slika je simbolična

Kot poudarjajo organizatorji iz laboratorija za energetiko, želijo v sodelovanju z Mestno občino Maribor in podjetjem Elektro Maribor ter drugimi deležniki širiti splošno ozaveščenost o nujnosti učinkovite rabe energije v prometnem sektorju. Tekmovanje sicer poteka v sklopu mednarodnega posvetovanja Komunalna energetika.

Letošnjega dogodka se je udeležilo šest ekip iz Srednje elektro-računalniške šole Maribor, Elektrotehniške-računalniške strokovne šole in gimnazije Ljubljana, Šolskega centra Škofja Loka in ljubljanske fakultete za elektrotehniko.

Tekmovalna kolesa so bila razdeljena v cestno in odprto kategorijo, udeleženci pa so tekmovali v treh disciplinah. Že dopoldne sta potekali tekmovanji v premagovanju razdalje in naklona na hipodromu v Kamnici ter bližnji klančini, kjer so preverjali zmogljivost baterij in moč motorjev, popoldne pa so dogodek preselil na Trg svobode, kjer je potekalo tekmovanje v spretnostni vožnji po poligonu in ocenjevali funkcionalnost e-koles.

V sklopu tretje tekmovalne discipline je potekal dogodek e-mobilnosti, kjer se bodo javno predstavile ekipe in že uveljavljene dobre prakse s področja energetike in trajnostne mobilnosti. Obiskovalci se bodo lahko seznanili še s trgom ultra lahkih električnih vozil, omogočili pa jim bodo tudi testne vožnje z demonstracijskimi električnimi vozili.

Vir: STA

Mariborsko okrožno sodišče je v celoti zavrnilo prvo tožbo posojilojemalcev v švicarskih frankih zoper banke, so za STA potrdili v NKBM. Sodišče je v tožbi družine Čeh zoper NKBM odločilo, da je ta neupravičena, saj so bili ob sklenitvi kreditne pogodbe seznanjeni z valutnimi tveganji ter opozorjeni nanje.

Kot so pojasnili v NKBM, jim je sodišče pritrdilo, da so pri ponudbi kreditov v švicarskih frankih ravnali v skladu z veljavnimi predpisi in da so tožeče stranke ustrezno seznanili o valutnih tveganjih ter jim okoliščine v zvezi z najemom kredita pojasnili na pregleden in jasen način, ki je razumljiv laičnemu potrošniku.

Družina Čeh se bo na odločitev sodnika pritožila

Po njihovem mnenju sicer še nepravnomočna sodba predstavlja precedenčni primer za druge takšne pravdne postopke, ki so jih vložili kreditojemalci različnih bank v Sloveniji.

Združenje Frank

Kot piše današnji Večer, se bodo Robert, Konrad in Pava Čeh, ki so s tožbo med drugim zahtevali ugotovitev ničnosti kreditnih pogodb, izbris neveljavne vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega stanja, na odločitev sodnika Marka Čagrana pritožili.

V Združenju Frank razočarani

V Združenju Frank, ki mu predseduje Aleš Majcenovič, so ob zanje prvem neugodnem sodnem razpletu razočarani, sicer pa na sodiščih poteka še več podobnih sodnih sporov. Po informacijah združenja je sodišče, ker se kreditna pogodba glasi na švicarske franke, ocenilo, da gre za kredit v frankih, čeprav so tožniki prejeli evre.

Sodišče: Bili so zadostno opozorjeni na tveganja

Ker je pogodba vsebovala zapis, da se kreditojemalec zaveda in banki potrjuje, da izključno sam v celoti prevzema tečajno tveganje, ki lahko nastopi zaradi nihanja tečaja, je sodišče po pisanju Večera ocenilo, da so bili zadostno opozorjeni na tveganja.

Ob tem se sodišče, kot pravijo v združenju, sklicuje tudi na pričanje bančne referentke, ki je povedala, da jim je bilo stokrat rečeno, da je treba strankam pojasniti tveganje valutnih klavzul in spremembe obrestnih mer ter da je stranko tudi izrecno vprašala, ali ve, kaj pomeni tečajna razlika oziroma valutno tveganje. Pri tem je sodišče ocenilo, da dejstvo, da je ta zaposlena pri toženi stranki, ne omaja verodostojnosti njene izpovedbe.

VIR: STA

Čeprav so Vijoličasti sobotni derbi zmagali, pa morajo po mnenju Novakovića ostati na realnih tleh.

Izjave napadalca Milivoja Novakovića in trenerja Darka Milanič, si lahko pogledate v spodnjem videu:

V mariborskem Europarku je danes skupaj zapelo več kot 100 glasov.

Na posebnem glasbenem srečanju, imenovanem Evropa poje skupaj, so nastopili Brass bend Slovenija, Vokalna skupina CEZAM, MoPZ Slava Klavora in ŽePZ Nova KBM.

S koncertom so se pevci in glasbeniki tako na poseben način poklonili Dnevu Evrope in spominu na Schumanovo deklaracijo, s katero je pet let po drugi svetovni vojni francoski zunanji minister Robert Schuman predstavil novo vizijo Evrope kot celine miru in blagostanja.

Na osnovi te deklaracije, ki je postala temelj za razvoj Evropske Unije, praznujemo 9. maj kot Dan Evrope.

Več o dogajanju v mariborskem Europarku v videu:

Vodstvo Mariborske knjižnice je danes ponovno opozorilo na kritično stanje prostorov njihove osrednje enote na Rotovškem trgu, ki že več desetletij čaka na rešitev. Občina jim namenja vsako leto manj denarja, kot kaže, pa novogradnja ni uresničljiva niti s pomočjo trajnostne urbane strategije, kar je bilo njihovo zaenkrat zadnje upanje.

Direktorica Mariborske knjižnice Dragica Turjak je danes na ogled prostorov, ki so v zaskrbljujočem stanju, povabila župana Andreja Fištravca in mestne svetnike, a se je vabilu odzvalo le šest predstavnikov opozicije v sicer 45-članskem mestnem svetu. Prisotne je pozvala, naj že od leta 2008 načrtovano investicijo izgradnje nove knjižnice na Rotovškem trgu podprejo kot prioriteto v okviru trajnostne urbane strategije ali pa nemudoma najdejo drugo ustrezno rešitev.

“Zdaj je v okviru trajnostne urbane strategije morda še možnost, da Maribor poskuša dobiti večino sredstev za ta velik projekt, na nujnost katerega že dolga leta opozarjamo,” je dejala. Po njenih besedah imajo za projekt pripravljeno vso dokumentacijo, tudi gradbeno dovoljenje, katerega veljavnost se letos izteka, bodo poskušali podaljšati. “V resnici je treba samo še zagotoviti sredstva.”

Med čakanjem na novogradnjo, ki je bila nazadnje obljubljena leta 2012 v času Evropske prestolnice kulture (EPK), se je stanje v osrednji enoti po besedah Turjakove še poslabšalo in meji na nevzdržno. “Zdaj nimamo več le prostorske stiske, temveč je tudi že vse dotrajano. Fasada odpada, dimnik se ruši, dotrajani so elektrika in vsi drugi vodi. Stanje je že zelo neprijetno, nevarno, za uporabnike je povsem neprimerno,” je opozorila.

Občina jim je letos ponovno znižala sredstva za materialne stroške. “To v zadnjih treh, štirih letih pomeni že 160.000 evrov manj, kar je približno toliko, kot dobimo od članarin,” je povedala direktorica. Članarine so uvedli leta 2013 zato, da bi lažje kupovali knjižnično gradivo, kjer je občina knjižnici prav tako odtegovala sredstva. Zdaj morajo z zbranim denarjem pokrivati tudi materialne stroške, zmanjka jim ga za nakup knjig.

Po besedah enega od ambasadorjev Mariborske knjižnice Andreja Brvarja je sramota, da mora Maribor tako dolgo čakati na ustrezno mestno knjižnico. “Župan in mestni svet nista tu zato, da rečeta, da ni denarja. Tu sta zato, da ta denar priskrbita. To je umetnost vladanja,” je poudaril. “Mesto, kot da ne ve, kaj pravzaprav hoče,” je dodala nekdanja poslanka Majda Potrata. Spomnila je, da so vsa druga slovenska mesta že ustrezno poskrbela za svoje knjižnice in da je država pred leti za mariborsko obljubila deset milijonov evrov, a občina za to ni pokazala posluha.

Tudi prisotni mestni svetniki so izpostavljali nujnost izgradnje nove knjižnice in za neizpolnjene obljube večinoma krivili župana. V njegovem imenu je spregovoril županov svetovalec Igor Kos, ki je pojasnil, da s trajnostno urbano strategijo ni mogoče uresničiti tako velikega projekta, kot je več kot 20 milijonov evrov vredna Mariborska knjižnica. “Teh sredstev za ta projekt, kot je zdaj zastavljen, ni dovolj,” je zatrdil. “Dokler ima pristojna služba vlade takšne kriterije za izbor projektov, kot jih ima, knjižnica ne more biti umeščena,” je dodal.

Občina nima denarja niti za nujno sofinanciranje projekta, iz razpisov v okviru trajnostne urbane strategije pa računa na največ okoli 17 milijonov evrov. “Nimamo samo problema knjižnice, ampak je treba v mestu urediti še druge stvari. Moramo se odločiti, ali želimo narediti en projekt ali več manjših. Knjižnico je mogoče tudi kako drugače reševati,” je še povedal Kos.

Kot začasno rešitev so knjižnici ponudili nadomestne prostore v nekdanjem centru za socialno delo na Dvoržakovi ulici. Turjakova je ponudbo pozdravila, a po njenem mnenju le kot širitev bližnje enote Tabor, ne pa kot nadomestilo za novo osrednjo enoto na Rotovškem trgu.

Vir: STA

Minuli vikend je v Mariboru potekalo BMX tekmovanje Alpe – Adria in Slovenski pokal v BMX-u.

Na BMX progi v Novi vasi v Mariboru je potekalo mednarodno BMX tekmovanje Alpe – Adria in Slovenski pokal v BMX-u, ki ga je organiziralo društvo ŠKD BSX Racing Team Maribor. V soboto in nedeljo, je več kot 100 tekmovalcev iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Belgije in Madžarske, tekmovalo v šestih starostnih kategorijah, v disciplini BMX race. Še posebej pa so navdušili mladi, šele 6 – let stari BMX-arji.