Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024. The post 12. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (13.6.2024) appeared first on Lokalec.si.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
marifarm

Občine ustanoviteljice Mariborskih lekarn so na današnji seji sveta sklenile, da bodo, potem ko je že vse kazalo, da so dogovori propadli, nadaljevale prodajni postopek hčerinske družbe Marifarm z italijansko-slovensko družbo Labiofam Europe. Kot so sporočili iz mariborske občine, je ta na bančni račun le nakazala 100.000 evrov avansa.

marifarm

Rok za plačilo omenjenega denarja se je sicer iztekel 22. marca, zato so se danes predstavniki občin znova sestali, da bi se odločili, kako naprej. Na sestanku, kjer je bil tudi predstavnik italijanskega podjetja, so se občine lastnice strinjale, da se postopek prodaje nadaljuje.

Kot so ob tem pojasnili na Mestni občini Maribor, je pri omenjenem roku nakazila prišlo do nesporazuma, saj je podjetje Labiofam čakalo na prave podlage in zato do predvidenega roka ni nakazalo denarja. Ta je od 24. marca že na transakcijskem računu Banke Koper in pomeni avans, ki se v primeru sklenitve posla šteje kot kupnina, če do posla ne pride, pa ostane Mariborskim lekarnam.

Postopek prodaje mariborskega farmacevta se tako nadaljuje, občine ustanoviteljice pa se bodo naslednji teden sestale z vodstvom Nove kreditne banke Maribor (NKBM). Ob tem 22. april še zmeraj ostaja datum za zaključek prodaje, ko bi Labiofam moral nakazati vseh deset milijonov evrov.

Na mariborski občini so še pojasnili, da Labiofam še vedno izkazuje interes in pripravljenost, da posel sklene oziroma zaključi. Podjetje mora do 4. aprila banki oddati zavezujočo ponudbo, ki bo tudi predmet dogovora med banko in ustanoviteljicami v naslednjem tednu. Za nakazanih 100.000 evrov pa bodo še dorekli primerne pravne podlage za nakazilo na fiduciarni račun notarke do začetka naslednjega tedna.

Potem ko je prejšnji teden že kazalo, da je posel z Labiofamom neuspešno zaključen, so iz mestne občine sporočili, da obstaja interes še nekaterih potencialnih kupcev. Da je zaradi novih interesentov ob ustreznem sodelovanju banke nadaljevanje prodajnega postopka smiselno, je potrdil tudi predsednik komisije za prodajo Marifarma Borut Bratina.

Po neuradnih informacijah Večera naj bi se za nakup zanimala tudi londonska družba Advinia Health Care, ki naj bi izkazala primerno mero kredibilnosti, banka pa je sklenitev pogodbe z njimi ocenila za povsem realno. Omenjena družba, ki naj bi ponudbo posredovala do konca aprila, se sicer pretežno ukvarja z upravljanem domov za starostnike in oskrbo na domu.

Marifarm je že nekaj časa v finančnih težavah, zato so lani začeli s postopkom njegove prodaje. Zavezujoči ponudbi sta oddala ukrajinski Arterium Corporation in Labiofam Europe s sedežem v Kopru, komisija za vodenje postopka prodaje pa se je na koncu pogajala le s slednjim, ki pa kljub večkratnemu podaljšanju roka ni izpolnil določenih pogojev.

Marifarm, ki zaposluje okoli sto ljudi, je bil ustanovljen jeseni 2008 z oddelitvijo od hčerinske družbe mariborskih lekarn Farmadent. Že od vsega začetka je podjetje poslovalo z izgubo, predvsem zaradi večmilijonskega kredita za izgradnjo stavbe, vredne 32 milijonov evrov.

Vir: STA

Zdenka Steblovnik Župan, podžupanja Občine Ruše

Župan Občine Ruše Uroš Razpet, je za novo podžupanjo za področje družbenih dejavnosti, projektov in gospodarstva imenoval Zdenko Steblovnik Župan.

Zdenka Steblovnik Župan, podžupanja Občine Ruše

Kot je povedal na zadnji seji občinskega sveta Občine Ruše, je glede na strokovne reference in znanja Zdenke Steblovnik Župan prepričan v kakovostno izvedbo in pomoč pri izvajanju nalog občine na navedenih pomembnih področjih. “Že z dosedanjim sodelovanjem z občino pri zasnovi mednarodnega projekta se je namreč izkazala za zanesljivo in profesionalno sodelavko, zato ne dvomi v odlično sodelovanje tudi v prihodnje,” so sporočili iz Občine.

“Glede na to, da se moje dosedanje delo, izkušnje in znanja navezujejo na področje izobraževanja, kulture, pa tudi gospodarskih dejavnosti in mednarodnega sodelovanja, želim koristno prispevati k urejanju teh področij na našem lokalnem nivoju. Predvsem zato, ker v občini Ruše vidim več odprtih perspektiv tako za razvoj kot tudi za boljše oblike urejanja, izvajanja in povezovanja teh dejavnosti,” je dejala Steblovnik Županova.

darovanje

Danilo Podrzavnik se že 8 let bori s kronično, mieloično levkemijo. Do sedaj so mu dokaj normalno življenje omogočala zdravila, zdaj pa so zanj (postala) neučinkovita, zato ga lahko reši le presaditev kostnega mozga (transplantacija matičnih celic kostnega mozga). Ker nujno potrebuje nesorodnega darovalca, bodo ta četrtek, 31. marca ob 16h v Športni hiši Radlje ob Dravi organizirali skupinski odvzem vzorcev krvi.

Danilo je 35-letni Radeljčan. Z resnimi zdravstvenimi težavami se sooča že od 16. leta. Sprva je bila huda oblika revme, zdaj se – zaradi levkemije – bori za življenje. Pomagajo mu lahko vse polnoletne osebe, stare do 40 let, in sicer z oddajo vzorca krvi, ki ga bodo vnesli v register Slovenija Donor. Krvna skupina NI pomembna. Darovanje je povsem prostovoljno, zato lahko darovalec svojo privolitev kadarkoli prekliče.

darovanje v Radljah

Več si lahko preberete na Facebook skupini ali na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino.

kava MOM

Mariborski mestni svetniki bodo v četrtek v prvi obravnavi sprejemali predlog občinskega proračuna za letošnje leto, ki med drugim predvideva dodatno zadolževanje v višini 7,6 milijona evrov. Župan Andrej Fištravec glede na dosedanje pogovore s svetniškimi skupinami pričakuje, da bo predlog sprejet.

kava MOM

Predlog proračuna, ki ga bodo v četrtek dobili na mizo mestni svetniki, predvideva 97,7 milijona evrov odhodkov in 88,6 milijona evrov prihodkov. Luknjo bodo krpali z dodatno zadolžitvijo v višini 7,5 milijona evrov (v mestni blagajni pa je od preteklega obdobja ostalo še 5,2 milijona evrov). Najeto posojilo nameravajo uporabiti za različne projekte, med katerimi je 1,5 milijona evrov namenjenih za investicijska vzdrževanja, 1,26 milijona evrov pa za gradnjo vrtca v Pekrah, ki bo tudi edina večja novogradnja v letošnjem letu. Še 600.000 evrov nameravajo porabiti za investicije v osnovnih šolah, 1,1 milijona evrov pa za sanacijo asfaltnih vozišč in vzdrževanje občinskih cest.

FOTO: BK TV

FOTO: BK TV

“Mislim, da smo pripravili takšno verzijo besedila predloga, ki omogoča večinsko podporo. A v Mariboru se do zadnjega na ve,” je na današnjem srečanju z novinarji povedal župan Fištravec.Po besedah Fištravca so pri pripravi proračuna izhajali iz prihodkov, “ki jih smatramo za realne”. Še vedno pa so nekatera odprta vprašanja, med drugim računajo, da se bo v drugi polovici leta nateklo v mestno blagajno tudi nekaj sredstev iz omrežnine za kanalizacijo, ki pa jo mora mestni svet še dokončno potrditi.

Direktor mestne uprave Darko Fras je priznal, da s predlogom zagotovo ne bodo vsi zadovoljni, saj so močno omejeni s sredstvi. “Poskušali smo poiskati sprejemljiv kompromis. Možni so še kakšni popravki do druge obravnave, a le tam, kjer je še kaj manevrskega prostora,” je dodal.

Na odhodkovni strani se iz leta v leto večajo izdatki za socialne transferje, letos bodo po besedah Frasa nekoliko povečali tudi sredstva za različne ukrepe spodbujanja gospodarstva. Občinski proračun težijo tudi nekatera stara bremena, kot je dolg do Arrive in Aquasystemsa, obenem se bojijo neugodnega razpleta tožbe družbe Iskra Sistemi zaradi postavitve radarjev, ki se trenutno rešuje na sodišču. “Poskusili bomo narediti vse, da zaščitimo interese Mestne občine Maribor, kolikor je v naši moči,” je glede slednjega dejal Fras.
Mestna občina Maribor MOM
Novih zaposlitev na občini oz. v mestni upravi ni predvidenih. Po pojasnilih Frasa je predvideno le morebitno povečanje števila zaposlenih za 17, saj naj bi prevzeli delavce iz ukinjenega javnega podjetja za gospodarjenje z javnimi zemljišči.

V predlog proračuna so po zagotovilih Fištravca in Frasa vključeni tudi predlogi, ki so jih lani izglasovali prebivalci mestne četrti Radvanje v okviru pilotnega projekta participatornega proračuna. A ker za to ni zagotovljenega dodatnega denarja, ampak gredo sredstva iz obstoječega denarja za mestne četrti in krajevne skupnosti, ni za to posebne postavke v proračunu. Prav tako še ni mogoče zaenkrat napovedati, kaj točno se bo zgradilo.
Vir: STA

blagoslov velikonocnih jedi, žegn Ruše

Na veliko soboto pred praznikom velike noči se kristjani spominjajo Jezusa v Božjem grobu. Po cerkvah, kapelicah in drugod potekajo množični blagoslovi velikonočnih jedi. Po tradicionalnem običaju so verniki, pa tudi mnogi drugi, pripravili velikonočne jedi, med katerimi so najpogostejši kruh, pirhi, šunka in hren. Vsaka od teh jedi ima svojo simboliko.

velikonočna jed - žegn

Velika sobota je v Katoliški cerkvi dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove. V Sloveniji je na ta dan še posebej znan blagoslov velikonočnih jedi.

blagoslov velikonocnih jedi, žegn Ruše

V Občini Ruše so danes ob 10h že opravili blagoslov velikonočnih jedi v cerkvi Marijinega imena. Naslednji bo na vrsti ob 14h potem pa vsako polno uro do 17h. V občini Selnica ob Dravi bo ob 13h blagoslov pri Šentjanžu, ob 14h v župnijski cerkvi. V mariborski Stolnici so s prvim blagoslovom jedi pričeli ob 11h. Naslednji bo ob 12h, potem pa si bodo 13h do 17.30 sledili vsake pol ure. Na Ptuju v župniji svetega Petra in Pavla blagoslovi jedi že potekajo od 9h zjutraj. Opravljali jih bodo vsako polno uro do 17h. Podobno tudi v župnijski cerkvi v Hočah vsako polno uro do 16h. T.i. žegn v Ceršaku bo točno opoldne, v Šentilju pa ob 14h, 15h in 16h.

V cerkvah bodo zvečer potekale tudi slovesne vigilije, ki bodo naznanile Jezusovo vstajenje od mrtvih. Pri tem imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in obnovitev krstnih obljub. Škofje in duhovniki bodo katehumenom, ki so se pripravljali na zakramente, podeljevali krst, obhajilo in birmo. Jezusovo vstajenje od mrtvih pa bodo označevale slovesne aleluje.

rolloverGlazer5

Včerajšnji večer je v CEZAMU v Rušah potekal v raperskem slogu, člani Kluba študentov Ruš, Selnice ob Dravi in Lovrenca so organizirali že tradicionalni Roll over Glazer.

rolloverGlazer5

Včeraj v Rušah ni manjkalo dobre rap glasbe, oder CEZAMA so namreč prevzeli mojstri rim, med njimi eden izmed najbolj poznanih raperjev na slovenski glasbeni sceni – Emkej. Za pevsko spremljavo k njegovim rimam je poskrbela Polona Leben. Poleg Emkeja sta na odru zarapala še Luft in Amo Socialec, ki je predstavil svojo najnovejšo ploščo z naslovom En dan. Obiskovalce pa je zabaval tudi znan obraz in glas Ruš – TOXSICK.

obcina ruse

Na občini Ruše so na včerajšnji 11. redni seji občinskega sveta sprejeli proračun v prvi obravnavi. Svetniki so ga večinsko potrdili, sledi še sprejetje na drugi obravnavi.

Predlog župana Uroša Razpeta je sicer bil, da bi takoj po prvi obravnavi speljali še drugo, vendar se svetniki s tem niso strinjali. Nekatere svetnike je sicer zmotilo, da bi občina kupovala nepremičnine, saj da gre za potrato denarja. Svetniki menijo, da občina z objekti nima izdelanih konkretnih načrtov, niti ciljev.

Ruški župan meni, da so v proračun tokrat vključili vse kar se je dalo. „Te predloge smo dobili komaj 16. marca, na njih tudi v dveh dneh odgovorili in takoj povedali kaj bomo upoštevali. V enem tednu pa spet ni bilo nobene debate. Nihče ni rekel ali je to v redu ali ni,“ pravi Razpet.

seja ruše

Komunikacija med občino in svetniki je več kot očitno velik problem, sploh okrog sprejemanja in dopolnjevanja proračuna. „Na žalost se o proračunu ne pogovarjamo. Mi na vsak predlog odgovorimo, vendar stvari potem tukaj tudi ostanejo. Jaz bi bil zelo vesel, če se lahko usedemo za eno mizo, resno povemo kaj so tisti interesi in da se naj proračun sprejme. V nasprotnem primeru gre za golo nagajanje,“ dodaja Razpet.

Čeprav nekateri svetniki proračuna tudi tokrat niso potrdili, so prepričani, da bo v drugo proračun sprejet. „Mi smo se odločili za drugo branje. Vsekakor pa čeprav ga mi nismo potrdili in glasovali proti, moramo priznati da pa je to vseeno korak naprej, da je bil sprejet v prvem branju,“ pravi Jernej Ajd (MIR).

Glede predlaganih postavk in predlogov pa pričakujejo, “da so te postavke, ki smo jih županu predlagali pojasnjene in da so izdelane konkretne strategije,“ meni Andreja Markač Hleb (NLR).

Medtem so nekateri pričakovali, da bodo kljub vsemu speljali tudi drugo branje. „Nekateri pač niso tega mnenja in mislijo da ni bistveno, da dva ali trije tedni ne bodo nič spremenili, če proračuna ne bomo sprejeli. Mislim, da to ni tako in da nekateri svetniki tega nočejo razumeti,“ meni Marjana Kotnik Poropat (DeSUS).

Več pa v današnjem Občinskem informatorju ob 18:30 na BKTV.

marifarm

Prodajni postopek mariborskega farmacevtskega podjetja Marifarm, ki je preko Mariborskih lekarn v lasti občin, je dokončno propadel, saj italijansko-slovenska družba Labiofam Europe do 22. marca ni uresničila napovedi ter plačala prvih 100.000 evrov in hkrati predložila bančne garancije. Na mariborski občini upajo na morebitne nove ponudnike.

marifarm

Kot so pojasnili na mestni občini, je postopek prodaje omenjenemu kupcu zaključen, saj so takšno odločitev sprejeli že na prejšnji seji sveta občin ustanoviteljic, kjer so določili skrajne roke plačila.

V sredo se je sestala komisija za prodajo, ki bo obravnavala postopek prodaje, naslednji teden v torek pa bodo sklicali novo sejo sveta ustanoviteljev Mariborskih lekarn.

“Kar se ustanoviteljev tiče, interes za prodajo obstaja, prav tako imamo informacije, da obstaja drug zainteresiran kupec, ki se zanima za nakup,” so sporočili iz Mestne občine Maribor in dodali, da bo vse odločitve glede nadaljnje prodaje oziroma pogovora z drugim potencialnim kupcem sprejela komisija za prodajo.

Na mariborski občini ob tem še dodajajo, da jih veseli, da, kot kaže, obstaja več kot samo en kupec in se bo postopek prodaje morda nadaljeval z drugim ponudnikom.

Marifarm je že nekaj časa v finančnih težavah, zato so lani začeli s postopkom njegove prodaje. Zavezujoči ponudbi sta oddala ukrajinski Arterium Corporation in Labiofam Europe s sedežem v Kopru, komisija za vodenje postopka prodaje pa se je na koncu pogajala le s slednjim, ki pa kljub večkratnemu podaljšanju roka ni izpolnil določenih pogojev.

Marifarm, ki zaposluje okoli sto ljudi, je bil ustanovljen jeseni 2008 z oddelitvijo od hčerinske družbe mariborskih lekarn Farmadent. Že od vsega začetka je podjetje poslovalo z izgubo, predvsem zaradi večmilijonskega kredita za izgradnjo stavbe, vredne 32 milijonov evrov.

Vir: SRA

snaga

Iz podjetja Snaga so sporočili, da se zaradi prihajajočih velikonočnih praznikov spreminjajo urniki opravljanja njihovih storitev.

“Strankam, ki imajo odvoz sicer planiran ob ponedeljkih, bomo odpadke odpeljali že v soboto, 26. marca, zato jih vljudno prosimo, da posode nastavijo na prevzemno mesto v soboto do 6. ure zjutraj,” so sporočili.

snaga

V ponedeljek, 28. marca, bodo ostali zaprti vsi zbirni centri, prav tako v Zavetišču za živali ne bo sprehodov in ogledov živali.

Mariborske tržnice bodo na velikonočno nedeljo, 27. marca, ostale zaprte. Na velikonočni ponedeljek, 28. marca, pa bo odprta zgolj osrednja tržnica na Vodnikovem trgu, in sicer med 7. in 12. uro, prav tako pa ostaja zaprt na velikonočni ponedeljek na osrednji tržnici mlečno -mesni paviljon.

paraolimpijski športni dan (1)

Na OŠ Vuzenica že četrto leto poteka projekt Korak k sončku, katerega ustanovitelj je Zveza Sonček, ki je projekt pričela izvajati že leta 1993 z izdajo slikanice “Veveriček posebne sorte” in ga predložila Zavodu za šolstvo RS. Namen projekta je približati pojem drugačnost ter sprejemanje vsakršne drugačnosti. Letošnja rdeča nit je gibalna oviranost. Na to temo je OŠ Vuzenica letos uspelo prirediti tudi t.i. “Paraolimpijski športni dan”. Slednjega sta se udeležila tudi reprezentant Robert Žerovnik in selektor Gregor Verbinc iz Paraolimpijskega komiteja.

paraolimpijski športni dan (1)

“Na to temo smo se z učenci pogovorjali pri pouku (preko vsebine knjige, ogled zloženk, knjig o drugačnih otrocih, o drugačnosti med nami, v našem razredu). Brali smo knjige na temo o drugačnosti ter poudarkom na gibalno oviranih (Veveriček posebne sorte, Anže dobi prijatelje, Pajčica in škrat brkec, Lev Rogi, Lev Rogi najde srečo), prilagojeno starostni stopnji učencem.
Na podlagi prebranega in ogledanega so učenci ustvarjali različne stvari npr. likovno ustvarjanje v različnih likovnih tehnikah, pisanje pesmi in spisov o invalidnosti, paraolimpijcih itd. Pripravili smo tudi likovno razstavo teh izdelkov,”
je pojasnila Ines Planinšič, vodja projekta Korak k sončku. K temu je dodala, da je letos rdeča nit GIBALNA OVIRANOST, zato se je kot vodja projeta na šoli, dogovorila za sodelovanje z Galom Jakičem, ki nam je preko Zveze za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijskega komiteja, omogočil izvedbo PARAOLIMPIJSKEGA ŠPORTNEGA DNE.
»Paraolimpijski športni dan« je koncept promocije športa invalidov, ki ga izvaja Zveza za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijski komite (ZŠIS-POK) s sodelovanjem osnovnošolcev in ga v Sloveniji izvajajo od konca šolskega leta 2014/15. Koncept je plod zamisli Mednarodnega paraolimpijskega komiteja (IPC) in je v Sloveniji in sosednjih državah doživel topel sprejem.

“Učenke in učenci od 1. do 9. razreda so ta dan spoznavali paraolimpijske igre (za 1. in 2. razrede, je bila predstavitev prilagojena v obliki pravljice o invalidnem zmaju, zmaju z enim krilom, ki je tekmoval na svetovnem nogometnem prvenstvu), prisluhnili so zgodbi odbojkarja sede Matjaža Majdiča, v telovadnici so se preizkusili v odbojki sede, košarki sede, golbalu, na poligonu z vožnjo z invalidskim vozičkom. Za konec pa sta curling predstavila reprezentant Robert Žerovnik in selektor Gregor Verbinc, ki je med invalidi sila priljubljena panoga. Po predstavitvi so se v curlingu pomerili tudi učenci,” je dejala Planinšičeva.

„Pred tako veliko publiko otrok še nismo predstavljali naše športne panoge. Verjamem, da so otroci uživali, bili so zelo aktivni,“ sta povedala curling reprezentanta Robert Žerovnik in selektor Gregor Verbinc.

Planinšičeva pa je k temu dodala: “Zelo veseli smo, da so se na ZŠIS – POK odzvali našemu vabilu in da smo v sodelovanju z njimi lahko izvedli ta paraolimpijski športni dan.”

ustekleničena voda (4)

Mariborčani iz pip dobivamo dobro vodo, zagotavljajo na Mariborskem vodovodu. Na nedavni novinarski konferenci v Mestni hiši Rotovž, kjer so sogovorniki predstavljali osveščevalne aktivnosti ob svetovnem dnevu voda, pa so na mizo (kljub temu) ponudili ustekleničeno vodo. Je to primerno ali so s tem omajali trditve, da je (mariborska) voda iz pipe ena najbolj kakovostnih, zdravih in čistih?
ustekleničena voda (2)
Kvaliteto mariborske pitne vode potrjujejo tudi vzorčenja v okviru monitoringa Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Sebastjana Klepec iz Mariborskega vodovoda pojasnjuje, da izvajajo redne kontrole ter, da je voda skladna in varna. Pravi, da so dvomi odveč, tudi kadar se pojavlja t.i. močan vonj, kajti gre zgolj za drugačno obliko dezinfekcije, kot smo je vajeni. “Vzrok težave vonja vode je na Bohovi, kjer za dezinfekcijo pitne vode uporabljamo klor dioksid in ne plinskega klora in ta klor dioksid ima drugačen vonj“, je povedala Klepčeva in poudarila, da ni nikakršnega razloga za preplah. Vonj je bolj opazen, kadar na pipi točimo bolj toplo vodo.
Na novinarski konferenci, pa smo lahko točili le vodo iz steklenic in to istočasno, ko so predstavniki Mestne občine Maribor, javnih podjetij, društev in organizacij, govorili o številnih osveščevalnih aktivnostih, usmerjenih tudi v poudarjanje čiste pitne vode, ohranjanje in varčne porabe slednje. Vse prisotne smo opozorili na neskladje med besedami in dejanji. Najprej so se odzvali na Mariborskem vodovodu in v podjetju AquaSystems.

ustekleničena voda (3)

Danilo Burnač, direktor Mariborskega vodovoda, je med drugim izpostavil: “Tiskovno konferenco je za vse deležnike sklical Medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanje narave. Osebno bi bili počaščeni, če bi na konferenci od svetovnem dnevu voda bila pitna voda iz pipe vodovodnega omrežja v upravljanju Mariborskega vodovoda. Menim, da bi lahko namesto ustekleničene vode, ponudili pitno vodo v vrčih.”

Mojca Bratuš iz podjetja AquaSystems (kjer izvajajo projekt Varujmo svojo kapljico vode), je denimo zapisala: “V našem podjetju si prizadevamo ljudi osveščati o prednostih pitne vode iz pipe ter prebivalce spodbuditi k pitju vode iz pipe. Voda iz pipe je bolj zdrava izbira od ustekleničene, poleg tega lahko s pitjem vode iz pipe prispevamo k zmanjševanju plastičnih odpadkov ter posegamo po cenovno ugodnejši izbiri. V Sloveniji je voda iz pipe v povprečju 225-krat cenejša od ustekleničene, po svetu pa tudi do 1000-krat cenejša.”
Odzvala se je tudi Brigita Čanč, vodja Medobčinskega urada za varstvo okolja in ohranjanje narave, ki je poudarila, da “tiskovne konference in vse v zvezi s tem organizira služba za stike z javnostmi MOM. Naš urad pripravi le vsebino za konferenco.”

ustekleničena voda (1)

Po treh dneh so nam odgovorili tudi iz službe za odnose z javnostmi MOM. Med drugim so “v svoj bran” zapisali: “Žal pred 500 leti, ko so gradili Mestno hišo Rotovž, v prostoru niso predvideli sanitarijev oziroma pitnikov za vodo. Najbližji sanitarij in manjši pitnik za vodo, kateri fizično ne omogoča točenje vode v vrče z večjo prostornino, sta na voljo zunaj objekta, nasproti hodnika, v predprostoru projektne pisarne MO Maribor.”

Na naše vprašanje “kakšno sporočilo mislite, da s tem dobi javnost (katere predstavniki smo tudi novinarji), ob dejstvu, da slišimo, da je treba spoštovati in ohranjati “našo” pitno vodo, ki da je zdrava, po drugi strani pa naj pijemo ustekleničeno?” torej iz MOM (še vedno) nismo dobili konkretnega odgovora. Naj dodamo še, da so ustekleničeno vodo ponudili prav v času, ko marsikaterega predstavnika splošne in politične javnosti skrbi t.i. privatizacija vode oz. potreba po zapisu neodtuljive pravice do pitne vode v slovensko ustavo (o slednjem teče tudi vseslovenska peticija).
Podrobnosti v oddaji Občinski informator na BK TV.

DSC_7521

Mesec marec je mesec žena in mamic. Otroci iz OŠ Muta so mamice razveselili s proslavo ob njihovem dnevu. V program so se vklučili tudi otroci s posebnimi potrebami in skupaj so tako še popestrili predstavo.

DSC_7524
Ob koncu so otroci objeli svoje mamice in jim poklonili majhno darilce. Mamice so povedale, da je njihov najlepši poklon otroški nasmeh in zahvala ter njihova dejanja s katerimi sporočajo kako jih imajo radi. Tokratni naslov prireditve se je glasil Mama, naj razprem krila. Ravnateljica je povedala, da so s tem naslovom želeli povedati, da matere težko izpustijo svoje otroke izpod svojih kril, vendar ko odrastejo in gredo na svoje so lahko ponosne na to kakšne otroke so vzgojile. Mamice ter babice so bile navdušene nad prireditvijo, ki so jo za njih pripravili otroci.

razstava o Alenki Glazer (19)

V knjižnica Janka Glazerja Ruše so danes člani Društva za razvoj LIRA priredili strokovni literarni posvet o domoznanski zbirki in dejavnosti. Posvet so zaključili s slovestnostjo v počastitev 90 – letnice Alenke Glazer.

razstava o Alenki Glazer (19)

Ob tem so predstavili tudi novo knjigo o Glazerjih. Prav na današnji dan pa je praznovala Alenka Glazer Ob pesmi in melodiji učencev OŠ Janka Glazerja Ruše, recitalih poezije Alenke in Janka Glazerja, ob toplih besedah in srčnih željah in sladki torti, so proslavili jubilej Alenke Glazer.

4decac5d-d22a-41cf-99c5-899ec7766a97

V Mariboru si - gospodarstvo

Težava slovenskega gospodarstva je v preveliki javni porabi javnega sektorja, preveliki obdavčitvi nenasitne države, nizkih plačah in odhajajoči izobraženi mladini, so med drugih pojasnili gostje v oddaji.
Od vlade pričakujejo, da bo končno naredila nujne reforme pokojninskega seistema, delovne zakonodaje in ostalih potrebnih, da bo gospodarstvo lahko zadihalo.

V Mariboru si - gospodarstvo

seja OSOR, B. Muršič

Kot poročamo že nekaj dni, se zgodba okrog naročevanja flisov ruške svetniške skupine SD nadaljuje. Že nekaj dni čakamo na pojasnila in natančno obrazložitev vodje svetniške skupine SD v občini Ruše, Bojane Muršič kaj je naročila pri podjetju Vini d.o.o.

Muršičevi smo po elektronski pošti pred dnevi poslali vabilo, naj nam pred kamero pojasni kaj je naročevala, vendar se na vabilo do zdaj ni odzvala. Še več. Kmalu po objavi članka na Lokalec.si z naslovom Ruški svetniki neprimerno trošijo denar, se je Muršičeva burno odzvala na Facebooku, kar je bil njen edini konkretni odziv do zdaj. Nato je poniknila. V komentarju na Facebooku je pojasnila, da so v škatli (kot dokaz pa priložila fotografijo odprte škatle z naročenim materialom) le kemični svinčniki in pisarniški material.

muršič fb

Da znova natančno pojasni kaj je naročevala, so od nje zahtevali tudi na občini Ruše. Kot odgovor pa jim je poslala: »Glede na vaše zaprosilo, sem kontaktirala dobavitelja, da mi posreduje natančno specifikacijo pisarniškega materiala, ki smo ga naročili v svetniški skupini SD. Takoj, ko prejmem specifikacijo, vam jo posredujem

Očitno je v tem času, torej v slabih petih dneh odkar je komentirala na Facebooku, že pozabila kaj je bilo v škatli? Spomnimo, da je na dobavnici zapisano njeno ime, paket je bil dostavljen celo v Državni zbor, kjer je zaposlena kot podpredsednica.

dobavnica SD

Ali ji spomin res ne seže tako daleč, da bi se spomnila, kaj je sama naročevala in sama prevzela? Verjetno je paket tudi odprla, sploh glede na fotografije, ki jih je prilepila h komentarju na Facebooku. Ali gre za izmikanje in zavlačevanje?

Zgodba postaja še bolj sumljiva. V uredništvu smo namreč podjetje Vini d.o.o. pozvali k natančni obrazložitvi kaj so 5.11.2015 prodali ruški svetniški skupini SD. Zahtevali smo natančno pojasnilo, kaj so takrat prodajali pod kodama K907 in K911. Odziva še ni bilo. Z enako situacijo se ukvarjajo tudi na ruški občini, saj so tudi sami poslali poziv podjetju, da pojasni kaj so prodali svetniški skupini SD. Odgovora do danes še niso prejeli.

Direktorja podjetja Vini d.o.o. Vinka Kosa kličemo že tri dni, vendar v podjetju vsakič trdijo, da je odsoten. Gre zgolj za naključje?

Strategija spopada z nastalo situacijo sta očitno postala molk in umik? Se pa sprašujemo, zakaj bi nekdo tako burno reagiral s komentarji na Facebook strani medija, ki objavi zgodbo, nato pa se ne bi odzval na povabilo k pojasnitvi situacije? Da zavajamo in lažemo je bil eden izmed njenih komentarjev. Ali ni izmikanje tudi zavajanje?
Zakaj nam Muršičeva torej ni povedala kaj je bilo naročeno, saj gre samo za tri artikle, torej (še vedno) ne vemo. Prav tako nimamo pojasnila, zakaj je želela, da bi na te pisarniške materiale izvedli vezenje na desno srčno stran. Takšen je namreč bil predračun, ki pa ni bil v skladu s pravilnikom, zato je občina na podjetje poslala naročilo brez vezenja.

Poraja se tudi vprašanje zakaj podjetje Vini d.o.o. zavlačuje s pojasnili. Ali res potrebujejo več kot tri dni za odgovor? Skrajno čudno bi bilo, če bi v tem času, ko – tako podjetje, kot Muršičeva molčita – nastal dokument, ki bi kazal kaj drugega.

razstava o Alenki Glazer (1)

Včeraj so v knjižnici Janka Glazerja Ruše odprli razstavo o Alenki Glazer in njenem delu. Po razstavi pa so nadaljevali v Kulturnem domu z osrednjo slovestnostjo “KO CIPROŠ ZACVETI #1″, ki je bila med drugim poklon Alenki Glazer ob njeni 90 – letnici.

razstava o Alenki Glazer (10)

V knjižnici Janka Glazerja v Rušah so ob 6. Glazerjevih dnevih naprej odprli razstavo o Alenki Glazer, ki praznuje 90. let. Po razstavi pa so v Kulturnem domu priredili večer poezije Janka in Alenke Glazer.

ko ciproš zacveti (18)

Po besedah organizatorja Petra Andreja, so se s produkcijo “KO CIPROŠ ZACVETI #1″ poklonili slavljenki, in ji na ta način tudi voščili.

razstava o Alenki Glazer (8)

Slavnostno pa je prireditev odprla podžupanja Občine Ruše, Zdenka Steblovnik Župan.

ko ciproš zacveti (8)

obcinski informator 1

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Bojana Muršič medije obtožuje zavajanja
– Pričeli so se Glazerjevi dnevi 2016
– Osnovnošolci ustvarjali ob svetovnem dnevu voda
– 24. Eko akcija Drava – Ni nam vseeno
– “Red je vedno pas pripet”
– Kreativni, cvetni sejem v Hramu kulture
– Velikonočna razstava v KS Ceršak

ŠPORT:
– Mariborčani v četrtfinalu premagali Primorce
– Kožul in Fajmutova državna prvaka v namiznem tenisu

obcinski informator 1

Milada Kalezić, nagrajenka glazerjeve nagrade 2016, foto: STA

Glazerjeva nagrada za življenjsko delo kot potrditev izjemnega prispevka k mariborski kulturi je letos šla v roke igralki Miladi Kalezić. Kot je povedala na današnji slovesni podelitvi v Slovenskem narodnem gledališču Maribor, jo veseli, da je prepoznan trud, ki ga umetniki vlagajo v svoje delo.

Milada Kalezić, nagrajenka glazerjeve nagrade 2016, foto: STA

“Človek je res presunjen, ko v teh obrazložitvah sliši, koliko umetniškega snovanja, koliko slik, koliko ur, vaj, je za vsemi temi nagradami. Zahvaljujem se za to velikodušnost, da je to opaženo,” je dejala.

Spomnila je na citat iz Čarovnice iz Zgornje Davče Rudija Šeliga, v kateri je tudi sama nastopila in ustvarila eno svojih najbolj prepoznavnih vlog. “Tam Darinka v nekem trenutku reče, da bo jadrala poševno v bit. Vedno se mi je zdelo, da ko se gibljemo vsi mi skupaj po razkošnih prostorih umetnosti, da jadramo naravnost v bistvo. Jadrajmo!” je dejala in požela velik aplavz.

Milada Kalezić, po rodu iz Črne gore, je v Mariboru obiskovala osnovno šolo in gimnazijo, kjer je sodelovala v amaterskem gledališču Slava Klavora. Po študiju na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) se je najprej zaposlila v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, leta 2002 pa v Drami SNG Maribor, kjer dela še danes. Za svoje vloge je prejela številne nagrade, med drugim leta 2011 Borštnikov prstan. Gledalcem se je vtisnila v spomin tudi z besedami “Jok brate, odpade” iz filma To so gadi.

Kot je v obrazložitvi zapisal odbor za podelitev Glazerjevih nagrad, ki letos končuje svoj mandat, je Kalezićeva zaznamovala mariborske odrske deske z neprecenljivim prispevkom k umetniški kreativnosti in kakovosti projektov, v zaodrje pa s svojo iskreno srčnostjo, duhovito avtorefleksijo in pronicljivo materinsko občutljivostjo prinaša navdihujoče zaloge pozitivne energije in izjemno čuječnost za življenjsko-gledališke negotovosti kolegov.

V Mariboru vsako leto poleg nagrade za življenjsko delo podelijo še največ tri listine za pomembne dosežke v krajšem časovnem obdobju. Te so letos prejeli baritonist in solist Opere SNG Maribor Jaki Jurgec, Društvo likovnih umetnikov Maribor (DLUM) ter Konservatorij za glasbo in balet Maribor.

“Prepričljive izvedbe opernih vlog ter popolno predajanje umetnosti, publiki in mariborskemu opernemu gledališču so tisti argumenti, ki upravičujejo podelitev Glazerjeve listine baritonistu Jakiju Jurgcu,” je zapisala žirija.

DLUM “Mariborčankam in Mariborčanom posreduje vso širino in raznovrstnost likovnega ustvarjanja ter ima neizbrisne zasluge za vpis Maribora na evropski zemljevid likovne umetnosti”. Konservatorij za glasbo in balet Maribor pa je “polnih sedem desetletij osrednja umetniška izobraževalna ustanova v regiji,” v kateri se je izobraževalo veliko mednarodno uveljavljenih glasbenikov in baletnih plesalcev, ki so ime mesta ponesli daleč zunaj meja Slovenije.

Glazerjeve nagrade in listine, ki jih podeljuje Mestna občina Maribor, so poimenovane po slovenskem pesniku Janku Glazerju. Lani je osrednjo Glazerjevo nagrado prejela pesnica in prevajalka Erika Vouk.

Vir: STA

Bojana Muršič

Samo nekaj ur potem, ko smo na našem spletnem portalu Lokalec.si objavili članek Ruški svetniki neprimerno trošijo denar, so se na našem Facebook profilu pojavili komentarji glavne akterke v tej zgodbi. Bojana Muršič, vodja svetniške skupine SD in poslanka Državnega zbora, je spisala dolg komentar, v katerem med drugim pravi, da zavajamo in lažemo.

Cenik podjetja Vini d.o.o., pri katerem so v svetniški skupini naročevali pisarniški in potrošniški material, jasno kaže, da v tej zgodbi ne zavajamo mi. Cenika iz leta 2015 in 2016 jasno razkrivata, da so pod kodami K907 in K911 v ponudbi flis jope in ne pisarniški material.

vini cenik 2015

cenik vini 2016

Da gre za flis jope, kaže tudi naše naročilo. Očitno torej Muršičeva zavaja javnost, saj je v izjavi, ki smo jo posneli že pred časom, pojasnila, da so v svetniški skupini SD naročevali le pisarniški material.

Ker je v njenih obtožbah precej nejasnosti, smo sklenili zgodbo razložiti še enkrat. Na prvo žogo je naročilnica, s katero so v svetniški skupini SD v podjetju Vini d.o.o. naročevali pisarniški in potrošniški material korektna. Ko pa smo zgodbo začeli raziskovati, so se začele stvari same od sebe kristalizirati.

Praksa v občini Ruše je, da svetniške skupine predračune svojih naročil dajo v pregled in odobritev občini, šele nato občina pošlje naročilo izbranemu npr. trgovcu ali podjetju. V tem konkretnem primeru je občina dobila predračun s strani svetniške skupine SD z vključenim vezenjem logotipa SD na desno srčno stran, čekar pa pravilnik o porabi proračunskih sredstev svetniških skupin ne dopušča. Naročilnico so v podjetje Vini d.o.o. poslali brez vezenja.

Če pogledamo predračun dovolj natančno, lahko vidimo, da se količina vezenja sklada s količino t.i. pisarniškega in potrošniškega materiala pod kodama K907 in K911.

dobavnica vezenje

Od kdaj se da vesti tudi na kemične svinčnike ali pisarniške mape? Vsaj tako bi lahko sklepali iz zapisa, da gre za pisarniški in potrošniški material. Zadevo smo nato preverili tudi sami. Naročili smo artikle z istimi šiframi in dobili rdečo žensko flis jopo in rdečo moško flis jopo.

naročeni flisi

Če bi torej sledili zapisom Bojane Mušič, ki na Facebooku opozarja, da zavajamo in lažemo, bi v našem naročilu moralo pisati popolnoma enako. Tudi mi bi potemtakem morali dobiti pisarniški material oziroma kemične svinčnike.

muršič fb

Zadevo bodo bolj podrobno preverili tudi na občini Ruše. Direktorica občinske uprave Karin Jurše pravi, da so predračun res dobili z vključenim vezenjem, na kar so opozorili in naročilo poslali podjetju brez vezenja. „Potem, ko ste nas pozvali k izjavi, smo na spletni strani podjetja Vini d.o.o. tudi sami preverili kaj prodajajo pod kodami, ki so bile zapisane na naročilu,“ pravi Juršetova. Ugotovitve so bile enake našim, torej da v podjetju Vini d.o.o. pod temi kodami prodajajo flis jope.

K dodatni in natančni pojasnitvi kaj so naročevali, smo ponovno pozvali tudi Bojano Muršič, vendar se na vabilo ni odzvala.

Še več podrobnosti pa v današnjem Občinskem informatorju ob 18.30 na BKTV.

Deni Kožul in Manca Fajmut državna prvaka v NTK, foto:  www.ntsvet.com

V Radljah od Dravi se je zaključilo 25. člansko državno prvenstvo RS v namiznem tenisu. Organizacija je letos pripadla NTK Muta. Deni Kožul je nadel dvojni naslov državnega prvaka, Manca Fajmut pa je postala državna prvakinja.

 Deni Kožul in Manca Fajmut državna prvaka v NTK, foto:  www.ntsvet.com

Za veselje organizatorja NTK Muta in domačinov iz Radelj ov Dravi, sta poskrbeli lokalni šampionki Zala in Nika Veronik. Tako sta celi vrsti odličij z državnih prvenstev sedaj dodali še članski naslov.

Celi vrsti odličij z državnih prvenstev sta sedaj dodali še članski naslov. Najtežje delo sta imeli v polfinalu, kjer sta s 3:1 odpravili Tofantovo in Vovkovo. V spodnji polovici žreba sta se do finala nekoliko presenetljivo prebili izkušena Kristina Rahotin in komaj 14-letna Lea Paulin, ki sta v četrtfinalu s 3:0 odpravili 2. nosilki turnirja Manco Fajmut in Katarino Stražar, v polfinalu pa še domačinki Melito Verhnjak in Vesno Rojko. V finalu proti dvojčicama Veronik nista imeli take sreče in sta izgubili z 0:3.

V finalu je Manca Fajmut s 4:1 premagala Zalo in tako četrtič zapovrstjo osvojila naslov članske državne prvakinje. S tem je postala prva igralka v samostojni Sloveniji, ki ji je uspel ta podvig. Pred tem je trikrat zapovrstjo slavila samo še Martina Safran (2002 do 2004). Fajmutovi tako ostaja še lov na Bilijana Todorović, ki je aboslutna rekorderka s šestimi osvojenimi naslovi.

Finalni obračun med Žibratom in Kožulom se je začel po željah izkušenejšega Prleka, ki je prvi prebil led in osvojil prvi niz. Kožul se ni dal in je Žibrata vselej lovil, vse do 3:3 v nizih. V odločilnem nizu si je Žibrat priigral lepo prednost s 6:3, a je Kožul po minuti odmora na brisačo odšel pri rezultatu 6:6. Pri rezultatu 7:6 je prvič prevzel vodstvo in ga ni izpustil do konca. Tako je Kožul, ki je v petek praznoval svoj 19. rojstni dan, v Logatec prinesel naslov članskega državnega prvaka in potrdil, da gre za igralca, na katerega lahko v prihodnosti še kako računamo.

Organizacija državnega prvenstva je letos bila v rokah NTK Muta, ki je v preteklih letih vselej odlično opravil delo organizatorja.

potapljači čistili in preiskali reko Dravo (5)

Okoli 70 potapljačev je včeraj v Mariboru čistilo strugo Drave v okviru 24. mednarodne ekološke akcije. Iz reke so izvlekli okoli 10 kubičnih metrov različnega kosovnega odpada, je povedal predsednik Potapljaškega društva Maribor Vojo Eraković. Ob tem so tudi iskali 20-letnega Domna Simoniča, ki je izginil konec februarja, a ga niso našli.

potapljači čistili in preiskali reko Dravo (5)

Zaradi 40. obletnice mariborskega potapljaškega društva so danes izvedli tudi vajo celotnega sestava podvodne reševalne službe. Ekološke akcije se je udeležilo več kot 70 potapljačev, poleg tega so imeli tudi številne pomagače na kopnem. Iz Drave so izvlekli večinoma kolesa, prometne znake, koše za smeti, oglasne table za lokale, gume, našli pa so tudi klaviature, je povedal Eraković.

Ekološka akcija je potekala tudi v Dravogradu, Rušah, Ptuju in Varaždinu. Hkrati pa so se potapljači iz Krškega potopili v reko Krko.

V sklopu prireditve se je odvil tudi Eko sprehod v Koblarjevem zalivu v sodelovanju s mariborskimi splavarji, udeleženci pa so sproti pobirali še smeti po poti ob Dravi.

Celodnevno dogajanje na Lentu se je s slovesno prireditvijo in druženjem zvečer zaključilo v Minoritih.

Vir: STA

1936249_481764405351317_3253652781329496044_n

Člani Športnega društva (ŠD) Brezje Maribor so že trinajstič (13.) zapored uspešno izvedli cestni tek v Brezju. So pa tudi letos v projekt vključili otroke OŠ Draga Kobala.

9583_481764378684653_5806097392311691381_n

Sončno sobotno dopoldne je najprej v Brezje na rekreativni tek privabilo učence OŠ Draga Kobala, iz vseh treh triad. Tudi letos so člani ŠD Brezje bili uspešni in v naravo privabili tudi najmlajše. S tem želijo spodbuditi mlade, da svoj prosti čas izkoristijo aktivnejše in naredijo nekaj za svoje telo. Po besedah ravnatelja šole Aleksandra Jeršiča, tudi sicer skrbijo, da se njihovi učenci gibajo in skrbijo za zdrav način življenja.

971591_481764428684648_6210733280057220058_n

Že 13. leto zapored so člani ŠD Brezja priredili cestni tek za odrasle, ki so tekli po 10 km dolgi trasi. Slednje je na startu pospremil župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec. Teka se je udeležil tudi direktor Mariborskega vodovoda Danilo Burnač, sicer tudi član ŠD Brezje.

1932290_481764525351305_5860291327480358876_n