Žiga Pečnik je na finalni borbi za svetovni pokal v kickboxingu, v kategoriji 75kg kickboxing K-1 rules, v avstrijskem Innsbrucku premagal Italijana Nanija Marioto.
Tekmovanja se je udeležilo 2400 tekmovalcev. Kot je opisal Andrej Sande, trener Rušana Žige Pečnika, je nastopil v kategoriji 75kg kickboxing K-1 rules. “Prvo je premagal hrvaškega reprezentanta, v polfinalu še nemškega prvaka, v finalu pa Italijana Nanija Marioto iz Top ten team Italij, s prekinitvijo v 1. rundi,” je opisal Sande.
Dobra novica za vse pešce, ki dnevno prečkajo ruško – selniški most. Povezava med Selnico ob Dravi in Rušami bo odslej bolj varna.
Delavci namreč obnavljajo pločnik za pešce na mostu. Za dodatno varnost delavcev skrbijo gasilci in potapljači.
Dela naj bi trajalo še približno dva tedna. Kot so nam povedali delavci na mostu pa odvisno od vremena.
S slovesnostjo v Univerzitetni knjižnici Maribor se danes pričenjajo 19. Slovenski dnevi knjige v Mariboru, ki bodo do 23. aprila postregli z več kot 110 dogodki, tako ali drugače povezanimi z literaturo in knjigo. Letos v skladu s 400. obletnico smrti Williama Shakespeara in Miguela de Cervantesa potekajo pod sloganom Od Hamleta do don Kihota.
“Skupaj z našimi gosti, knjižnimi ustvarjalci, strokovnjaki in občinstvom se bomo spraševali, kako temeljna knjižna dela iz zakladnice svetovne literature sooblikujejo sodobno družbo ter kako vplivajo na nas same,” napoveduje koordinatorica programa festivala Petra Kolmančič iz Mladinskega kulturnega centra (MKC) Maribor.
“Zanimalo nas bo, s kakšnimi mlini na veter se borijo slovenski pisatelji, založniki in knjižni trg, razgrinjali bomo biti-ali-ne-biti položaje slovenske literature ter znova spomnili na vse tisto brezčasno in univerzalno v obeh delih, kar se je že zdavnaj vtihotapilo tudi v slovenski jezik in zavest, na tisto neminljivo ter edinstveno, zaradi česar sta danes Shakespeare in Cervantes tako pomembni kulturni ikoni,” je dodala.
Festival, ki ga že tradicionalno prirejajo ob svetovnem dnevu knjige, bo letos med drugim ponovno postregel s knjižnim sejmom, pesniškim turnirjem, maratonom mariborskih literatov, čitalnico na prostem, okroglimi mizami in pogovori s književniki. Letošnji osrednji gost bo Milan Jesih, med drugim pa bo v Maribor prišel tudi katalonski pisatelj Vicenc Pages Jorda.
V prihodnjih dneh se bodo Slovenski dnevi knjige začeli tudi v drugih slovenskih krajih, v ponedeljek v Ljubljani.
Vir: STA
Beba Ščap je v 30ih urah prekolesarila 700 kilometrov. Po lanskem, 24-urnem, ji je tako letos uspel še en in še večji dobrodelni podvig #PROJEKT30. Na ta način je izkazovala borbo za boljše življenje otrok s posebnimi potrebami.
“Rit me boli” so bile Bebine prve besede po 30ih urah pogajanja pedal statičnega kolesa. Na startu je stremela k cilju 500 km, a ga je dosegla že pri 21 urah. Ne glede na to, je vztrajala do zadnje sekunde in končala pri okroglih 700 kilometrih. Sledilo je olajšanje, voščila, stoječe ovacije in solze sreče. Beba ves čas poudarja, da ji takšni podvigi ne bi uspeli brez neizmerne podpore ekipe, prijateljev in družine. “Cunami občutkov,” je dejala in istočasno priznala, da bo najbrž šele čez nekaj dni dojela, kaj vse se je pravzaprav dogajalo.
Za primerno fizično pripravljenost je trenirala 8 mesecev, pod vodstvom Marcka Gorana Lorencina in Gregorja Sobočana. Bistvo projekta pa ni samo športni podvig, ampak tudi motivacija in aktivacija drugih: v dobrem namenu – pomagati otrokom s posebnimi potrebami. Med Projektom 30 so zbrali 1.100 evrov, TRR Zavoda 13 pa še ostaja odprt.
Skozi 30 ur so jo spremljali in spodbujali tudi številni znani glasbeniki (6-pack Čukur, Maja Založnik, Toni Perovič…), športniki (rokometaši RK Maribor, odbojkarice Nove KBM, Luka Žvižej, Miha Zarabec…) ter predstavniki številnih društev, organizacij (Never give up, Hummel…) celo podjetij. V zadnji uri projekta se je Beba pridružila akrobatoma Blažu Slaniču in Filipu Kržišniku (F&B Acrobatics), v samem finishu zadnjih minut in sekund pa so jo spremljali TABUjevci.
Podrobnosti nocoj ob 18.30 na BK TV.
Kako je treba restavrirati muzejske zaklade, da jih lahko občudujemo mi in bodoče generacije? Na to so strokovnjaki odgovarjali v Muzeju narodne osvoboditve Maribor. V svojo “zakladnico” so namreč dodali orlovsko uniformo, ki so jo restavrirali kolegi s Ptuja.
Sokol je bilo prvo telovadno društvo na Slovenskem, Orli, prav tako telovadci, so nastali po njihovem vzoru, leta 1906. Oboji so nosili skoraj enake uniforme, ki so veljale za svojevrstni prestiž. V Muzeju narodne osvoboditve Maribor so na to uniformo čakali desetletja. “Ko smo jo dobili, smo bili nad tem seveda navdušeni! Takšne uniforme v naši zbirki še nismo imeli. Imamo Sokolsko, Orlovske pa še nismo imeli in za nas je to zares izjemen zaklad”, je povedala direktorica Muzeja Aleksandra Berberih Slana.
Zanje je nova pridobitev neprecenjive vrednosti, zato so za konzervatorsko-restavratorska dela izbrali strokovnjake oddelka Pokrajiskega muzeja Ptuj-Ormož, saj v mariborskem muzeju nimajo svoje tovrstne delavnice. Eva Ilec, vodja tega Oddelka, je povedala, da uniforma ni bila zgolj umazana, ampak tudi razžrta od moljev: “Tako, da jo je bilo potrebno zaplinit, in sicer to metodo smo izvajali v restavratorskem centru v Ljubljani.” Sledile so preiskave in konzervatorski načrt. Odločili so se za suho čiščenje, da ne bi tvegali poškodb volnenih tkanin. “Pobarvali smo volnene tkanine s sintetičnimi barvili, ki so primerno mokro in svetlobno obstojna, potem pa smo to stabilizirali in šivali na podpoškodbe. Tako, da so vse raztrganine in drobne luknjice, ki so bile vidne kot prerešetana tkanina, zdaj zaprte”, je še pojasnila Ilgecova.
Orlovska uniforma, ki jo je nekoč nosil Jožef Halc, član fantovskega odseka Orlov, je še na ogled v Muzeju narodne osvoboditve Maribor, in sicer v sklopu stalne razstave Maribor je naš.
Podrobnosti jutri (15.4.2016) ob 18.30 v oddaji Občinski informator na BK TV.
V Vuzenici so včeraj že tretje leto zapored podelili nagrade za najlepši turistični spominek občine Vuzenica 2015.
Vuzenica je občina, ki ima za seboj bogato zgodovino, ki pa je navdih vsem ustvarjalcev spominkov in sodelujočih na izboru za najlepši turistični spominek občine Vuzenica 2015. Nagrado za 3. mesto je za spominek »Knjižna kazalka z grbom Vuzenice« prejel Robert Marolt, obesek za ključe »Potopljen vuzeniški grb« je Špeli Golob prinesel 2. mesto. 1. mesto pa si je z linorezom »Vuzenica – viadukt in cerkev Sv. Nikolaja« prislužila Tanja Hari Vidmar.
Potem ko se je nogometaš Maribora Agim Ibraimi po sporu s športnim direktorjem Zlatkom Zahovićem znašel v suspenzu, je danes javnosti svoje povedal tudi nekdanji slovenski reprezentant. Zahović je na več kot polurni novinarski konferenci največkrat izpostavil, da se opravičuje vsem prizadetim in da se počuti grozno.
“Počutim se grozno, reakcija ni bila primerna. Predsedniku sem rekel, da lahko zapustim klub, da to ni nobena težava,” je dejal Zahović, ki pa ga je pred tem upravni odbor podprl.
“V NK Maribor obžalujemo incident, ki se je zgodil v petek ob prihodu navijačev na trening. Želja kluba je bila, da se vse zadeve rešujejo znotraj naših zidov, v krogu članov vijoličaste družine. Stališča so dobro znana, s takšnimi načeli delovanja smo v zadnjih letih skupaj prehodili celotno pot in v težkih okoliščinah ustvarili uspešen projekt. Žal pa je bilo v zadnjem primeru prekršeno načelo, da zadeve iz slačilnice niso tema za javnost, saj se je Agim Ibraimi odločil enostransko podati svojo plat zgodbe,” so zapisali pri mariborskem klubu.
“Seveda nas ne veseli, da je prišlo do spora med igralcem in športnim direktorjem kluba. Ker pa je treba upoštevati tudi predzgodbo in nadaljevati z vizijo, da se igralec v nobenem trenutku ne sme postaviti nad klub, in upoštevati vse druge okoliščine, je naše stališče, ki smo ga izkazali že s podaljšanjem pogodbe z Zlatkom Zahovičem, jasno – športni del naj nadaljuje uspešno zgodbo in strne vrste v zaključku sezone, Agim Ibraimi pa ostaja v statusu suspendiranega nogometaša, ki do dokončnega sklepa ne trenira z ekipo ter ne sodi med kandidate za nastop na naslednjih tekmah,” so še pojasnili pri Mariboru.
Zahović pa je poudaril, da nikakor ne beži od odgovornosti, da ga je to izučilo, da priznava svojo napako in da se posledično počuti grozno. Kot je povedal, so spor želeli rešiti že v soboto, a ni šlo. “Je pa imel NK Maribor vedno za vsakega igralca posluh, rešil je veliko težav igralcev, osebnih, finančnih in kakšnih drugačnih,” je med drugim povedal Zahović in dodal, da se bodo še naprej trudili ohranjati čim boljši odnos z navijači (eden od teh je po poročanju slovenskih medijev na treningu prisolil zaušnico Amirju Derviševiću), saj so ti “srce kluba”.
Spor med Zahovićem in Ibraimijem se je sicer začel v petek po omenjenem treningu. Makedonski reprezentant je bil razočaran glede Zahovićevega odziva na navijaške poteze na treningu – navijači so jasno povedali, da do konca prvenstva zahtevajo le zmage, prišlo pa je tudi do prerivanja – in mu to povedal. Kot je pojasnil Ibraimi, je Zahović takrat izgubil živce in žalil njegovo preteklost, mamo, narod in vero ter ga poslal iz karantene. Ibraimi se je to odločil povedati javnosti oziroma dnevniku Ekipa, obelodanil je tudi tekstovna sporočila, ki sta si jih z Zahovićem pošiljala. Zahović se je v teh posluževal žaljivk, zaradi katerih se je danes tudi opravičil.
Vir: STA
Maribor ni mesto, kjer bi se dogajalo kaj varnostno alarmantnega, je na današnji seji varnostnega sosveta mestne občine, na kateri je direktor Policijske uprave Maribor Danijel Lorbek predstavil lanske razmere, povedal župan Andrej Fištravec. Beseda je tekla tudi o treh primerih najdenih utopljenih fantov v Dravi.
Čeprav so se članom varnostnega sosveta in nekaterim mestnim svetnikom, ki so se udeležili seje, porajala različna vprašanja v zvezi z omenjenimi primeri, ne župan, ne direktor policije s sejo nista želela med meščani sejati panike.
Na vprašanje direktorice študentskih domov Lidije Divjak Mirnik o tem je Lorbek znova zatrdil, da so bili v vseh treh primerih vzrok smrti utopitve. V prvih dveh primerih so zadevo zaključili s poročilom na tožilstvo, tretji primer nedavno najdenega Domna Simoniča pa je za zdaj še odprt.
“V vseh treh primerih smo preiskovali tako v smislu suma kaznivih dejanj, kot tudi drugih možnosti, v nobenem pa tudi nismo ugotovili niti tega, da bi šlo za samomor,” je poudaril Lorbek, ki je na vprašanje Divjak Mirnikove še povedal, da se že zdaj pripravljajo tudi na zagotavljanje varnosti na majski največji študentski prireditvi Lampiončki, kjer bodo letos še bolj pozorni na celotno dogajanje.
Člani varnostnega sosveta so danes govorili tudi o pojavu novih prepovedanih drog v Mariboru. Kot je povedala predstavnica Centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti v mariborskem zdravstvenem domu Petra Kodrič, se te pojavljajo tudi v njihovem mestu. Veliko o tem lahko izvedo tudi od okoli 280 svojih pacientov, ki k njim letno prihajajo na substitucijsko terapijo.
“Problem novih sintetičnih drog je v tem, da so tudi nam nepoznane. Nekatere snovi so lahko celo prosto dostopne v šolah pri pouku kemije, lahko pa nove droge prihajajo tudi iz tujine. Povzročajo agresijo, posledice pa so vidne zelo hitro,” je poudarila Kodričeva, a ob tem pripomnila, da je pojav tovrstnih drog minimalen v primerjavi z zlorabo alkohola in mehkih drog.
Tudi Lorbek je zagotovil, da problematika drog v Mariboru v primerjavi z drugimi mestnimi središči ne odstopa, z različnimi aktivnostmi vseh pristojnih pa lahko po njegovem mnenju poskrbimo, da bo ta problem še bolj obvladljiv. Tudi zato je predlagal ustanovitev lokalne akcijske skupine, ki bo poskrbela za še večje osveščanje in doseganje ničelne tolerance do uporabe drog.
Kot je spomnil prvi mož mariborske policijske uprave, je prejšnji teden začela veljati sprememba uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog, ki jo ves čas aktualizirajo, od zadnje spremembe pa je bilo na listo uvrščenih kar 46 novih drog. Največja težava je sicer po njegovem mnenju kombinacija alkohola in drog, včasih tudi različnih zdravil.
“Pomemben dejavnik so tudi mediji. Moram priznati, da so tudi zaradi teh tragičnih dogodkov, ki so se v Mariboru zgodili v zadnjem času, zelo korektno predstavili možne posledice uporabe prepovedanih drog,” je dejal Lorbek.
Vir: STA
V Modri dvorani v Vuzenici so člani lokalnega Kulturnega društva tudi letos, zdaj že četrto leto zapored, pripravili večer smeha in glasbe, pod skupnim naslovom Hec mora bit. Tokrat so člani Humoristične sekcije pripravili skeč V vinu je resnica.
Domačini so sokrajane in obiskovalce iz sosednjih krajev s skečem nasmejali celo do solz, z glasbo pa popestrili večer. Tokrat so Vuzeničanom že dobro poznani “humoristi” za osrednjo temo izbrali znan rek: v vinu je resnica. “Mislim, da je. Če ne v vinu, pa v pivu”, se je pošalil Srečko Lampret ml., ki je režiral skeč. Poudaril je, da si zmeraj izberejo rdečo nit, k temu potem praktično vsak član sekcije doda kaj svojega ali kakšno novo zamisel. Tako nastane skeč, ki skoraj nikoli ni enak. Precej namreč prepuščajo improvizaciji.
Očitno jim je tudi tokrat uspelo navdušiti. Modra dvorana je bila polna smeha in pohval obiskovalcev. Čestital jim je tudi župan Občine Vuzenica Franjo Golob.
Podrobnosti nocoj ob 18.30 v oddaji Občinski informator na BK TV.
Rekreativna športnica Beba Ščap iz športno-humanitarnega društva Vztrajaj – Never give up je danes znova začela dobrodelno akcijo, v kateri bo tokrat 30 ur poganjala pedala na statičnem kolesu ter na ta način zbirala denar za otroke s posebnimi potrebami. Tudi letošnja akcija bo potekala zunaj, in sicer na Grajskem trgu v Mariboru.
S kolesarjenjem v dobrodelni akciji #Projekt30 pred kavarno Astoria je Beba začela danes točno opoldne, zaključila pa bo jutri (v četrtek, 14. aprila) ob 18h. V tem času predvideva, da bo na statičnem kolesu prevozila nekaj sto kilometrov.
Športnici humanitarki se bo tudi letos v akciji pridružilo nekaj znanih Mariborčanov, predvsem športnikov, pa tudi ljubiteljev športa in rekreacije. Med drugim bodo z njo kolesarili modni oblikovalec David Hojnik, moderatorka Polona Požgan, nekateri nogometaši Maribora, pa tudi celjska rokometaša Luka Žvižej in Miha Zarabec.
Kot je povedala Ščapova, bo dogajanje najbolj pestro v četrtek zadnje tri ure projekta, ko bodo program popestrili tudi z glasbenimi in drugimi zabavnimi gosti. Z nekaj glasbenimi vložki bodo sodelovali Toni Petrovič, Maja Založnik, 6 pack Čukur in skupina Tabu, akrobata Filip in Blaž pa bosta izvedla nekaj trikov.
Letošnja humanitarna akcija je namenjena zbiranju sredstev za Zavod 13, ki bo denar porabil za terapije otrok s posebnimi potrebami. V lanski 24-urni akciji je Ščapovi uspelo zbrati 1100 evrov, ki jih je namenila za nakup pripomočkov otrokom s posebnimi potrebami v Zvezi prijateljev mladine Maribor.
Vir: STA
Potem ko je država napovedala vzpostavitev dispečerskega centra v stavbi SDK na Trgu Leona Štuklja, kamor se je želela seliti Umetnostna galerija Maribor (UGM), v galeriji pozivajo k iskanju odgovornih za nastalo situacijo in nadaljnje vodenje investicije v novo UGM. V vladni SMC sicer pravijo, da je stavba dovolj velika za oba projekta.
Kot je na današnji novinarski konferenci pred stavbo nekdanje SDK na Trgu Leona Štuklja povedala direktorica UGM Breda Kolar Sluga, želijo napraviti konec večletnemu neučinkovitemu reševanju prostorske problematike galerije. “Pozivamo tako predstavnike lokalne kot državnih oblasti, da je nujen konstruktivni dialog med njimi. Meščani in državljani imamo dovolj sprenevedanj, neodgovornega prelaganja odgovornosti in izgovarjanj enega na drugega. Imamo izkušnjo desetletnih neuspešnih pogajanj, zato vidimo kot edino ključno, da državne in lokalne oblasti sprejmejo novo UGM kot prioritetni investicijski cilj. Če nam je jasen cilj, potem najdemo tudi pot,” je dejala.
Od obeh vej oblasti je zahtevala, da določita pristojnega nosilca investicije in posledično odgovornega za odločitve. “Želimo imena in priimke, želimo jasno odgovornost,” je dodala. Po njenih besedah bodo pobude predsedniku vlade in županu Maribora pošiljali tako dolgo, dokler ne bo ugodeno njihovi zahtevi.
V UGM niso proti dispečerskemu centru v Mariboru, ki ga je napovedalo ministrstvo za zdravje, ne morejo pa razumeti, zakaj mora biti nameščen ravno tam, kjer se je načrtovala nova UGM. “Trg Leona Štuklja bi, če želimo, da postane osrednji mariborski trg, morali napolniti z vsebinami, ki bi tja privabljale obiskovalce,” je izpostavila Kolar Sluga.
Sama še vedno upa na selitev UGM v stavbo nekdanje SDK, čeprav se je v zadnjem času omenjalo tudi možnost selitve galerije v nekdanjo stavbo Probanke na drugi strani trga. Meni namreč, da bodo s tem potem, ko se je pred leti preigravalo že lokacije na Lentu in Studencih, pa iz tega ni bilo nič, še dlje od rešitve. Pri tem so galerijo med drugim podprla strokovna združenja in meščani, združeni v Iniciativo Mestni zbor.
Na ministrstvu za kulturo po besedah vodje direktorata za ustvarjalnost Biserke Močnik niso bili uradno seznanjeni z namero glede dispečerskega centra in si bodo v dialogu s predsednikom vlade prizadevali za ponovni razmislek o tem, “da bi vendarle namenili to imenitno stavbo sredi Maribora za dejavnost galerije”. Omenjeno ministrstvo sicer zaenkrat denarja za novo UGM nima. “Imamo pa pripravljen zakon o vlaganju v kulturo, v katerem so namenjena sredstva tudi za prostorsko ureditev UGM,” je pojasnila.
V galeriji menijo, da je mariborska občina premalo dejavna v svojih prizadevanjih na novo UGM, a tam to zanikajo. “Iščemo razne variante umestitve programa UGM na lokacije, ki so na voljo v mestu. Zavedati pa se morate, da je naš vpliv omejen pri objektih, ki niso v lasti občine,” je dejal Boris Ketiš iz občinske projektne pisarne.
Ob tem je povedal, da je umestitev UGM v SDK, ki je v lasti države, možna ob izvedbi nadzidave in prizidave objekta in izvotlitve kletnih prostorov. Za to bi potrebovali okoli 17 milijonov evrov, medtem ko bi umestitev v stavbo Probanke, ki je v zasebni lasti, terjala okoli pet milijonov evrov ter sredstva za odkup stavbe, katerih višina pa je “stvar pogajanj”.
Novinarske konference se je udeležil tudi poslanec SMC Branislav Rajić, ki je povedal, da je premier Miro Cerar seznanjen z dogajanji okoli SDK. “A je zadeva z dispečerskim centrom šla tako daleč, da se je v tem trenutku ne da ustaviti. A gre samo za 180 kvadratnih metrov površine, medtem ko ostali prostori ostajajo prazni. Celoten objekt je potreben prenove in revitalizacije, zato še vedno obstaja možnost za UGM”, je pojasnil in kot primer uspešnega sobivanja dispečerskega centra in kulture navedel Staro elektrarno v Ljubljani.
Vir: STA
Eno najbolj prepoznavnih ne le mariborskih ampak tudi slovenskih igralskih imen Vlado Novak odhaja z majem uradno v pokoj. Dolgoletni član Drame SNG Maribor ne taji, da to ni bila njegova prostovoljna odločitev, in kljub želji po zasluženem počitku po bogati gledališki in filmski karieri upa, da bo še lahko kdaj stal na odru.
V Drami Slovenskega narodnega gledališča Maribor, kjer je bil s kratko prekinitvijo zaposlen od septembra 1977, je Novak odigral več kot 70, večinoma nosilnih, dramskih vlog. V letošnji sezoni je nastopal v uprizoritvi Višnjev vrt režiserja Gaborja Tompe in ponedeljkova ponovitev je bila uradno njegov zadnji nastop na mariborskem odru pred odhodom v pokoj. Igralski kolegi so ga na koncu predstave počastili z nagovorom, polnim zahval, in poslovilnim darilom, kar je 64-letnika vidno ganilo.
Pogoje za upokojitev je izpolnil marca, a če bi sam odločal, bi še naprej delal. “Glede na slovensko gledališko prakso sem imel željo ostati, a so se v vodstvu Drame in gledališča odločili, da zame v naslednji sezoni ni vloge in to sem sprejel kot dano dejstvo,” je danes povedal. “Tudi to je prav, saj so konec koncev za mano mladi, za katere je zdaj čas. Res jim želim, kot sem dejal včeraj na odru, da bi igrali čim več vlog z imeni. Da bi imeli to srečo, kot smo jo imeli igralci moje generacije,” je dodal.
Položaj igralca se je namreč po njegovih ocenah v zadnjih letih močno poslabšal. “Gledam te naše mlade kolege, ki so vsi po vrsti delavni, delajo dobre stvari, a nimajo po odločitvi vrhov te države možnosti niti napredovanja. Apelira se na državljane, naj zategujejo pasove, ti, ki to govorijo, pa hranijo svoja sredstva v Panami,” je dejal.
Ko gleda nazaj na pot, ki jo je prehodil, Novak pravi, da ničesar ne obžaluje. “Za nič mi ni žal in grem v penzijo v glavnem z dobrimi občutki,” je dejal. Upa, da bo dobil priložnost vsaj za kakšno gostovanje v svoji matični hiši. “Vsekakor pa si bom zdaj privoščil malo počitka,” je dodal.
Vlado Novak se je rodil leta 1952 v Mariboru, kjer je leta 1974 diplomiral na prvi stopnji Visoke ekonomsko-komercialne šole v Mariboru in se še isto leto vpisal na AGRFT v Ljubljani. Naslednje leto je moral v vojsko in po vrnitvi je najprej nekaj časa delal v Tovarni avtomobilov Maribor.
Igralska žilica ga ni pustila na miru, zato je nadaljeval z igranjem in študijem. Prvo vlogo v poklicnem gledališču je leta 1972 odigral v Drami SNG Maribor, vmes bil eno leto član Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici, s sezono 1977/1978 pa je tudi uradno postal član Drame SNG Maribor. Leta 1981 je absolviral študij na AGRFT in leta 1995 diplomiral.
Tisto leto je zaradi razhajanj z vodstvom mariborskega gledališča postal član Slovenskega ljudskega gledališča Celje, leta 1996 pa se je vrnil v Dramo SNG Maribor kot v. d. umetniškega vodje za pol leta in nato nadaljeval svoje delo kot igralec.
Za svoje delo je med drugim prejel leta 1985 nagrado Prešernovega sklada, leta 2013 Glazerjevo nagrado in leto kasneje Borštnikov prstan. Med drugim se je odlikoval z vlogo Simona Vebra in Volodje v Velikem briljantnem valčku, Janningsa v Modrem angelu, Willyja Lomana v Smrti trgovskega potnika, gospoda Jurdaina v Plemenitem meščanu in Berangerja v Nosorogih. Širši javnosti je znan s filmskega platna, predvsem v vlogi mehanika Gajaša v Petelinjem zajtrku.
Podobna usoda kot Novaka v SNG Maribor najverjetneje čaka tudi njegova igralska vrstnika Petra Boštjančiča in Milado Kalezić.
Vir: STA
Oglejte si oddajo Report v kateri je voditeljica Špela Pokeržnik gostila direktorja televizije BK TV, ki sta spregovorila o 6. letu delovanja televizije.
V družbi smo še imeli tudi druge zanimive goste, vabljeni k ogledu.
Vseslovensko akcijo “Dan za spremembe”, so obeležili tudi v Dnevnem centru za starejše v Rušah. V okviru aktivnosti akcije “Dneva za spremembe”, so le te razširili in dogajanje podaljšali za teden dni.
Prve dni aprila so starejši preživeli v prijetnem druženju s prostovoljci GSKŠ Ruše. Slednji so jim polepšali marsikateri dopoldan z glasbeno delavnico, družabnimi igram, predvsem pa z obilo mladostniškega smeha in zabave. V enotedenski pripravi na to srečanje so skupaj iz volne in papirja izdelovali rumene ribice, zaščitni znak Dneva za spremembe, in jih izobesili v svojih prostorih. V večurnih medsebojnih druženjih so izmenjali veliko življenjskih izkušenj. Drug od drugega so v ozračju pozitivne energije izvedeli marsikaj novega in zanimivega.
V ponedeljek, 11. aprila, so mladi dijaki, prostovoljci pod vodstvom mentorice Klavdije Podlesnik, starejšim uporabnikom dnevnega centra in varovancem ruške enote VDC Polž pripravili čudovito literarno srečanje. Poleg številnih recitalov so solisti in zborovske skupine mladih, ob spremljavi glasbenikov, zapeli nekaj domačih pesmi.
“Povabljeni gostje niso bili le poslušalci prekrasnega srečanja. Tako starejši kot gibalno ovirani so mlajšim rodovom prenesli nekaj svojih literarno obarvanih bogatih življenjskih izkušenj. Vsaki, bodisi lepi ali grenki izkušnji, so prisotni pozorno prisluhnili in jo nagradili z burnim aplavzom. Očitno je, da se še naprej tkejo vezi, ki se bodo zagotovo pletle tudi v prihodnje,” so sporočili iz CSD Ruše.
Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) se je znova lotila vseslovenske krvodajalske akcije, ki se ji bo pridružila večina regionalnih in lokalnih študentskih organizacij. Z dvodnevno akcijo so danes začeli v Mariboru pridružili pa se jim bodo tudi študenti v Kopru, Novem mestu, Izoli, Žalcu in Ilirski Bistrici, v Ljubljani bo potekala v torek in sredo.
Mariborski študenti lahko darujejo kri v dveh tradicionalnih terminih, danes dopoldne v Štuku, v torek pa v Centru za transfuzijsko medicino UKC Maribor. Kot je povedal vodja akcije v Mariboru Luc Horvat, bodo njihovi informatorji danes pred fakultetami pozivali študente k darovanju, v torek pa bodo poskrbeli tudi za prevoze izpred fakultet in Štuka do mariborske bolnišnice.
V vseslovenski krvodajalski akciji Častim pol litra, ki tokrat poteka ves april, se po njegovih besedah število krvodajalcev vidno povečuje, tudi tokrat pa pričakujejo rekordno število darovalcev. Vsak študent krvodajalec bo po odvzemu krvi prejel malico in simbolično darilo, znova pa bo vzporedno potekal vpis v bazo darovalcev krvotvornih matičnih celic.
Projekt je bil prvotno zasnovan kot vseslovenski študentski krvodajalski teden. Ker je zanimanja za krvodajalstvo med študenti čedalje več – v okviru jesenske krvodajalske akcije oktobra 2015 so s 1382 krvodajalci podrli rekord – so se odločili akcijo razširiti kar na ves mesec. V Sloveniji sicer dnevno potrebujemo v povprečju okoli 300 do 350 krvodajalcev, s katerimi bolnikom zagotovimo potrebno količino krvi.
Vir: STA
Čeprav mladostniki veljajo za eno najbolj zdravih skupin ljudi, je pozorno spremljanje njihovega zdravstvenega stanja ključno, saj se v tem obdobju postavijo nastavki za zdravje v odrasli dobi. Hkrati se v njihovem zdravju močno zrcalijo družbene spremembe, je danes ob začetku srečanja pediatrov v Mariboru povedal pediater Jernej Dolinšek.
“Adolescentna medicina je področje, ki postaja vedno bolj pomembno. Potrebe te populacije odraščajočih so zelo posebne – po eni strani je to telesno najbolj zdrava populacija, po drugi strani pa se ta populacija sooča s številnimi, predvsem psihosocialnimi problemi. Znanja in vedenja tukaj so šibka, pa tudi možnosti reševanja njihovih problemov so preskromna. Zdravniki moramo zelo intenzivno spremljati, kaj se z mladimi dogaja in kaj vse delajo, da bi lahko več vedeli in jim lažje pomagali,” je povedal direktor mariborskega zdravstvenega doma Jernej Završnik.
Zdravniki pri mladih spremljajo v prvi vrsti telesni razvoj, želijo pa si več časa za prepoznavanje in pomoč pri psihosocialnih stiskah mladostnikov. “Ti ljudje rabijo predvsem individualne nasvete,” je prepričan Završnik.
Pri obravnavi mladostnika je po besedah Dolinška treba upoštevati tudi psihosocialni vidik. “Otrok spolno, socialno, psihološko dozoreva, družba pa se spreminja. Mi biološki vidik odraščanja dobro poznamo, medtem ko je manj preprost vidik, da ta otrok pada v čisto novo družbeno situacijo, ki ji niti odrasli nismo kos,” je pojasnil.
Adolescentna medicina je tako večplastna tema, ki ne zajema le strogo medicinske obravnave. Zato na tokratnem srečanju pediatrov in medicinskih sester v pediatriji v mariborskem Hotelu Habakuk med drugim govorijo o spolnem vedenju mladostnikov, mladostniški nosečnosti, medvrstniškem nasilju, družinskih odnosih in vzgoji. “Vse spremembe, ki se dogajajo danes, je nemogoče pokriti. Nakazali pa bomo neke smernice, dobre prakse obravnave otrok,” je pojasnil Dolinšek, ki je predsednik srečanja.
Za mladostnike so sicer značilne zdravstvene težave pomanjkanje gibanja, nepravilna prehrana in različne zasvojenosti. Po Dolinškovih besedah so pri tem ključni preventivni programi. “Vse, kar se bo v tem času zgodilo, bo vplivalo na zdravje v daljni prihodnosti,” je dejal.
Mladi so danes bolj nagnjeni k skrajnostim kot nekoč, tudi zato, ker so jim vse stvari danes bolj dostopne. Vedno večji so tudi pritiski nanje, na primer, da morajo biti najboljši v svojih vrstah. “Nedvomno je več motenj, ki so posledica težav v družini. Kar precej je vedenjskih motenj, a je težko reči, ali jih je več kot nekoč, saj je vprašanje, kako se je to prej diagnosticiralo,” je povedal Dolinšek. Tudi motnje v hranjenju so velikokrat posledica težav v družini.
Dvodnevno srečanje prireja Klinika za pediatrijo UKC Maribor v sodelovanju z Zdravstvenim domom dr. Adolfa Drolca Maribor, Katedro za pediatrijo Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in Zdravniškim društvom Maribor. Srečanje pediatrov poteka že 26. leto, že 13. leto pa se jim na posvetu pridružujejo tudi medicinske sestre v pediatriji.
Vir: STA
V Selnici ob Dravi so se člani društva MOST pridružili vseslovenski akciji “Dan za spremembe”. V sklopu te so izvedli humanitarno akcijo, s katero bodo pomagali socialno ogroženim otrokom OŠ Selnica ob Dravi.
Ob akciji so se odločili, za kuho bograča, ki so ga razdelili med obiskovalce. Vsak je zanj prispeval prostovoljni prispevek. Po besedah predsednice društva Valentine Repolusk, bodo izkupiček namenili osnovnošolcem OŠ Selnica ob Dravi.
Danes so na Bezeni obeležili že 4. praznik regrata, ki so ga priredili člani društva Društvo za prihodnost Slovenije Ruše v sodelovanju s Centrom za mlade Ruše (CEZAM).
Že četrti praznik regrata na Bezeni, so letos priredili z namenom, da bi to zdravilno ter vitaminsko in mineralno bogato rastlino približali mladim. Regrat, ki uspeva skozi vso leto, ga lahko pripravimo na več načinom.
Po besedah organizatorja je potrebno seznaniti tudi mlade ljudi, da je v današnjem času še kako pomembna lokalna samooskrba. “Ljudje kupujemo hrano brez prave biotske vrednosti, ki je pridelana masovno in še dodatno osiromašena z dolgimi transportnimi potmi in sprašujemo se, kje so časi, ko smo hodili na deželo po sveža jajca, meso, zelenjavo in uživali v delu v naravi ter jedli domače,” je izpostavil Drago Bolčina iz Društva za prihodnost Slovenije Ruše.
Sicer pa smo regrat na 4. prazniku regrata poskusili kar v rižoti, solati, v namazih, itd.. Letos prvič, pa so ob prazniku v centru Ruš (pri knjižnici J.G. Ruše) postavili tudi stojnico, na kateri ste lahko poskusili regrat pripravljen na različne načine.
Mariborska občina se zaenkrat neuspešno bori za dosego ničnosti pogodbe z družbo Iskra, ki je vključevala postavitev spornih radarjev na cestah. Sodišče je namreč zahtevo za ničnost pogodbe na prvi stopnji zavrglo, Iskra pa vztraja pri zahtevi po večmilijonski odškodnini, ki bi lahko imela hude posledice za že tako kritičen občinski proračun.
Iskra od občine zaradi neizpolnjevanja podpisane pogodbe za nadgradnjo in avtomatizacijo cestnega prometa v Mariboru zahteva odškodnino v višini 12,8 milijona evrov plus zakonske zamudne obresti, ki letno znašajo približno milijon evrov.
Kot je pojasnil predstavnik podjetja Matija Šešok, vztrajajo pri tem: “Pogodba je bila podpisana, veljavna in Iskra jo je dosledno izvrševala. Na drugi strani jo je občina kršila, v posledici česar smo mi potem zaradi kršitve na strani občine odstopili. V posledici odstopa smo od občine zahtevali povrnitev vložka ter škode, ki nam je nastala.”
Šešok je ponovil, da posel z mariborsko občino niso predstavljali samo zloglasni radarji, ampak so imeli s tem projektom tudi številne druge stroške. “V bistvu so bili radarji samo manj pomemben manjši del. Večino investicije predstavlja nadgradnja in sistemizacija cestnega prometa, ki se je vodila vzporedno s postavitvijo radarjev,” je pojasnil. “Mariborčani se danes vozijo tudi mimo semaforskih sistemov, ki smo jih mi postavili, pa jih nismo dobili nikoli plačane. Morate razumeti, da je Iskra angažirala ogromno resursov v projekt, ki se je zaključil po krivdi občine,” je dodal.
Občina se pred visoko odškodnino brani s prizadevanji, da se pogodbo, ki je bila z Iskro podpisana še v času prejšnjega župana Franca Kanglerja, razglasi za nično. Na Okrožnem sodišču v Mariboru so to občinsko zahtevo konec februarja zavrgli, a se je občina na sklep pritožila, zato je zadeva zdaj v reševanju na višjem sodišču.
Na okrožnem sodišču so zahtevo mariborske občine za razglasitev ničnosti omenjene pogodbe po pojasnilih predsednice sodišča Alenke Zadravec zavrgli, “ker teče tudi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pravdni postopek z enakim tožbenim zahtevkom (ugotovitev ničnosti navedene pogodbe ter aneksov k pogodbi)”. A na ljubljanskem okrožnem sodišču, kjer je zahtevo za ničnost pogodbe med Iskro in mariborsko občino vložilo državno pravobranilstvo, pravijo, da je pri njih zadeva že končana, saj naj država ne bi imela aktivne legitimacije za vložitev tožbe.
Na občini se z odločitvijo mariborskega okrožnega sodišča ne strinjajo. “Menimo, da je bila zadeva neupravičeno zavržena, saj je bil postopek s strani mariborske občine vložen prej kot v Ljubljani,” je pred dnevi ob predstavitvi predloga letošnjega proračuna občine povedal direktor mestne uprave Darko Fras. “Na vsak način bomo poskušali narediti vse, da zaščitimo interes Mestne občine Maribor, seveda kolikor se bo dalo,” je dodal. Že tako ali tako so imeli v mestu velike težave pri uravnoteževanju nujnih odhodkov z razpoložljivimi prihodki v proračun, v primeru dosojene odškodnine za Iskro pa bi bilo to še težje.
Poleg morebitne odškodnine zaradi radarjev bodo občino v prihodnjih letih najverjetneje močno finančno bremenile tudi posledice stečaja Športnega centra Pohorje. Trenutno namreč še vedno potekajo pogajanja s stečajnim upraviteljem Dragom Dubrovskim, ki od mariborske občine zahteva 17 milijonov evrov za odkup prevzetih žičniških naprav na Mariborskem Pohorju.
Za radarje, katerih postavitev konec leta 2012 je sprožila množične ulične proteste in posledično privedla do menjave oblasti v mestu, je na sodišču tekel tudi kazenski postopek. Na Okrajnem sodišču v Mariboru se je moral zagovarjati Kangler skupaj s še tremi soobtoženimi zaradi domnevne zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic pri sklepanju tega posla z Iskro, a je tožilstvo ob zaključku glavne obravnave umaknilo obtožnico.
Vir: STA
V športni dvorani OŠ Vuzenica je včeraj popoldne potekala zadnja domača tekma v tej sezoni. Pomerila so se dekleta iz ekipe Svolley Vuzenica in ekipe Kostmann Slovenj Gradec 2. Zmago so si prislužile domačinke.
Dekleta iz ekipe Svolley Vuzenica so se domačemu občinstvu ponovno dokazale in potrdile svojo uvrstitev v 2. državno odbojkarsko ligo. Ekipo Kostmann Slovenj Gradec 2 so premagale z rezultatom 3:1. Zmage so se veselile in povedale, da jim uvrstitev tri kroge pred začetkom prvenstva veliko pomeni, saj so se čez leto zelo trudile in redno trenirale.
V Domu kulture Bistrica ob Dravi so včerajšnji večer preživeli v duhu ljubezni. Vokalna skupina Veter je organizirala koncert z naslovom Dan ljubezni.
Dan ljubezni je Vokalna skupina Veter organizirala že drugo leto zapored. Letos so medse povabili kar nekaj gostov. Na odru so se jim pridružili Irena Ferk, Veronika Kašman, Peter Andrej, Fantje sv. Ane iz Frama in ženski pevski zbor KUD Svoboda. Obiskovalci pa so bili nad koncertom navdušeni.
V knjižnici Janka Glazerja Ruše je včeraj Špela Habulin delila svoje spomine in izkušnje s potovanja po Indoneziji.
Špela Habulin se je v času svojega absolventskega staža odločila, da se poda po Indoneziji. Odločitev je sprejela predvsem zaradi cenovne ugodnosti potovanja in se podala dogodivščinam naproti. Predavanje »Po Indoneziji – umazane noge, poln želodec in srečno srce« je tako poimenovala predvsem zaradi dogodivščin, ki jih je doživela, ko je obiskala otoke in kraje Indonezije. Sama pravi, da ji je največjo oviro predstavljal transport, a je tudi to oviro preskočila in se srečno vrnila v Slovenijo, ter delila svoje izkušnje s potovanja med ljudmi.
Okoli 30 brezposelnih kuharjev in natakarjev iz Maribora in okolice je včerajšnji dopoldan izkoristilo za hitre zmenke z delodajalci. Te so, kot eno izmed aktivnosti ob evropskem dnevu delodajalcev, pripravili v Kariernem središču mariborskega Zavoda za zaposlovanje. Najmanj dvema kandidatoma se že obeta služba.
hitri zmenki z delodajalci (2)
Kandidati so najprej priznali, da imajo tremo, ampak dodali, da so hitri zmenki koristni, ker “vidiš, katero podjetje kaj rabi”, nenazadnje pa je morda to lahko najhitrejši način, da dobiš službo. “Meni je čisto vseeno kaj je, samo, da je nekaj za delat”, je dejala kandidatka Bojana.
Karierno središče ZZRS
“Kuharjev in natakarjev vedno primanjkuje”, smo uvodoma izvedeli od Petra Rajška iz Restavracije Villa Rustica. “Delo v gostilnah in v kuhinjah je precej naporno in morejo izkazat kar nekaj volje, veselja in pripravljenosti za ta poklic,” je dodal. Po besedah Saša Vnuka, lastnika Restavracije Vnukec iz Limbuša, je med tokratnimi 9 kandidati že našel dva morebitna bodoča sodelavca. “V strežbi in v kuhinji bomo verjetno ponudili priložnost za zaposlitev”, je povedal. Oba kandidata čaka tako še en razgovor na samem (bodočem) delovnem mestu, predvsem pa praktični preizkus.
Podrobnosti nocoj ob 18.30 v oddaji Občinski informator na BK TV.
Občina Ruše je v letu 2014 izvedla razpis „Projekt mladi“, v okviru katerega je sofinancirala mladinske projekte v višini 40 tisoč evrov. Projekte sta prijavljala Cezam in Klub študentov Ruš, Selnice in Lovrenca. Sumljivi so razkoraki med začetno in končno vrednostjo projektov.
Izmed 26 prijavljenih projektov sta dva odstopila. Športno društvo Glažuta ni izvedlo projekta „Pot ob Lobnici“, Klub študentov Ruš, Selnice in Lovrenca pa projekt „Jaz, ti, on“. Preostale projekte so društva izvedla, vendar očitno ne v takšnem obsegu, kot so jih prijavili.
V oči namreč bode velik razkorak med prijavljenimi vrednostmi projekta in končnimi vrednostmi. Pri nekaterih društvih je ta razkorak sumljivo visok. Kot so pojasnili na CEZAM – u, je komisija za Poziv o sofinanciranju programov na področju mladinskega sektorja oziroma s področja mladinskih aktivnosti v Občini Ruše na leto 2014 odobrila vse prijavljene projekte. S tem pa da je znižala vrednost točke in posledično tudi znesek sofinanciranja.
„CEZAM je dne 8.8.2014 poslal Občini Ruše dopis, v katerem je občino obvestil, da bo izvedel vse prijavljene projekte, vendar bo projekte prilagodil glede na datume izvedbe in finančno konstrukcijo, saj so odobrena sredstva nižja od zaprošenih,“ je zapisala Vesna Glavendekić iz CEZAM-a.
Na KURS – u predsednik kluba Žan Krajnc pravi, da stvari težko komentira, „žal vse skupaj težko komentiram, ker je na klubu bilo drugo vodstvo.“
Kdo bo nosil odgovornost v primeru, da bodo ugotovljene nepravilnosti in bodo zaradi napačne izvedbe projektov denar morali vračati? Krajnc pravi, da odgovornost nosi klub. „V primeru, da bomo mogli vračati denar, ne pomeni nič dobrega za nas in študente v okolici, saj to pomeni manj projektov, manj denarja. Je pa v našem interesu, da se o tej temi pogovorimo z vodstvom občine in dorečemo kaj in kako naprej,“ dodaja Krajnc.
Poklicali smo tudi Urbana Žunkota, ki je bil predsednik kluba v letu 2014, danes pa član sveta zavoda CEZAM-a (po podatkih spletne strani CEZAMA). Zadeve ni komentiral, češ, da se je umaknil od delovanja društva oziroma se mu situacija ni zdela vredna komentarja.
Na ruški občini so na društva že naslovili vprašanja s pojasnili, zakaj so takšni razkoraki med prijavljeno in končno vrednostjo projekta. „Ko bomo te rezultate imeli bomo lahko kaj več na to temo povedali.“
Pogodbena obveznost pravi, da se mora projekt izvajati tako kot je bil prijavljen. V primeru odstopanj se sredstva, ki so bila neustrezno porabljena tudi vrnejo, so nam pojasnili na občini.
Karin Jurše, direktorica občinske uprave občine Ruše pravi: „Kolikor vem so sodelavke, ki so spremljale poročila o izvedbi pregledovale ali ustrezajo pogoju, da je določena višina iz lastnega vira. Nihče ni pregledoval ali so doseženi cilji in ali so bili na koncu tudi izpeljani. To bomo preverili zdaj. Glede na rezultate bomo videli kaj se v prihodnosti lahko postori.„
Kdo bo prevzel odgovornost za nastalo situacijo, bomo spremljali še naprej. Odgovornosti zaenkrat ni prevzel še nihče.
Več pa v današnjem Občinskem informatorju ob 18:30 na BKTV.
V Pokrajinskem muzeju Maribor so ta teden odprli razstavo japonskih lutk, ki je nastala v sodelovanju z Japonsko fundacijo in veleposlaništvom Japonske v Sloveniji. Razstava predstavlja značilne japonske lutke, od tradicionalnih z izvorno pomensko funkcijo v še živih šegah do sodobnih, ki so interpretacija današnjih umetnikov.
Razstava, ki bo na ogled v Viteški dvorani Mariborskega gradu do 5. junija, sodi v programski opus, ki razkriva tradicionalne kulture sveta in opozarja na kulturno raznolikost.
“Na Japonskem so lutke že od nekdaj del vsakdanjega življenja in so odraz navdiha njihovih ustvarjalcev. Vsaka lutka ima določen namen in pomen,” ob razstavi izpostavljajo v Pokrajinskem muzeju Maribor.
Lutke so Japonci večinoma uporabljali pri različnih verskih obredih. Z njihovo pomočjo so odpravljali različne težave in se očiščevali grehov. Kot spremljevalke umrlih so jih našli tudi v številnih grobnicah.
“Tradicionalna naklonjenost lutkam je prispevala k prepričanju, da lutke niso samo igrače za otroke, temveč so tudi umetniška dela, ki si zaslužijo našo pozornost,” so še zapisali v muzeju.
Kot še dodajajo na japonskem veleposlaništvu v Sloveniji, lutke odražajo običaje njihove dežele in prizadevanja njenih prebivalcev. Odslikavajo tipične regionalne značilnosti in so se skozi stoletja razvile v številnih različnih oblikah. Lutke predstavljajo tudi izdelke japonskih tradicionalnih obrti, kot je tekstil.
Vir: STA
Socialno podjetje Pupillam želi skupaj s še nekaterimi dobrodelnimi društvi in gibanji v Mariboru ustanoviti učni center za socialno šibke in ogrožene občane. Z dobrodelnim koncertom prejšnji teden so zbrali nekaj več kot 2000 evrov. Ker se projekt ocenjuje na okoli 100.000 evrov, bodo še naprej zbirali prostovoljne prispevke.
Sredstva zbirajo na posebnem transakcijskem računu pri Hranilnici LON številka SI56 6000 00000 0630 571. Izkupiček koncerta Za srce Maribora, ki so ga priredili prejšnji teden v Dvorani Tabor, bodo namenili kritju stroškov koncerta in pripravi dokumentacije za vzpostavitev načrtovanega javnega učnega centra.
Po besedah predsednice Pupillama Iris Magajna še vedno računajo, da bi t. i. Center za dvig človeka odprli jeseni. “Čaka nas še kar nekaj korakov. Med drugim je treba pripraviti poslovni načrt, ki bo med drugim vključeval elemente samooskrbe, samofinanciranja. A vsaj za zagon potrebujemo pomoč,” je povedala na današnji novinarski konferenci.
Center si zamišljajo kot “dnevno sobo, ki je odprta za vse”. V njej bi poleg zadovoljevanja osnovnih človekovih potreb s hrano med drugim nudili tudi svetovanja, izobraževanja in možnosti druženja. “Z nami že sodelujejo društva bio dinamičnega kmetovanja, ki nam bodo dala viške hrane. Vključujemo tudi prostovoljce, ki bodo posebej za nas gojili hrano, ki si jo bomo nato sami pripravljali,” je pojasnila predsednica. “Človek tu tako ne bo le dobival, ampak tudi sam prispeval. V kakršni koli stiski se znajdeš, ne želiš samo jemati, ampak tudi sam kaj dati. Človeku je to naravno,” je dodala.
Kot je dejala, se za sodelovanje zanimajo tudi druga društva, z donacijami pa se tudi javljajo vedno nova podjetja. “Želijo dvigniti posameznika, saj se zavedajo, da se posledično dvigne tudi družba. Vemo, da tako kot je močen naš najšibkejši člen, tako smo močni mi kot družba. Vsak posameznik pri tem šteje,” je dejala.
V igri za učni center sta dve lokaciji – prva v bližini Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, druga v kletnih prostorih nekdanje restavracije na Mestni občini Maribor. S projektom bodo poskušali tudi kandidirati na razpisih za evropska sredstva.
Na današnji novinarski konferenci na Osnovni šoli Martina Konšaka Maribor so podelili glavno nagrado natečaja med mariborskimi osnovnošolci na temo Kaj je zate ljubezen? Odzvalo se je 56 učencev, prvo nagrado – let z letalom Pipistrel – je osvojila učenka omenjene šole Anja Hojsak.
Vir: STA
Oglejte si oddajo v Mariboru si, ki jo vodi Andrej Okreša. V tokratni oddaji so se posvetili mariborskim mestnim četrtem in krajevnim skupnostim. Govorili so o njihovi vlogi in odnosu do Mestne občine Maribor.
Oglejte si oddajo Na glas v kateri so tokrat spregovorili o vinarjih in njihovem delu.
Na Mariborskem tožilstvu so umaknili obtožni predlog zoper Franca Kanglerja v zadevi “vedeževalka”, v kateri so Kanglerju očitali sporno dodelitev službenega stanovanja vedeževalki Karin Ježovita, zaradi česar je že bil obsojen na zaporno kazen, a so to sodbo na vrhovnem sodišču sedaj razveljavili.
Franc Kangler
Člani Odbora 2015, ki ga vodi Kanglerjev politični sopotnik Željko Vogrin, pozdravljajo odločitev tožilstva, kljub temu pa so ponovno opozorili na številne kršitve oz. krivice, ki naj bi jih med postopkih utrpel Kangler. Med rugim so zapisali, da se je sedaj zaključila “nehumana in nezakonita kalvarija umazanih političnih spletk, podtikanj in predvsem nepoštenega ter pristranskega sojenja in ostalega nezakonitega ravnanja državnih organov”. Sodni svet so pozvali, naj temeljito in vsebinsko preveri celoten postopek, saj menijo, da so tako okrajni sodniki kot tudi senat treh višjih sodnikov v Mariboru globoko kršili pravno zakonodajo.
Slika je simbolična
Ob tem so napovedali, da bodo še ta teden na predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo in generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja naslovili zahtevo za ukrepanje v zvezi z vsemi storjenim kršitvami, ki so bile zaznane v primeru sodnega tega postopka, saj “v tem primeru ne gre več za odprti postopek, ki je bil doslej njun izgovor za neukrepanje“.
Na mariborskem tožilstvu pa so za STA potrdili, da je okrožna državna tožilka Saša Lutarič umaknila obtožni predlog. Kot so ob tem pojasnili, je bila po dodatni izločitvi dokaznega gradiva iz sodnega spisa in izločitvi sodnice zadeva dodeljena drugemu sodniku. “Ker preostali dokazi in listine ne zadostujejo za utemeljenost suma, da je obdolženi storil očitano kaznivo dejanje, je bil obtožni akt umaknjen,” so še dodali na tožilstvu.
V tokratni oddaji Na glas, ki jo vodi Andrej Okreša so spregovorili o humanitarnem delu. Več si oglejte v videu.
