Zavarovalnica Maribor je v letu 2015 ustvarila rekordnih 24 milijonov evrov čistega dobička, s čimer je k lanskemu 33,4 milijona evrov visokemu izkupičku skupine Sava Re prispevala skoraj tričetrtinski delež. Uprava družbe je danes sicer še zadnjič v tej sestavi pred načrtovano združitvijo predstavila poslovne rezultate in jih ocenila za odlične.

Kot je povedal predsednik uprave David Kastelic, je za njihovo zavarovalnico najuspešnejše poslovno leto v zgodovini, saj jim je ob odsotnosti večjih naravnih ujm in drugih množičnih škodnih primerov ter optimizaciji stroškov uspelo rekordni dobiček ustvariti kljub dejstvu, da so na trgu zbrali 249,2 milijona evrov premije, kar je sicer malenkost manj kot leta 2014.

“Odlična ekipa vseh zaposlenih je lani naredila veliko delo. Optimizacija stroškov, ki jo je sedanja uprava pričela izvajati ob nastopu mandata, se je lani pokazala v celoti in tako smo ob odličnem delu na prodajni in škodni strani, ustvarili kar 24 milijonov evrov čistega dobička,” je dejal Kastelic in spomnil, da je končni izkupiček za kar 46 odstotkov višji od tistega leto poprej.

Medtem, ko so v primerjavi z letom 2014 premije na premoženjskih zavarovanjih s 177 milijoni za odtenek presegli, so na področju življenjskih zavarovanj lani zbrali 72,2 milijona evrov premij oz. za 2,9 odstotka manj kot leto prej. Ob tem so lani izplačali za skoraj 151 milijonov evrov škod, kar je malenkost več kot leta 2014.

Čeprav naj bi še pred iztekom leta prišlo do napovedane združitve Zavarovalnice Maribor, novomeške Tilie ter hrvaških družb Velebit osiguranje in Velebit životno osiguranje s sedežem v Mariboru, vodenje zavarovalnice pod novim imenom pa naj bi prevzela prenovljena uprava, so v Zavarovalnici Maribor pripravili finančni načrt za leto 2016. Ta predvideva, da bodo letos zbrali 247,2 milijona evrov premije ter izplačali 141,2 milijona evrov škod, ob tem pa ustvarili 23,2 milijona evrov čistega dobička.

Na vprašanje, ali je prvi mož zavarovalnice ob prevzemu vodenja družbe pričakoval, da bo njegov mandat trajal tako malo časa, je ta odvrnil, da iskreno rečeno ne, so pa zelo ponosni, da so v tako kratkem času presegli ne le svoja, pač pa tudi lastniška pričakovanja. Kljub temu Kastelic meni, da projekt združevanja poteka zato, da bo v Mariboru nastal močen zavarovalni steber, res pa je, da vsak tak postopek za sabo prinaša tudi nekatera vprašanja, ki jih lastniki zelo kakovostno rešujejo.

“O sestavi uprave odloča lastnik. Mi bomo svoje delo do zadnjega dne opravljali na najvišji možno ravni in pri tem zasledovali dva ključna cilja – poslovanje v letu 2016 in konstruktivno sodelovanje v neki prihodnji zgodbi. Je pa razumljivo, da ko bomo svojo nalogo opravili, se bo vsak od nas vprašal, kje in kako želi nadaljevati svojo poslovno pot. V kratkem času smo si ustvarili visok ugled in trdim, da nihče od nas ne bo brezposeln,” pa je na vprašanje, kako gleda na dejstvo, da lastniki kljub odličnim dosežkom načrtujejo spremembe v upravi, odgovoril Kastelic.

Zavarovalnica Maribor trenutno zaposluje 820 ljudi in je po racionalizaciji v letih 2013 in 2014 številko lani celo nekoliko povišala. Zaposlujejo predvsem strokovni kader, ne nadomeščajo pa delavcev, ki opravljajo administrativna dela na področjih, ki jih počasi avtomatizirajo. Kot je povedal delavski direktor Robert Ciglarič, zato pri njih v postopku združevanja ni več mogoče pričakovati nekih bistvenih prihrankov na kadrovskem področju.

Vir: STA

Glazerjevo nagrado za leto 2016 prejme Milada Kalezić, za življenjsko delo na področju gledališke umetnosti, listine pa: Jaki Jurgec, društvo likovnih umetnikov Maribor ter Konservatorij za glasbo in balet Maribor.

Milada Kalezić, rojena v črnogorski vasi Rova, se je v rani mladosti zaradi očetove službe veliko selila. Kalezićevi so se nato ustalili v Mariboru, kjer je Milada končala osnovno šolo in gimnazijo. Že v tretjem letniku gimnazije je začela sodelovati v amaterskem gledališču Slava Klavora, kjer je s Petrom Boštjančičem in Vladom Novakom nastopila v Brechtovi Beraški operi v režiji Janeza Karlina. Leta 1971 se je vpisala na AGRFT, kjer je štiri leta kasneje končala študij igre z vlogo Helene Charles v uprizoritvi drame Johna Osborna Ozri se v gnevu. Igor Pretnar ji je za popotnico ob zaključku študija dejal: »Zmeraj boš dobra kot interpretka ekstremnih situacij.« In imel je še kako prav. Po akademiji je dobila povabilo v SLG Celje, da kot Betty Parris nastopi v Križajevi postavitvi Millerjeve drame Salemske čarovnice. Že v sezoni 1976/1977 je postala stalna članica SLG Celje, kjer je takoj na začetku opozorila nase z vlogo Darinke v Šeligovi Čarovnici iz Zgornje Davče, za katero je prejela Borštnikovo nagrado za mlado igralko, Sterijevo nagrado ter zlati lovorjev venec na festivalu MES v Sarajevu.
Iz sezone v sezono je nizala zanimive, ekstremne, velike vloge, ki jih je upodabljala s prefinjeno-intuitivnim čutom za detajl po eni strani in veliko tragično noto po drugi. Iz njenih interpretacij je vela »surova igralska energija s kančkom norosti«. Laura v Williamsovi Stekleni menažeriji, Medeja v Zajčevi istoimenski drami, Helena Alvingova v Ibsenovih Strahovih, Katarina v Shakespearovi Ukročeni trmoglavki, nepozabna Markiza Merteuil v Müllerjevi Eksploziji spomina, Lee v Sestrah Wendy Kesselman (za slednjo je ponovno prejela Borštnikovo nagrado) so vloge, ki so se vpisale v slovensko gledališko zgodovino in ki zgovorno potrjujejo, da je Milada Kalezić vrhunska in pronicljiva interpretka tako klasične kot moderne dramatike.

Leta 1997 je gostovala v mariborski Drami v vlogi Elizabeth Proctor v Šedlbauerjevi uprizoritvi Lov na čarovnice in za to vlogo ponovno prejela Borštnikovo nagrado, leto pozneje je za svoje igralske dosežke prejela nagrado Prešernovega sklada. Leta 2002, po sedemindvajsetih letih angažmaja v SLG Celje, se je zaposlila v Drami SNG Maribor. Mariborske odrske deske je zaznamovala z neprecenljivim prispevkom k umetniški kreativnosti in kakovosti projektov, v zaodrje pa s svojo iskreno srčnostjo, duhovito avtorefleksijo in pronicljivo materinsko občutljivostjo prinaša navdihujoče zaloge pozitivne energije in izjemno čuječnost za življenjsko-gledališke negotovosti kolegov.
Miladin zreli igralski izraz oblikujejo in odlikujejo izjemna jezikovna senzibilnost, dramaturško premišljena karakterizacija likov, prodorna psihofizično odrska prezenca in veličastna umetniška potenca. Pod okriljem mariborske Drame je kot nepogrešljiva nosilka repertoarja ustvarila izjemne vloge: nekajkrat nagrajeno Mater v Debeluhih v krilcih, Veliko mamo v Williamsovi Mački na vroči pločevinasti strehi, Gospo Jourdain v Molièrovem Plemenitem meščanu, Jokasto v Paradoksu o igralcu, Gospo Gilz v Ohceti in mnoge druge … Z gledališkimi interpretacijami, ki jih je ustvarila v sezonah 2007/2008 in 2008/2009 ter zanje prejela Glazerjevo listino mesta Maribor, je ponovno dokazala, da sodi med vrhunske dramske ustvarjalke, ki znatno prispevajo k prepoznavnosti mariborskega gledališča. S poglobljeno studioznostjo in z izrednim posluhom za žlahtno gledališko izraznost je nadgradila dramski lik, inspiriran po biografiji mehiške slikarke Fride Kahlo v uprizoritvi Intimni avtoportret Fride Kahlo, komični lik Gospe Prentice v Ortonovi komediji Pornoskop ali kaj je videl batler in lik Peerove mame Aase v Ibsenovem Peeru Gyntu. »Slednja je ena njenih najzrelejših kreacij. Naivna, poetična, stroga, revna mati med grajanjem čudaškega sina komaj skriva svojo ljubezen do njega. Njeno odlaganje lastne smrti do Peerove vrnitve in že ugaslo veselje in govorjenje ob snidenju se sprevrača v nenadni pričakovani molk in tišino in smrt … Vsa psihološka stanja gredo neopazno in fascinantno z odra med ljudi, najprej kot topel veter, potem kot hladen piš … Nobenega igranja smrti; le pred publiko stoji in govori, pred njo umolkne in brez sleherne teatralnosti umre. In publika ‘umre z njo’,« so zapisali v obrazložitvi najvišjega igralskega priznanja, Borštnikovega prstana, ki ga je Kalezićeva prejela leta 2011. O njenem velikem prispevku k slovenski kulturi so v nadaljevanju zapisali: »Milada Kalezić nadaljuje legendarno tradicijo nekaterih velikih slovenskih igralk, ki so se rodile v drugem kulturnem in nacionalnem okolju in prve besede spregovorile v drugem jeziku, a so postale legende slovenske gledališke umetnosti. /…/ Milada ni med tistimi igralkami, ki bi se pulile za vloge. Izogiba se površnemu delu in zmerom želi, da bi bili vsi ustvarjalci predstave do konca enako predani in odgovorni, saj se zaveda, da je tudi sama lahko le v dobrih predstavah res dobra. Veliko da na kakovostna besedila. Merilo ji je Shakespeare. Igrala je njegove Ofelijo, Violo, Goneril in Gertrudo. Strinja se z Borgesom, ki je rekel: ‘Nihče ni bil toliko ljudi kakor Shakespeare!’ In to nenavadno, a natančno izjavo bi lahko uporabili tudi za nocojšnjo lavreatko. Malokdo ‘je lahko tako zelo osemdeset različnih ljudi’, kakor je bila Milada.«
Miladina odrska energija, emocionalna moč in subtilni posluh za žlahtno gledališko izraznost se napajajo v neusahljivem vrelcu vere, upanja in ljubezni. Jasno začrtane meje med pravim in odrskim življenjem so kot odrešitev in blagoslov razmejile Miladino življenje in zdaj lahko brez težav, tako na odru kot v privatnem življenju, ponovi svoj znameniti stavek iz filma To so gadi: »Jok brate, odpade.«

Glazerjevo listino za leto 2016 prejme JAKI JURGEC za dosežke na področju glasbenih umetnosti v zadnjih dveh letih

Baritonist Jaki Jurgec in solist Opere SNG Maribor je v svoji več kot dvajsetletni karieri postal prepoznavno umetniško ime. Tako kritiki kot javnost ga doživljajo kot karizmatičnega energičnega ter izrazno bogatega interpreta, ki se odlikuje z visoko stopnjo odrske suverenosti, ta pa se še posebej prepričljivo udejanja v zahtevnejših komičnih karakterizacijah.
Dosedanji in še posebej nedavni umetniški dosežki Jakija Jurgca dokazujejo odličnost in upravičenost njegovega umetniškega angažmaja, saj je ves čas svoje aktivne kariere posvetil velikemu odru Opere Slovenskega narodnega gledališča Maribor, kot redni gostujoči solist pa je nastopil na številnih opernih in koncertnih odrih po svetu, še posebej v sosednjih državah in na Malti. V zadnjem obdobju smo ga na odru videli v velikih vlogah, kot sta Amonasro iz Verdijeve velike opere Aida in Dulcamara iz Donizettijevega Ljubezenskega napoja, še posebej pa velja izpostaviti vlogo Taddea iz Rossinijeve komične opere Italijanka v Alžiru ter vlogo Papagena iz Mozartove opere Čarobna piščal, s katerima je dokazal visoko raven umetniške suverenosti, vseskozi energizirane odrske svežine in prepričljivosti.
Odrske kreacije baritonista Jakija Jurgca zagotovo sodijo med tiste umetniške dosežke, ki jih vedno znova prepoznava in ceni tudi širša operna publika, ne le iz Slovenije, ampak tudi iz bližnjih regij sosednjih držav. Prepričljive izvedbe opernih vlog, ter popolno predajanje umetnosti, publiki in mariborskemu opernemu gledališču so tisti argumenti, ki upravičujejo podelitev Glazerjeve listine baritonistu Jakiju Jurgcu za izjemne dosežke na področju kulture v zadnjih dveh letih.

Glazerjevo listino za leto 2016 prejme DRUŠTVO LIKOVNIH UMETNIKOV MARIBOR za posebej uspešno večletno delo pri posredovanju splošnih kulturnih vrednot občanom Maribora

Društvo likovnih umetnikov Maribor, ali skrajšano DLUM je s svojimi predhodniki – umetniškimi društvi »upodabljajočih umetnikov«, »Neodvisnimi«, »Brazdami« in »Groharjem« zaokrožilo že 95 let svojega nepogrešljivega delovanja v mestu. Imelo je pionirsko vlogo pri zasnovi likovnega življenja in ima med svojimi glavnimi pobudniki pesnika, slikarja in osvoboditelja Rudolfa Maistra. Iz društva so izšle vse profesionalne organizacije, ki delujejo na likovnem področju v mestu, od mestne galerije do študija likovne umetnosti na univerzi. DLUM pa tudi danes predstavlja enega od stebrov kulturnega razvoja Maribora. S petimi prejemniki Prešernove nagrade in trinajstimi prejemniki Nagrade Prešernovega sklada se potrjuje tudi nacionalna prepoznavnost članov mariborskega društva. S svojo odprtostjo, ko zajema domala vse v mariborski regiji živeče likovne umetnike ter s svojo bogato razstavno dejavnostjo, Društvo likovnih umetnikov Maribor Mariborčankam in Mariborčanom posreduje vso širino in raznovrstnost likovnega ustvarjanja ter ima neizbrisne zasluge za vpis Maribora na evropski zemljevid likovne umetnosti. Kot nekoč, tudi danes vse to nastaja v skromnih gmotnih razmerah, predvsem z izdatnim in nesebičnim prizadevanjem njegovih članov, zato je Glazerjeva listina izročena v prave roke – Društvu likovnih umetnikov Maribor.

Glazerjevo listino za leto 2016 prejme KONSERVATORIJ ZA GLASBO IN BALET MARIBOR za posebej uspešno večletno delo pri posredovanju splošnih kulturnih vrednot občanom Maribora

Konservatorij za glasbo in balet Maribor je polnih sedem desetletij osrednja umetniška izobraževalna ustanova v regiji, v zadnjih letih tudi največja v državi.

V tej inštituciji se je izobraževalo veliko mednarodno uveljavljenih glasbenikov in baletnih plesalcev, ime mesta so ponesli daleč izven meja Slovenije. Koncertna dejavnost Konservatorija za glasbo in balet je bogata in bistveno prispeva h kulturni podobi Maribora. Pripravijo preko 300 glasbenih in plesnih dogodkov letno v domačih dvoranah in na številnih evropskih odrih. Na letni ravni se jih udeleži okrog 27.000 obiskovalcev.

S široko paleto programov, jasnim poslanstvom in vizijo je Konservatorij Maribor močno vpet v kulturno življenje mesta. Na konservatorij prihajajo ugledni umetniki s celega sveta; gojenci in profesorji s številnimi nagradami in koncerti bistveno prispevajo k prepoznavnosti Maribora kot pomembnega kulturnega središča ne samo v Sloveniji, temveč mnogo širše.

V današnjem času, ko ljudem primanjkuje vizije,optimizma, zaupanja v sočloveka, ko se srečujemo s pomanjkanjem volje, motiviranosti in vztrajnosti, uspe zaposlenim na Konservatoriju vse to v mladem človeku prebuditi in razvijati.

Prispevek mariborskega Konservatorija za glasbo in balet pomembno prispeva k vzgoji glasbenih in plesnih umetnikov ter ljubiteljev umetnosti. Ti pa k razvoju nacionalne identitete, razvoju naroda in moči njegovega duha.

Rektor Univerze v Mariboru (UM) Igor Tičar je danes na svoje zaposlene naslovil mail, v katerem jih seznanja, da z 10.3.2016 Teodorju Lorenčiču preklicuje pooblastila opravljanja funkcije glavnega tajnika UM. V pismu je prav tako zapisal, da “nastalo situacijo na Rektoratu UM obravnavam skrajno resno.”

S to potezo, rektor piše, da je “izvedel ukrepe za zaščito dostojanstva vseh zaposlenih in ugleda Univerze v Mariboru”. Ob tem poudarja, da morajo vsi zaposleni skupaj ustvariti takšno delovno okolje, kjer bodo motivirani delali za dobro Univerze v Mariboru. “Vsak izmed nas mora s svojimi ravnanji prispevati k temu, da se razmere umirijo, da se zaščiti ugled in javna podoba Univerze v Mariboru. Želim si, da bi vsi zaposleni na rektoratu v prihodnje, predvsem v tem izredno občutljivem obdobju, s svojimi ravnanji in odločitvami prispevali k temu, da se nastala situacija čimprej razreši, saj smo prav zaposleni največji glasnik Univerze v Mariboru,” je zapisal Tičar.

Ta reakcija je verjetno (tudi) posledica skupnega pisma 41 zaposlenih na rektoratu, v katerem opisujejo nevzdržne razmere in ki so ga posredovali sindikatu SVIZ. Na podlagi tega je predsednik SVIZ-a Branimir Štrukelj rektorju predlagal umik glavnega tajnika, zadevo pa že prijavil Inšpektoratu za delo.

Maribor in turistična destinacija Maribor – Pohorje sta lani zabeležila največje število nočitev in prihodov v zadnjem desetletju. “V Mariboru smo v letu 2015 zabeležili 18 odstotkov več nočitev in 15 odstotkov več prihodov domačih in tujih gostov kot leto prej,” je danes povedala direktorica Zavoda za turizem Maribor – Pohorje Janja Viher.

“V primerjavi z do sedaj rekordnim letom 2012 to pomeni 14-odstotno rast nočitev in 23-odstotno rast prihodov gostov,” je na novinarski konferenci v Hiši Stare trte še povedala Viherjeva.

Največ gostov prihaja iz Nemčije, Italije, Avstrije in Hrvaške, po novem tudi s Poljske. Kar 85 odstotkov obiskovalcev so predstavljali tujci, v mestu pa so v povprečju ostali nekaj več kot dva dni. Največ turistov je bilo v Mariboru februarja, julija in avgusta, kar po besedah Viherjeve dokazuje, da Maribor očitno ni več le zimska destinacija in se zato mora osredotočiti tudi na krepitev ponudbe v ostalih letnih časih.

Rezultati so zelo ugodni tudi za celotno destinacijo Maribor – Pohorje, ki obsega 22 občin. Lani so tam zabeležili devet odstotkov več nočitev in deset odstotkov več gostov kot leta 2014. Skupno je bilo zabeleženih 371.000 nočitev, kar je glede na razpoložljive nastanitvene zmogljivosti velik uspeh, je pojasnila Viherjeva.

Stalno rast števila gostov pripisuje predvsem intenzivni promociji in povezovanju med turističnimi akterji. Zavod za turizem Maribor – Pohorje je lani sodeloval na 18 turističnih sejmih in sedmih turističnih delavnicah v Sloveniji in tujini, letos pa načrtujejo predstavitve med drugim v Strasbourgu, Celovcu, Berlinu, Bruslju in Pragi.

Intenzivno delajo tudi na bogatitvi ponudbe. Lani so prvič izpeljali razširjeni Festival Stare trte, ki se je izkazal za zgodbo o uspehu in ga želijo v takšni obliki obdržati tudi v prihodnje. Na rekordnem 32. martinovanju so na Trgu Leona Štuklja našteli več kot 20.000 obiskovalcev, nadpovprečno obiskana je bila tudi Hiša Stare trte, kjer so organizirali več kot 240 dogodkov.

Viherjeva priznava, da v mestu in regiji še vedno obstaja veliko neizkoriščenih možnosti. Medtem ko je v Mariboru dovolj namestitvenih zmogljivosti, si želijo več vsebin, s katerimi bi pritegnili obiskovalce. V okolici si želijo daljšega delovnega časa turističnih kmetij, skupnih paketov različnih turističnih ponudnikov in nenazadnje urejene cestne infrastrukture.

Najbolj pa si po besedah Viherjeve želijo, da bi bila čimprej podeljena koncesija za dolgoročno upravljanje pohorskih smučišč in da bi bila čim prej dorečena usoda hotelov, ki so zdaj pod okriljem Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Od občine si v zavodu želijo več podpore pri pritiskanju na državne resorje za izvedbo projektov, kot je na primer že dolgo načrtovana Dravska kolesarska pot. Kot glavni cilj za letos pa so si zadali fizično zaščito Stare trte in ureditev njene okolice.

Vir: STA

Kriminalisti so danes v okviru preiskav, ki jih izvajajo na območju Policijske uprave Maribor, obiskali Mestno Občino Maribor, Mariborske Lekarne, Farmadent, Snago in Nigrad, kjer pa preiskava še poteka.

Slika je simbolična

Do sedaj smo izvedeli, da statusa osumljenca nima nihče na občini Maribor, Snagi in Mariborskih Lekarnah, so pa organom pregona predali dokumente, katere so zahtevali, oziroma jih še pripravljajo. Dokumenti bi se naj nanašali na poslovanje s podjetjem Oranža. Med tem pa na NIGRADU še vedno poteka preiskava in še ni zaključena. Po besedah tiskovnega predstavnika Nigrada Dejana Pukšiča, naj prostosti ne bi odvzeli nobenemu od zaposlenih.

V podjetju Snaga so potrdili obisk kriminalistov in zanikali, da bi šlo za hišno preiskavo. “Na sedežu našega podjetja sta nas danes ob 8. uri obiskala kriminalista, ki sta opravila kratek razgovor z vodstvom podjetja in po 20 minutah podjetje tudi zapustila. Na podlagi Odredbe v kazensko-preiskovalni zadevi, na podlagi katere sta opravila obisk v našem podjetju, sta od nas zahtevala pripravo specificirane dokumentacije. Strokovne službe Snage dokumentacijo zbirajo, organom pregona pa jo bomo predali do konca delovnega dneva.”

Prav tako so na MOM prišli predstavniki kriminalistične policije z odredbo za preiskavo poslovnega prostora in odredbama za izročitev dokumentacije v zvezi z dvema zadevama. “Preiskava poslovnega prostora je vezana na poslovanje podjetja Oranža. V skladu z odredbo jim je bila omogočena izvedba preiskave, ki so jo opravili v dopoldanskih urah. V zvezi s preiskavo je bil opravljen zapisnik, kriminalisti so zasegli določeno dokumentacijo in predmete,” so zapisali v pisni izjavi. “Hkrati pa je bila s strani kriminalistične policije zahtevana tudi izročitev dokumentacija v zvezi z obnovo Trubarjeve ulice. Iz odredb je razvidno, da preiskava poteka v kazensko-preiskovalni zadevi zoper fizično osebo, ki ni zaposlena na Mestni občini Maribor in ni funkcionar MO Maribor. Prav tako iz odredbe ugotavljamo, da nihče od zaposlenih ali funkcionarjev ni osumljenec v predmetni zadevi in zato ni bil pridržan,” so še dodali na MOM.

Mariborski kriminalisti na območju Policijske uprave Maribor izvajajo 12 hišnih preiskav na različnih naslovih. V okviru preiskave so dvema osumljenima osebama odvzeli prostost. Po poročanju Večera, naj bi kriminalisti preiskovali posle mariborskih javnih podjetij z oglaševalsko agencijo Oranža.

Slika je simbolična

Hišne preiskave, tako Večer, potekajo na sedežih podjetij Nigrad, Snaga, Mariborske lekarne, Farmadent in na Mestni občini Maribor.

Kriminalisti na podlagi sodnih odredb v okviru preiskovanja kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete danes iščejo poslovno dokumentacijo in druge materialne dokaze, ki bodo služili kot dokaz v nadaljnjem kazenskem postopku, so sporočili z mariborske policijske uprave.
Gre za preiskavo v dveh sklopih zadev zaradi sumov storitve kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, zlorabe položaja ali pravic in napeljevanja k tem dejanjem.

Predkazenski postopek usmerja Okrožno državno tožilstvo v Mariboru. “Več informacij zaradi dejstva, da aktivnosti še niso zaključene, ne moremo posredovati,” so dodali na policijski upravi.
Vir: STA

DOPOLNJENO 8.3. ob 13.21

Kriminalisti so danes dopoldne preiskave opravljali tudi na Mestni občini Maribor, od koder so potrdili, da je preiskava poslovnega prostora “vezana na poslovanje podjetja Oranža“. V zvezi s preiskavo so kriminalisti zasegli določeno dokumentacijo in predmete, zahtevali so tudi izročitev dokumentacije v zvezi z obnovo Trubarjeve ulice. “Iz odredb je razvidno, da preiskava poteka v kazensko-preiskovalni zadevi zoper fizično osebo, ki ni zaposlena na Mestni občini Maribor in ni funkcionar MO Maribor. Prav tako iz odredbe ugotavljamo, da nihče od zaposlenih ali funkcionarjev ni osumljenec v predmetni zadevi in zato ni bil pridržan”, so že zapisali v sporočilu za javnost.

Danes je župana Mestne občine Maribor Andreja Fištravca obiskal znan slovenski bobnar Marko Soršak – Soki iz glasbene skupine Elvis Jackson. Soršak, ki prihaja iz Maribora, je ob 20. obletnici svojega glasbenega ustvarjanja pripravil odmeven projekt “20 za 20”, kjer je k sodelovanju povabil mnoga največja imena slovenske glasbe vseh žanrov.

Cilj projekta je zagotoviti glasbila tistim slovenskim osnovnim šolam, ki jih najbolj potrebujejo. V okviru projekta so doslej obdarili že 22 šol z glasbili v vrednosti preko 30.000 EUR. Projekt je aktivno podprl tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Marko Soršak Soki je županu MO Maribor Andreju Fištravcu predstavil idejo o veliki nadgradnji projekta v letošnjem letu in župan mu je pri tem obljubil podporo. Za kakšen projekt gre, bo znano kmalu, ko bo o tem obveščena tudi širša javnost.

Jubilejni 50. Festival Borštnikovo srečanje, ki je bil lani v Mariboru, je te dni doživel predstavitev v okviru mednarodne gledališke platforme Dispatches. Gre za spletno mesto, kjer na pobudo Američana Philipa Arnoulta predstavljajo nacionalne festivale Srednje in Vzhodne Evrope.

Platforma Dispatches skuša osvetliti in okrepiti mednarodni gledališki prostor mladih, uveljavljajočih se ustvarjalcev, igralcev in režiserjev v Srednji in Vzhodni Evropi. Ustanovil jo je Philip Arnoult, ki ima za seboj 40 let raziskovanja vzhodnoevropskega gledališča in je med drugim ustanovitelj Centra za razvoj mednarodnega gledališča (CITD).

Prvo edicijo platforme Dispatches je posvetil Festivalu Borštnikovo srečanje. V ta namen je lanski festival obiskala poročevalka Kellie Mecleary, trenutno izvršna direktorica ameriške gledališke hiše Single Carrot Teatre.

Na spletnem mestu www.citddispatches.com je zbrala pregledne in podrobne podatke o festivalu ter 15 uprizoritvah, ki so lani gostovale na Borštnikovem srečanju. Vsaka uprizoritev je opremljena z opisom, fotografijami, videom, profili nastopajočih, izseki iz kritik, predstavitvami ustvarjalcev in gledališč, osnovnimi tehničnimi parametri ter celo pogoji za gostovanja.

Arnoult meni, da so Dispatches s Festivalom Borštnikovo srečanje dober začetni korak pri odpiranju in predstavljanju bogate gledališke kulture, o kateri se premalo poroča tako v ZDA kot tudi širše. Letos bo platforma nadgrajena s poročili s festivala Zlata maska iz Moskve ter festivalov iz Romunije in Bolgarije.

Umetniška direktorica Festivala Borštnikovo srečanje Alja Predan si od predstavitve obeta predvsem večjo mednarodno razpoznavnost festivala in slovenskega gledališča nasploh. Povezava do Dispatches je namreč že bila poslana na skoraj 300 naslovov ameriških umetniških vodij, režiserjev, dramatikov, novinarjev in kritikov. “To spletno stran lahko zdaj gleda vsaj 260 ljudi po Ameriki in se informira o našem festivalu, skozi to pa o našem gledališču,” je povedala na današnji novinarski konferenci v SNG Maribor.

“Mislim, da doslej še nikoli nismo bili deležni tako temeljitega poročila in izčrpnega rezimeja našega festivala in s tem gledališča v pretekli sezoni. Dragoceno je seveda tudi to, da je ta pregled nastal v angleškem jeziku in je zato tudi dostopen v najširšem smislu,” je dodala.

Predanova medtem snuje že novo edicijo festivala. Ta bo letos od 14. do 23. oktobra, selektorica tekmovalnega programa pa je kritičarka Petra Vidali. V Fokusu bodo obravnavali švedsko dramatiko in gledališče.

Danes so predstavili novo celostno grafično podobo festivala, ki jo je ponovno oblikoval mariborski umetnik Nenad Cizl in zrcali obletnice treh velikih literatov Williama Shakespeara, Antona Tomaža Linharta in Ivana Cankarja. “Obletnice velikanov svetovnega in domačega gledališča so opomnik, da na njihovih ramenih stoji današnje gledališče in nastavlja zrcalo prihodnosti,” je povedala Predanova.

Vir: STA

V Muzeju narodne osvoboditve Maribor obsojajo vse oblike javnega izražanja nestrpnosti in sovraštva, zato so letos začeli izvajati projekt Muzej za mir!. Z različnimi delavnicami, temelječimi na izkušnjah iz zgodovine, želijo vzgajati generacije v smeri miru in strpnosti ter opozoriti na nasilne akcije, ki kratijo človekove pravice.

“Muzej je sicer prostor, v katerem fotografije, dokumenti in predmeti pripovedujejo o preteklosti. Pa vendar je zgodovina učiteljica in iz zgodovine se je potrebno učiti. Zadnje čase pa se zdi, da določene skupine ljudi pozabljajo lekcije preteklosti, in videti je, da svet drvi v ponovno katastrofo,” pravi direktorica muzeja Aleksandra Berberih-Slana.

Prepričana je, da je lahko muzej s svojimi zbirkami, ki utelešajo posamezna obdobja in zgodovinske dogodke, dobro izhodišče za preučevanje slabih praks, ki so človeštvo pripeljale do skrajnih meja človeških etičnih norm. “Muzej narodne osvoboditve Maribor v svojem preseku programa Muzej za mir obravnava problematiko kratenja človekovih pravic bodisi kot lokaliziranega pojava ali kot člena v verigi svetovnih pojavov. Ob tem opozarja mlade na potrebo po kritično oblikovanih mnenjih in strpnih reakcijah na izzive iz okolja,” je pojasnila.

Na delavnicah bodo aktualizirali posamezne teme, ki danes pretresajo družbo in vzpodbujajo družbeno neenakost. Za lažje razumevanje problemov bodo iskali zgodovinske vzporednice in otrokom pomagali do primernejših odzivov na procese, ki oblikujejo njihov vsakdan.

Delavnice vodi kustos pedagog Uroš Dokl, zaposlen v Muzeju narodne osvoboditve Maribor, javnosti znan predvsem kot vodja Projekta Jakob. Na isto temo v muzeju organizirajo tudi Noč v muzeju. Programi so prilagojeni posameznim starostnim skupinam.

“Muzej ni in ne sme biti le prostor, v katerem se srečujemo s preteklostjo, biti mora prostor učenja in vzgoje, prostor razmišljanja in delovanja. Muzejski delavci moramo svoje znanje in izkušnje prenašati, da bi prispevali svoj delež k ohranitvi miru, razumevanja, spoštovanja in sobivanja,” je še navedla direktorica. “Obsojamo vse oblike javnega izražanja nestrpnosti in sovraštva ter pozivanja k nasilju, saj se pri svojem delu vsak dan srečujemo z dokazi katastrofalnih posledic podobnih procesov v preteklosti!”

V Mavrični deželi Waldorfskega vrtca Maribor v Wilsonovi 18 v Melju so včeraj odprli vrata. Sobotno popoldne so preživeli v duhu kulturnega programa in predstave Čarobni izvir, prav tako pa so lahko ročno ustvarjali ter iskali zaklade.

Na dogodku je direktorica vrtca Darja Uhl, med drugim, predstavila projekt “Mavrična vila” za obiskovanje bolnih otrok v pediatrični kliniki UKC Maribor. Mavrične vile kolektiva waldorfskega vrtca poskrbijo s pravljicami za bolne otroke z namenom, da bi jim povrnili žarek upanja in veselja v času njihovega bivanja v kliniki.

V kulturnem programu so si ogledali predstavo Čarobni izvir, ki so jo pripravili starši. Ob tem je potekal tudi otroški glasbeni program. Za otroke so ves čas potekale umetniške dejavnosti, ročna dela, ustvarjalne delavnice ter iskanje zakladov.

Mariborska rezidenčna platforma Soba za goste (GuestRoomMaribor) je v petih letih obstoja gostila 43 umetnikov. Zanimanje umetnikov za prihod v Maribor je bilo največje v času Evropske prestolnice kulture leta 2012, a so tudi letos prejeli 50 prijav. Na žalost pa je zaradi finančne negotovosti nadaljnje izvajanje projekta še pod vprašajem.

Osrednja dejavnost te edine mednarodne rezidenčne platforme v Mariboru se odvija v obliki enomesečnih rezidenčnih bivanj umetnikov, ki jih po prijavi na letni javni poziv izbere neodvisna žirija. “Programsko-vsebinsko je bil izbor prijaviteljev fokusiran na predlagane in izvedene umetniške projekte, ki vzpostavljajo povezave s specifikami mariborskega in slovenskega družbeno-kulturnega ter umetniškega konteksta,” je pojasnila direktorica Pekarne Magdalenske mreže Urška Breznik.

Po njenih besedah se je spodbujalo umetniške pristope, ki tvorijo bolj neposredne povezave z mestno skupnostjo in mestno krajino, zgodovino mesta ter lokalnimi neodvisnimi kulturnimi producenti. Prenekatero nastalo delo rezidenčnih umetnikov je tako nastalo tudi v sodelovanju z lokalnimi umetniki, umetniškimi skupinami in kuratorskimi kolektivi.

Doslej so v Sobi za goste gostili 43 umetnikov, predvsem iz Evrope, pa tudi z Japonske in iz Južne Koreje. Trenutno je v Mariboru britansko-italijansko-slovenska umetniška naveza v okviru projekta Corners : Igrišče Base Camp, katerega producent je Zavod Exodos.

Gostujoči umetnik mora v času svojega bivanja v Mariboru predstaviti lastno preteklo delo približno v začetku drugega tedna svojega bivanja. Gre za javni dogodek Meet the resident, na katerem se ta predstavi lokalni publiki, morebiti poveže z lokalnimi umetniki, ali pač ljudmi, ki bi mu lahko pri izvajanju projekta kakorkoli asistirali, pomagali, se vanj vključili.

V zadnjem tednu rezidenčnega bivanja mora umetnik javno predstaviti projekt, s predlogom katerega se je na rezidenčno bivanje tudi prijavil in ga tekom rezidence pripravil. Bodisi gre za dokončan projekt ali pač t. i. “work in progress”, odvisno od kompleksnosti tematike in medija, v katerem ustvarja.

Za izvajanje programa imajo na voljo galerijski prostor Pekarne Magdalenske mreže na Koroški cesti 18 (Galerija K18) in dva bivalno-delovna ateljeja v Vetrinjskem dvoru. “Ker je eden ključnih ciljev platforme tudi sodelovanje z lokalnimi organizacijami, se glede morebitnih dodatnih infrastrukturnih potreb z njimi dogovarjamo individualno – glede na potrebe gostujočega umetnika oziroma projekta,” pojasnjuje Breznikova.

“Financiramo se predvsem preko razpisa ministrstva za kulturo, ki se v letošnjem letu izteče, tako da je nadaljnje izvajanje projekta še pod vprašajem,” je dodala.

Težave so torej predvsem finančne narave. “Po eni strani smo omejeni z logiko razpisnega financiranja, ki predpostavlja, da sam kreditiraš lastno dejavnost, še preden dobiš na razpisu pridobljena sredstva zanje, po drugi z mankom sredstev. Ker se v glavnem financiramo s strani ministrstva za kulturo, je izvajanje programa na žalost skorajda povsem prilagojeno logiki in višini financiranja – program v glavnem izvajamo v drugi polovici leta, ker je takrat sploh mogoče do sredstev,”je povedala Breznikova.

Vir: STA

Nogometaši Maribora in Olimpije so se v 24. krogu Prve lige Telekom Slovenije razšli z neodločenim izidom 0:0.

NK Maribor : NK Olimpija

Olimpija tudi po novem gostovanju v Ljudskem vrtu ohranja šest točk prednosti pred branilcem naslova Mariborom, ki je prvič zaigral pod povratnikom na trenersko klop Darkom Milaničem in z debitantom v vijoličnem dresu Milivojem Novakovićem. V trdem, čvrstem dvoboju so imeli oboji nekaj priložnosti, eno lepših tudi Novaković, ki pa so ostale neizkoriščene. Olimpija tako v tej sezoni proti Štajercem ostaja neporažena in ohranja lepo zalogo točk prednosti za nadaljevanje prvenstva.

Ekipi sta bili v uvodnih 20 minutah čvrsti, previdni, tekmecem nista puščali veliko prostora. Prvi, ki je imel priložnost za nevarnejši strel (enega je pred tem sprožil tudi Ricardo Da Silva Alves v peti minuti), je bil Blessing Eleke, ko je v 24. minuti sprožil iz prve s približno desetih metrov, toda žogo slabo zadel in jo poslal čez mariborska vrata. Na drugi strani je prvi strel sprožil Marwan Kabha v 36. minuti, a je z dobrih 20 metrov poslal žogo točno v naročje Nejca Vidmarja.

Le minuto pozneje je izjemno priložnost zapravil novinec v Mariborovem dresu Milivoje Novaković. Po podaji Željka Filipovića na levo stran je pred vrata podal Marcos Tavares, slovenski reprezentant pa je iz prve iz bližine za malo zgrešil cilj. Mariborčani so ob koncu polčasa pritisnili, a je ostalo pri 0:0.

Štajerci so prvi zagrozili v drugem polčasu, ko je po podaji s prostega strela visoko skočil Marko Šuler, preskočil Vidmarja, a žogo poslal čez gol. V 52. minuti so bili nevarni tudi gosti, ko je Eleke iz igre lepo vrgel Šulerja in v kazenskem prostoru streljal malce z desne strani, žogo pa poslal malo čez prečko.

V 61. minuti je Matic Fink premalo natančno končal lasten prodor, takoj zatem pa je Vidmar ukrotil žogo po strelu Damjana Boharja od daleč. V 63. minuti je v kazenskem prostoru do strela prišel Miha Zajc, a iz ugodnega položaja zgrešil cilj. Šest minut zatem je Željko Filipović z desne podal na drugo stran v kazenski prostor, kjer je skočil Novaković, a je bil Vidmar dobro postavljen.

V končnici tekme so Mariborčani v napadu delali preveč napak, Olimpiji pa nikakor ni uspelo izpeljati konkretnejšega protinapada. Kljub temu je v 87. minuti Nemanja Mitrović prišel do strela od daleč, a žogo poslal malo mimo vrat. V drugi minuti sodniškega dodatka je na drugi strani sprožil še Tavares, a je bil Vidmar spet na mestu.

Maribor bo v 25. krogu prihodnjo soboto gostoval v Velenju, Olimpija pa bo dan pozneje gostila Celje.

Vir: STA

Opera Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo prihodnji petek premierno uprizorila redkeje predvajano zgodnjebaročno operno mojstrovino Kronanje Popeje. Gre za zadnjo opero italijanskega skladatelja Claudia Monteverdija, v kateri je prvič v zgodovini uporabljen libreto, ki se navezuje na resnične zgodovinske dogodke.

Izziva se je lotila ustvarjalna ekipa na čelu s hrvaškim režiserjem Krešimirjem Dolenčićem in dirigentom Egonom Mihajlovićem v sodelovanju z Oddelkom za staro glasbo Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani.

Italijanski zgodnjebaročni skladatelj Claudio Monteverdi (1567-1643) je s Kronanjem Popeje, ki je bilo prvič izvedeno leta 1643 v Benetkah, postavil nove mejnike glasbenega gledališča, saj je kot vsebino prvič uporabil resnično zgodovinsko epizodo, ki se ne navezuje na starogrško in rimsko mitologijo.

Avtor libreta Giovanni Francesco Busenello (1598-1659) se je pri snovanju alegorične drame o ambiciozni in prelepi Popeji, ki jo je Neron kljub nasvetu svojega mentorja in filozofa Seneke okronal za cesarico, oprl na ohranjene zapise starorimskih zgodovinarjev.

V tej intrigantni in kompleksni zgodnjebaročni mojstrovini se zrcali Monteverdijev izostren občutek za glasbeno gledališče, ki je na stežaj odprl vrata čutni baročni operni ekspresiji brez odvečnega moraliziranja in vnaprejšnjega obsojanja erotičnih strasti in političnih manipulacij.

“Predvsem pa je Kronanje Popeje prva velika operna stvaritev, v kateri je z glasbenimi sredstvi dovršeno orisana raznolikost človeških značajev. Opero zaznamujejo dolgi monologi, fleksibilna izmenjava recitativnih in arioznih delov, instrumentalnih odlomkov, veliko pa je tudi zaključenih in koloraturno oblikovanih arij,” je v gledališkem listu zapisala muzikologinja Manica Špendal.

Na Slovenskem so Monteverdijevo opero Kronanje Popeje prvič izvedli v ljubljanski Operi v sezoni 1976/1977 v režiji hrvaškega opernega baritonista Vladimirja Ruždjaka. Tokrat je režijo prevzel Dolenčić, ki je v Mariboru lani že režiral Pogovore karmeličank.

“Libretist je hotel s Popejo prikazati moč Benetk v primerjavi z Rimom. Simbolično pomeni opera zmago Benetk nad Rimom,” je Dolenčić povedal v pogovoru za časnik Večer. “Cela paleta likov je, ki so strašno moderni, moralno sporni. Ni črno-belih karakterjev, ki smo jih vajeni v operah 19. stoletja… Glasba sama po sebi danes prav tako zveni izjemno moderno,” je dodal.

Baročna glasba bo izvajana na stara glasbila, orkestru pa bo dirigiral specialist za baročno glasbo Egon Mihajlović, ki na ljubljanski Akademiji za glasbo vodi katedro za staro glasbo. “Maestro Mihajlović je resnično čudežen človek, od katerega sem se ogromno naučil v tem procesu,” je povedal Dolenčić.

Vlogo Popeje je prevzela Andreja Zakonjšek Krt, Nerona Barbara Jernejčič Fürst in Oktavije Silvia Susan Rosato Franchini. Med drugim nastopajo še Alfonz Kodrič, Marko Mandir, Joachim Stegmann, Petja Ivanova, Dada Kladenik, Klemen Torkar in Valentina Čuden.

Vir: STA

Invalidi (še vedno) opozarjajo na neenakost. Kot smo slišali na javnem posvetu o evropski strategiji o invalidnosti (2010-2020), so v Mariboru sicer odpravili kar nekaj arhitektonskih ovir, a težave ostajajo pereče na več področjih. Prva “stalnica” so parkirišča, naslednja pa pomanjkljiva zakonodaja.

V primerjavi z leti poprej, se je dostopnost za invalide marsikje izboljšala. V Mariboru je urejenih precej več klančin, že nekaj časa tudi posebej tlakovana pot za slepe in slabovidne, a s tem težave (še) niso rešene.

Alfred Lasetzky iz Društva paraplegikov Podravje je med drugim opozoril, da se delodajalci še vedno bojijo zaposliti invalida, četudi raziskave dokazujejo, da so “dobri delavci, delodajalci pa dobijo subvencijo”. Milan Kotnik, predsednik Sveta invalidov na MOM, je med drugim pozval javnost, naj se zavedajo kakšne težave lahko povzročijo s tem, da (neupravičeno) zasedejo parkirno mesto, rezervirano za invalide.
Da se že dve leti trudijo prepričati Ministrstvo za zdravje, pa še vedno čakajo za rešitev t.i. invalidnine (ker na Ministrstvu še vedno niso pripravili posodobljenega pravilnika), je denimo opozorila Manja Habjanič, svetovalka in pravnica v Pisarni varuha bolnikovih pravic. Kdo, kako in koga bo seznanil s pobudami in pomisleki iz razprave o strategiji, izveste nocoj ob 18.30 v oddaji Občinski informator na BK TV.

Mariborski mestni svetniki so danes v prvi obravnavi podprli odlok, ki bo urejal odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode in pomeni podlago za zaračunavanje omrežnine, s tem pa predvidoma slabih pet evrov višje cene komunalnih položnic Nigrada. Vendar podpora odloku ni brezpogojna, saj so nekatere svetniške izrazile pripombe.

Omenjeni odlok, ki so ga v skladu z evropsko direktivo morale sprejeti tudi druge občine, so v Mariboru že nekajkrat skušali spraviti skozi sito mestnega sveta, a doslej neuspešno, saj so svetniške skupine tudi pod vplivom lokalnih volitev zavračale dodatno obremenitev občanov.

Vodja mestnega urada za komunalo Vili Eisenhut je že večkrat poudaril, da je sprejem odloka nujen in bo omogočil uvedbo omrežnine, preko katere bodo lahko črpali denar za dokončanje kanalizacijskega sistema v Mariboru in se s tem izognili morebitnim kaznim, ki jim zaradi zamud že grozijo po lani opravljenem inšpekcijskem nadzoru.

Glede na zadnje burne seje, na katerih je opozicija kazala mišice zaradi manjšinske mestne koalicije, je bilo tudi tokrat pričakovati zaplete, a se to po koordinaciji mestne uprave z nekaj večjimi svetniškimi skupinami, tudi doslej vselej kritično drugo največjo skupino SMC, ni zgodilo.

Čeprav sta sprejem odloka zavrnila mestna odbora za varstvo okolja ter za komunalne in gospodarske javne službe, se je že na začetku seje pokazalo, da bo tokrat Lista za pravičnost in razvoj Stojana Auerja ostala osamljena pri zahtevi za umik točke iz dnevnega reda.

Auer, ki se je dan pred sejo znašel pod udarom kritik iz Nigrada, je ob tem napovedal, da je morda izgubil bitko, zagotovo pa ne vojne. Kot je zatrdil, nova uredba, ki je bila tudi po njihovi zaslugi sprejeta decembra lani, čiščenje in odvajanje padavinskih voda ni več obvezna gospodarska javna služba, zato se mora o “davku na dež” odločiti občina sama.

“Apetiti so veliki in politično odgovornost za povišanje položnic bodo morali prevzeti tisti, ki so danes podprli odlok,” je dejal Auer in dejal, da ne nasprotujejo uvedbi omrežnine, pač pa načinu, na katerega želijo urediti to področje. Občina namreč po njegovem nima ustreznih evidenc o strehah in tem, kam gredo padavinske vode, zato bi pavšalna obremenitev vseh gospodinjstev zanj pomenila protiustavno ravnanje.

Kljub njegovim opozorilom se je večina ostalih svetniških skupin odločila odlok podpreti ali pa so se glasovanja vzdržali. K temu jih je še dodatno prepričala zaveza mestne uprave za oblikovanje kodeksa upravljanja javnih podjetij.

Ob tem so svetniki podali številne pripombe glede transparentnosti in namenske porabe omrežnin, tudi razmislek o subvencioniranju omrežnine in postopnem dviganju cen na položnicah. Pred drugim branjem nekateri pričakujejo široko razpravo, od upoštevanja njihovih pripomb pa je odvisna tudi nadaljnja podpora odloku.

Mestni svet je danes podprl tudi letni program športa za leto 2016, ki je sicer vezan tudi na sprejem proračuna, za zdaj pa je ovrednoten na 4,5 milijona evrov. Po besedah vodje urada za šport Simona Mihaline je predviden dvig investicijskih sredstev za vzdrževanje športnih objektov za 28 odstotkov in naj bi znašal milijon evrov.

Okoli 430.000 evrov bi namenili za potrebe Športnih objektov Maribor, 390.000 evrov pa je načrtovanih za obnovo atletske steze na stadionu Poljane. Ostali denar bo namenjen ostalim športnim objektom v mestu ter vzdrževanju žičniških naprav na Pohorju.

Vir: STA

Modni navdušenci so vedno v koraku s svežimi trendi, modnimi zapovedmi in smernicami. Skozi osebni slog se izražajo in ga samozavestno nosijo po mestnih ulicah. Za vse, ki vas zanima, kaj napovedujejo modne brvi ter kako biti »in«, se bo danes na osrednjem prireditvenem prostoru v nakupovalnem središču Europark, odvila Europarkova pomladna modna revija.

Veter modnih trendov vas bo zajel v četrtek, 3. marca 2016, zbrane pa bosta skozi blagovne znamke in njihove najnovejše kolekcije za pomlad/poletje 2016 popeljala prikupna igralka in voditeljica Ula Furlan ter priljubljeni novinar Nejc Simšič. Ob 17.30 uri vas bo tako navdušila predstavitev otroških, najstniških in športnih kolekcij, ob 18.30 uri pa se boste srečali z estetiko ženskih in moških kreacij. Da pa bo modna revija tudi glasbeno obarvana, bosta poskrbela pevka Alya in raper 6Pack Čukur.

V času, ko se v slovenskih občinah pripravljajo na izvedbo že sprejetih Trajnostnih urbanih strategij, se v bližnjem Gradcu odvija globalno srečanje več kot 1500 predstavnikov mest in strokovnjakov s področja trajnostne prenove mest in med njimi je predstavljena tudi iniciativa Živo Mesto in projekt Odprta Koroška.

2. in 3. marca je stičišče odločevalcev, strokovnjakov in projektnih delavcev iz področja trajnostnega razvoja mest zagotovo mesto Gradec. Dvodnevna Mednarodna globalna konferenca Urban Future na enem mestu združuje več kot 40 dogodkov (motivacijski govori, panelne diskusije, predavanja), ki jih moderira več kot 180 kompetentnih govorcev iz majhnih in velikih mest. Predstavniki mest, strokovnjaki, ki s projekti spodbujajo trajnostno vzdržne prenove mest, in specialisti drugih področij (infrastruktura, urbano načrtovanje, mobilnost, komunala, NVOji …) bodo delili svoje poglede, dobre prakse in že izpeljane projekte v sklopu štirih glavnih tem: mobilnost, življenje in urbano načrtovanje, komunikacija in viri. Tekom konference je neformalni prostor za mreženje zagotovo mednarodna razstava akterjev trajnosti mest na 2.000 m².

“Glavno sporočilo uvodnega nagovora je bilo, da posedovanje znanja in informacij ni nič, če ne ukrepamo z dejanji. Številni ugledni predavatelji, župani, vodje projektov in drugi iz 51 držav sporočajo: izvajajte male projekte, ki lahko izboljšajo življensko okolje, vključujte prebivalce, izvajajte pritisk na oblast, eksperimentirajte, sprejmite spremembe, argumentirajte s številkami. Vredno se je borit za boljše, varnejše, lepše, zdravo in privlačno mestno okolje. …” iz konference poroča Kaja Pogačar, članica iniciative Živo mesto.

Na podlagi vabila organizatorjev konference, da se na konferenci predstavijo tudi projekti Actors of Urban Change, je bil danes ob 16.00 v sklopu Revitalizacija mest in mestnih četrti – Voznik iz pepela predstavljen tudi projekt Odprta Koroška, iniciativa Živo Mesto in izpostavljen nov skupnostni format Urbani Hekaton.