Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) je tudi letos organizirala že tradicionalno dobrodelno akcijo zbiranja življenjskih potrebščin za brezdomce v Mariboru. Člani ŠOUMa so tako želela spodbuditi ljudi, da s svojim prispevkom pomagajo socialno ogroženim skupinam in tako pridobiti čim več sredstev (suho, nepokvarljivo hrano, higienske pripomočke, oblačila, ipd.), ki jih brezdomci potrebujejo za vsakodnevno prebijanje skozi življenje.

Po koncu akcije je ŠOUM zbrana sredstva podarila Zavetišču za brezdomce Maribor. Zbiranje je potekalo v dveh terminih in sicer v nakupovalnem središču Europark ter v Mercator centru Tabor II.

»Pomagati želimo socialno ogroženim ljudem, ki so se zaradi takšnih in drugačnih težav znašli v neprijetni situaciji, stiski in trpljenju, ali ostali brez osnovnih sredstev za preživetje. Predvsem želimo ljudi opomniti na pomanjkanje osnovnih sredstev za bivanje v zavetiščih in jih spodbuditi, da s svojim prispevkom pomagajo brezdomcem«, je povedal predsednik šOUM, Alen Brkić.

ŠOUM je v času obratovanja nakupovalnih središč postavila stojnico, kjer so informatorji nagovarjali mimoidoče k prostovoljnemu prispevku materialnih dobrin. Projekt je postal že tradicionalen, poteka že vse od leta 2009, do sedaj pa je s strani mariborskih občanov vsako leto naletel na dober odziv.

Letos so študenti skupaj z občani mesta Maribor zbrali poln kombi življenjskih sredstev, ki bodo mariborskim brezdomcem pomagale prebroditi naslednje hladnejše mesece. Med zbranimi sredstvi je največ pripomočkov za osebno higieno (toaletni papir, geli za tuširanje, zobne paste…), nepokvarljive oziroma hrane z daljšim rokom uporabe (testenine, konzervirana hrana…) ter toplih oblačil.

Zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče, ki se je zgodila, dne 21. decembra, ob 19.16 uri, v križišču Čufarjeve ulice, Osojnikove ulice, Pobreške ceste in Zrkovske ceste v naselju Maribor med neznanim voznikom osebnega avtomobila in peško, katera je zadobila hude telesne poškodbe. Policijska uprava Maribor naproša očividce, da pokličejo na telefonsko številko 113 ali 02 450 20 30, oziroma se zglasijo na PPP Maribor, Ptujska cesta 117.

Slika je simbolična

Včeraj so v dvorani MČ Nova vas izvedli že tradicionalni Božični koncert, ki so ga pripravili v mestni četrti. Praznično vzdušje so s svojimi nastopi pričarali nastopajoči, obiskal pa jih je tudi Božiček.

V nabito polni dvorani so se ljudje zabavali in uživali ob ritmih in melodijah učencev plesne šole Lara, osnovnošolcev OŠ Tabor, nastopil je tudi Peter Januš in Pevski zbor Allegro, Ljudske pevke Društva upokojencev Maribor – Center ter navihani in nadobudni čarodej Magic Jaka. Vse v dvorani je prišel tudi pozdravit Božiček.

Marko Soršak – Soki in predsednik republike Borut Pahor sta danes obdarila dvajseto šolo, v okviru projekta »20 za 20 – za šole s posluhom«. Glasbila so tokrat šla v roke učencem OŠ Borcev za severno mejo v Mariboru, katero je pred več kot 20 leti obiskoval tedaj še mladi nadobudni bobnar.

20 let kasneje Sokiju uspeva skoraj da nemogoče. Z donacijami za DVD “20 za 20”, katerega je posnel z 20 slovenskimi glasbenimi izvajalci, je zbral že toliko denarja, da na povsem novih bobnih, kitarah, cajonih, klaviaturah in številnih drugih glasbilih svoje talente razvija že na tisoče mladih v Sloveniji.

Tudi tokrat se je Sokijevemu projektu pridružil predsednik države Borut Pahor, ki je “20 za 20” aprila letos gostil v predsedniški palači, poskrbel za prvi rock koncert te eminentne lokacije in celo sedel za bobne z zasedbo Big Foot Mama. Predsednik, Soki in številni donatorji ter podporniki projekta so z obiskom OŠ Borcev za severno mejo tik pred božičem poskrbeli za še en korak k bolj gotovi prihodnosti slovenske glasbe, v skrbi za mlade talente in omogočanja možnosti ukvarjanja z glasbo idej polni mladi generaciji.

Nadškofijska karitas Maribor ponovno izvaja že utečeno akcijo Več luči več upanja, s katero želi pomagati otrokom v stiski. Lani so na tak način zbrali nekaj manj kot 11.000 evrov, s čimer redno plačujejo šolsko prehrano 49 otrokom, 12 otrokom pa delno šolo v naravi. Letos upajo, da bodo lahko zagotovili topel obrok vsaj 70 otrokom.

foto:sta

“Potrebe so vsako leto večje,” je na današnji novinarski konferenci izpostavil predsednik Nadškofijske karitas Maribor Branko Maček. Zato je pozval podjetja, naj del sredstev, ki jih namenijo za poslovna darila in promocijo ob koncu leta, raje namenijo za otroke v stiski. Posameznike pa poziva, naj poleg svojih najbližjih ob letošnjih praznikih obdarijo tudi otroke, “ki večkrat zaspijo s solzami v očeh”. Akcija poteka od 29. novembra do 2. februarja.

Nadškofijska karitas Maribor je letos preko različnih programov pomoči pomagala 1371 otrokom. Skupno so letos obravnavali 4185 prošenj za pomoč in nudili pomoč 8853 osebam. Rešenih je bilo nekaj več kot 600 prošenj za finančno pomoč ter izdanih 3500 prehranskih in higienskih paketov, s katerimi so dosegli več kot 7000 ljudi. Dodatno so izdali več kot 1800 paketov pomoči v oblačilih in obutvi ter razdelili 253.000 ton hrane iz ukrepa EU med 15.600 prejemnikov pomoči, kar so po besedah Mačka izredno visoke številke.

Opozoril je na opazno povečanje števila tistih, ki potrebujejo redno pomoč, in tistih, ki prvič potrkajo na njihova vrata oziroma nekaj let niso bili prejemniki pomoči Karitas. “Vse večji je problem funkcionalne nepismenosti na področju uveljavljanja pravic iz naslova socialnih transferjev,” je dejal Maček in poudaril, da Nadškofijska karitas Maribor z zakonito stalno prijavo, ki jo potrebujejo za urejanje različnih pravic, pomaga kar 348 osebam.

Zelo dejavni so tudi v Škofijski Karitas Celje. Kot je danes sporočil njihov generalni tajnik Matej Pirnat, so v zadnjih tednih z osnovnimi živili, higienskimi pripomočki in nekaterimi priboljški pomagali 2393 socialno ogroženim družinam iz Slovenije. Pomagali so tudi Miklavžu, da je obdaril 3016 otrok, med njimi 136 otrok z motnjo v razvoju ali težjo boleznijo.

V teh dneh so začeli akcijo Nasmeh upanju, s katero zbirajo sredstva za nadaljnjo pomoč socialno ogroženim in dolgotrajno bolnim otrokom. Vsi, ki bi želeli prispevati, lahko pošljejo SMS s ključno besedo SOLIDAREN ali SOLIDAREN5 na 1919 in darujejo evro oziroma pet evrov za pomoč otrokom v stiski.

Vir: STA

V četrtek, 17. decembra 2015 se je v Hiši Stare trte ob 19. uri odvil vrhunski vinski večer v družbi poznavalke in sommelierke Majde Debevc, ki je pobliže predstavila vinske destilate.

Ob energičnem in odlično izvedenem predavanju Majde Debevc se je poskušalo različne žgane pijače, narejene na vinski osnovi, kot so konjaki Courvoisier, grška metaxa, stock XO, Lepanto Brandy de Jerez. Za prijetno presenečenje je poskrbela vinska klet VIPAVA 1894, ki je obiskovalce počastila z novim vinjakom, ki še ni na prodaj na trgu!

Z žganjicami so se kombinirali različni okusi čokolad (70 % temna čokolada, 60 % temna čokolada z oreščki, 60 % temna čokolada s karamelo, 40 % mlečna čokolada in 40 % mlečna čokolada z rozinami), ki jih je ustvarila čokoladnica Lucifer iz Velenja.

Ker je december mesec obdarovanj, je vsak obiskovalec ob odhodu prejel tudi koledar Stare trte za leto 2016.

Vinski večeri v Hiši Stare trte bodo ponovno potekali v naslednjem letu:
– 14. 1. 2016, 19:00, Tradicionalen večer medenih okusov
– 21. 1. 2016, 19:00, Večer viskijev
– 11. 2. 2016, 19:00, Predvalentinov večer s penečimi vini
– 18. 2. 2016, 19:00, Večer rumov in tekile.

Študentski svet Univerze v Mariboru je Zvezi prijateljev mladine Maribor predal igrače in sladkarije, ki so jih zbrali okviru dobrodelne akcije »Za igriv otroški nasmeh«, namenjene otrokom iz socialno ogroženih družin.

foto:Blaž Črnič

Prvi del obdarovanja je potekal v torek, 15. decembra 2015 na srečanju družin in otrok z dedkom Mrazom, v Domu ustvarjalnosti mladih Maribor. V času počitnic, med 27. in 30. decembrom 2015, bodo z zbranimi prispevki obdarili še otroke iz socialno ogroženih družin Maribora, okolice in Spodnjega Podravja, ki bodo v pohorskem Domu Miloša Zidanška preživeli štiri počitniške dneve. Na ta način želijo v Študentskem svetu UM otrokom pomagati in jim vsaj nekoliko polepšati prihajajoče praznike. Letošnja akcija je potekala že tretje leto zapored. Študentje, zaposleni na Univerzi v Mariboru in tudi vsi ostali, so lahko darovali igrače in sladkarije v knjižnicah fakultet Univerze v Mariboru, v Univerzitetni knjižnici Maribor ter na Rektoratu UM.

Predsednica stalne delovne komisije za socialne zadeve Študentskega sveta UM Špela Mlakar je ob tem povedala: »Za nami je še ena uspešna akcija, na kateri se je tudi letos zbralo neverjetno veliko igrač, sladkarij in knjig. Zveza prijateljev mladine nam je tokrat omogočila, da smo pri obdarovanju otrok iz socialno šibkega okolja sodelovali tudi sami. Neizmerno veselje otrok ob pogledu na igrače in darila je za nas najlepše darilo in potrditev, da smo akcijo uspešno izpeljali. Iskrena hvala vsem študentom in zaposlenim, saj nam brez njih to ne bi uspelo.«

foto:Norman Fišer

V.d. prorektorja za študentska vprašanja Univerze v Mariboru Maja Žibert, pa je ob tem dodala, da je ponosna, da sta več kot očitno nesebičnost in dobrosrčnost vrednoti študentov in zaposlenih Univerze v Mariboru. Hkrati je vesela, da so ponovno dokazali, da so tovrstne vsebine dodobra usidrane v zavest študentov.

Božo Raušl, sekretar Zveze prijateljev mladine Maribor je povedal, da jih študentje Univerze v Mariboru vsako leto znova navdušujejo. »Navdušuje nas zanos, ki ga izkazujejo in njihova plemenita želja, da pomagajo družinam z otroki. Kot je žal znano, je v Mariboru in okolici veliko in preveč družin z otroki, ki trpijo socialne stiske. Mnogi med njimi ne bi imeli prav nobenih možnosti, da svoje otroke obdarijo med božično – novoletnimi prazniki. Z akcijo zbiranja igrač in priboljškov, so študentje izkazali izjemno empatijo in izrazili skrb za soljudi.«

foto:Norman Fišer

»Vsako leto, ko se bliža prihod dedka Mraza, nas vedno znova skrbi, kako bomo napolnili njegovo prazno vrečo, a že tretje leto nam dedek Mraz prišepne, da se lahko zanesemo na pomoč Študentskega sveta Univerze v Mariboru, za kar smo neizmerno hvaležni,« je bila vesela Stanka Damjan iz Zveze prijateljev mladine Maribor.

Marcos Tavares, kapetan Nogometnega kluba Maribor, je včeraj v centru mesta, odprl svoj lokal.

Lokal je odprl skupaj z ženo in še tremi drugimi prijatelji. Po besedah Tavaresa se jim je ideja porodila že pred časom. »Junija smo namreč skupaj odprli svoj hostel, sedaj pa smo ga nadgradili še z barom, ki bo ponujal pristne španske prigrizke,« je ob odprtju dejal Tavares.

V lokalu bodo pripravljali predvsem špansko hrano. “Po mojih izkušnjah – mislim, da jo imajo Slovenci radi, zato smo se jo odločili ponuditi tudi Mariborčanom,” je dejal Tavares.

Podrobnosti izveste jutri, v Občinskem informatorju, ob 18.30 na BK TV.

Na referendumu o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je do 11. ure glasovalo 159.490 oziroma 9,3 odstotka volivcev. Za primerjavo je leta 2012 na referendumu o družinskem zakoniku do 11. ure glasovalo 1,62 odstotka manj volivcev, na koncu pa je tedaj glasovalo 30,31 odstotka volivcev.

Kot je v današnji izjavi za medije navedel namestnik predsednika Državne volilne komisije Peter Golob, je bila sicer najvišja udeležba na volišču v Ajdovščini s 15,48-odstotno udeležbo, najnižja pa na volišču Domžale II s 5,96 odstotka. Najvišja udeležba po volilnih enotah je bila v Kranju 10,49 odstotka, najnižja pa v Mariboru, kjer je do 11. ure glasovalo 7,44 odstotka volivcev

Od sedme ure je skupno odprtih 3114 volišč ter še 59 volišč omnia. Svoj glas lahko do 19. ure odda 1,7 milijona volilnih upravičencev.

Vir: STA

Mariborska mestna hiša Rotovž, ki velja za simbol mestne oblasti, letos obeležuje 500 let. Leta 1515 zgrajena stavba na Glavnem trgu danes služi kot protokolaren objekt za poroke in županove sprejeme, v pritličju pa je gostinski lokal. Obletnico so obeležili včerj z razstavo, predavanji in koncerti.

Ob 500-letnici stavbe so v organizaciji Zavoda za turizem Maribor Pohorje včeraj v Rotovžu priredili dan odprtih vrat s strokovnim vodenjem po prostorih. Med drugim so bile na ogled razstave starih razglednic in fotografij s podobami Rotovža iz zasebne zbirke zbiratelja Borisa Šinkoviča ter načrti opreme, pohištva in stavbe Rotovža iz začetka 20. stoletja iz zbirke Pokrajinskega arhiva Maribor.

Nekaj zgodovinskih dejstev

Poznogotski Rotovž je ena najpomembnejših posvetnih stavb v mestu. Zgrajena je bila leta 1515, ko se je z razvojem mestne uprave porodila potreba po ureditvi hiše za delo mestnega sodnika in za sestajanje mestnega sveta. Zaradi lege na osrednjem trgu je imela tudi pregled nad tržnim dogajanjem v mestu, so za STA povzeli zgodovinske vire v Muzeju narodne osvoboditve Maribor.

Rotovž, ki so ga italijanski mojstri med letoma 1563 in 1565 renesančno prezidali, je do druge polovice 17. stoletja služil tudi kot deželsko sodišče, v kleteh in pritličju pa so bili nekaj časa celo zapori.

Stavbo z urnim stolpičem s čebulasto streho krasi balkon z reliefom, na katerem je upodobljen mestni grb, obdan z dvema levoma in letnico 1565, ki označuje zaključek velikih gradbenih del na objektu. Stolpič je premaknjen iz osrednje osi, kar je po legendi, zabeleženi v literaturi, namerno zagrešil stavbenik, ker od naročnikov ni prejel zadostnega plačila za delo.

Mestna uprava se je iz Rotovža izselila leta 1967, leta 2010 pa so bili v njem urejeni protokolarni prostori.

V Rotovžu je posebej zanimiva baročna dvorana s stropnimi štukaturami, kjer danes potekajo različne slovesnosti, županovi sprejemi in poroke. Dvorišče predstavlja Rotovški trg, ki skupaj s sosednjo osrednjo enoto Mariborske knjižnice že več desetletij čaka na obnovo.

Zgradba je pisala tudi najnovejšo zgodovino Maribora, saj so pred njo potekali prvi večji protesti proti tedanjemu županu Francu Kanglerju. Konec novembra 2012 so namreč v njej potekale volitve v državni svet, na katerih je kandidiral tudi Kangler, na Glavnem trgu pred stavbo in Rotovškem trgu za njo pa se je zbrala množica ljudi in pozivala k njegovemu odstopu.

Vir: STA

Univerzitetnemu kliničnemu centru (UKC) Maribor, kjer močno primanjkuje anesteziologov, bodo na pomoč priskočili tudi anesteziologi iz UKC Ljubljana. Kot je po sestanku v sredo s strokovno direktorico UKC Ljubljana Marijo Pfeifer povedal direktor UKC Maribor Gregor Pivec, so se okvirno dogovorili za pomoč desetih anesteziologov.

Za anesteziologe iz UKC Ljubljana bodo po besedah Pivca veljali enaki pogoji kot za anesteziologe, ki so se javili za pomoč iz drugih slovenskih bolnišnic.

Poleg deseterice iz Ljubljane je izrazilo pripravljenost, da pridejo pomagat v Maribor, še 11 anesteziologov iz drugih bolnišnic, že od prej pa imajo v UKC Maribor sklenjene podjemne pogodbe s sedmimi anesteziologi iz Celja in Murske Sobote. Dodatno lahko torej računajo na 28 dodatnih zdravnikov.

V Mariboru bodo dodatni zdravniki začeli z delom januarja, lahko pa bodo delali največ osem ur na teden, kar pomeni, da bi vsak lahko dvakrat na mesec prišel za 16 ur dežurat. “Želimo si pomoči predvsem pri dežurni službi, saj se na ta način naši redno zaposleni zdravniki sprostijo za dopoldansko oziroma redno delo preko dneva, s čimer bi uspeli naše programe varno pripeljati do konca,” je pojasnil Pivec po torkovem srečanju s predstavniki Zdravniške zbornice Slovenije in ministrstva za zdravje v Mariboru.

Pomoč iz Ljubljane je ključna, saj gre za visoko usposobljen in izkušen kader. “Obe vodstvi sta na pogovoru izmenjali osnutka pogodbe, v katerih so opredeljene možne oblike medsebojnega sodelovanja z vsemi razporedi, koordinacijo dela visoko specializiranih anesteziologov v popoldanskem času, za najzahtevnejše operativne posege, za katere druge bolnišnice nimajo dovolj strokovnih izkušenj,” so po današnjem sestanku sporočili iz UKC Ljubljana.

“Dogovorili smo se za bilateralno pogodbo med UKC Ljubljana in UKC Maribor z namenom, da omogočimo delo anesteziologov specialistov iz UKC Ljubljana v UKC Mariboru. Trudili se bomo, da bo pred tem program pri nas v celoti opravljen, in da bo delo v UKC Ljubljana še vedno potekalo nemoteno,” je povedala Pfeiferjeva.

“Zelo sem hvaležen za pomoč in z veseljem lahko potrdim, da je bil sestanek danes uspešen, da smo se dogovorili in uskladili, kako bomo prebrodili najhujšo krizo zaradi pomanjkanja anesteziologov pri nas. Dosegli smo konkreten dogovor o medsebojnem sodelovanju in optimalne rešitve v dobro pacientov,” je še povedal Pivec.

S pomočjo anesteziologov iz drugih bolnišnic želijo premostiti kritično stanje na mariborskem oddelku za anesteziologijo, intenzivno medicino in terapijo bolečine, kjer so bili zaradi pomanjkanja anesteziologov prisiljeni omejiti število nenujnih operacij. To prehodno obdobje naj bi trajalo, dokler ne bo UKC Maribor zaposlil novih specialistov, kar pa je težava, saj zdravnikov primanjkuje, tudi zaradi odhodov mladih zdravnikov v tujino, specializacije pa trajajo več let.

Vir: STA

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je skupaj z gospodarskim ministrom Zdravkom Počivavškom danes tudi uradno opravil primopredajo obnovljene in dograjene infrastruktura mariborskega letališča družbi Aerodrom Maribor, ki upravlja z letališčem. Projekt je bil vreden 17 milijonov evrov, kar 85 odstotkov denarja pa je prišlo iz evropskih virov.

Gradnja novega potniškega terminala in obnova starega je bila sicer zaključena že pred letom in pol, država je objekte zaradi nekaj zapletov z izvajalci uradno prevzela šele junija letos, zdaj pa so objekte uradno v svoje roke prevzeli še predstavniki koncesionarja, s katerim so danes hkrati še za eno leto oz. do podelitve dolgoročne koncesije tudi podaljšali sodelovanje.

Kot je ob tem povedal Gašperšič, so pridobili odlično infrastrukturo, ki daje možnosti za nadaljnji razvoj letalskega prometa, tako potniškega kot tovornega. Ob tem je poudaril, da imajo v Mariboru zelo ambicioznega upravljavca letališča, s katerim so danes tudi podpisali aneks za leto 2016.

“V njem smo se zavezali, da bomo še v prvem polletju naslednjega leta objavili razpis in razmerje preoblikovali v dolgoročno, kar bo omogočilo bolj strateško upravljanje in načrtovanje poslovanja v naslednjih letih,” je dejal minister. Čeprav so na njegovem ministrstvu dolgo časa razlagali, da je za razpis potrebno spremeniti zakon o letalstvu, je Gašperšič danes dejal, da bodo koncesijo lahko podelili po veljavnem zakonu.

Ob današnjem dogodku so govorili tudi o možnostih sodelovanja z Adrio. Čeprav so odločitve v rokah uprave tega podjetja, minister ocenjuje, da obstajajo potenciali za sodelovanje, ki bi prevozniku hkrati omogočili nekaj prihrankov. Ena od idej je, da bi v prvi polovici naslednjega leta, ko bo Nizozemska predsedovala EU, vzpostavili letalsko povezavo med Mariborom in Amsterdamom, saj Slovenija trenutno neposredne povezave z nizozemsko prestolnico sploh nima.

Da je mariborsko letališče dobro in lepo urejeno, zdaj pa so potrebni le še potniki, pa je izpostavil minister Počivavšek, ki meni, da bo posodobljena infrastruktura gospodarstvu in turizmu severovzhodnega dela Slovenije omogočila rast in razvoj. Najpomembnejše za rast letališča pa je po njegovem, da vsi turistični ponudniki tega dela države strnejo svoje vrste in podprejo napore za povečanje obiska in s tem števila potnikov.

Gospodarski minister je ob tem posebej poudaril, da bo tudi država preko STO pomagala s promocijo, saj želijo doseči, da bi v Slovenijo pripotovalo več ljudi zaradi vsebine, ki jo ta ponuja, ne pa samo, da bi Slovenci potovali v tujino. “Načeloma ne mislimo vlagati v letalske prevoznike s plačilom linij, pač pa predvsem v promocijo tam, kamor bodo letala letela iz Slovenije,” je dejal Počivavšek.

Po besedah direktorja Aerodroma Maribor Ladimirja Broliha predaja infrastrukture pomeni uraden zaključek del, zdaj pa ni nobenega zadržka več, da ne bi mogli opravljati svojega poslanstva. Vesel je, da so le dosegli zavezo države o skorajšnje podelitvi dolgoročne koncesije, na katero čakajo že od leta 2011, saj sedanje stanje marsikaterega potencialnega vlagatelja, ki bi bi pripravljen stopiti v njihovo lastniško strukturo, odganja.

V zvezi z načrtovanimi rednimi linijami, ki jih po jesenski ukinitvi povezave z Londonom, trenutno ni, je Brolih potrdil, da bi že konec marca lahko dobili povezavo z Düsseldorfom, intenzivno se pogovarjajo z Adrio, čakajo na odgovor Wizz Aira, obeta se tudi povezava z beograjskim letališčem. Slednja zanima predvsem Air Serbio, tudi za polnitev skoraj odprte neposredne povezave z New Yorkom.

Vir: STA

Mariborski mestni svetniki danes niso opravili seje, saj niso sprejeli dnevnega reda. Opozicija je želela na sejo uvrstiti obravnavo dogajanja v Mariborskih lekarnah, še posebej v zvezi z načrtovano prodajo hčerinske družbe Marifarm in domnevnimi nepravilnostmi v Farmadentu. Župan Andrej Fištravec tega ni dopustil, zato so se po dveh urah razšli.

Župan predlagane točke ni dopustil, saj bi bilo po njegovih besedah treba prej pripraviti ustrezno gradivo, nekatere informacije pa naj bi bile tudi zaupnega značaja. “O prodaji ne moremo povedati ničesar, ker postopek prodaje poteka,” je povedal.

“Gre za prodajo občinskega premoženja, a člani mestnega sveta o tem ne vemo nič,” pa je bil ogorčen Milan Mikl iz Županove liste. Po njegovih besedah jim je župan dolžen vsaj enkrat letno poročati o dogajanju v Mariborskih lekarnah Maribor, zdaj pa se jim zdi razprava o tem nujna tudi zaradi medijskega poročanja o domnevnih nepravilnostih pri nakupu interaktivnih tabel v Farmadentu.

Ko so mestni svetniki naposled le glasovali o dnevnem redu, je bil izid 20 glasov za in 20 glasov proti, kar pomeni, da dnevni red ni sprejet. To je že tretjič v tem sklicu mestnega sveta, da mestni svetniki niso opravili seje zaradi nesprejetja dnevnega reda.

“To je manipulativno in neodgovorno delovanje dela mestnega sveta. Enostavno z Mariborom se na ta način ne da, ne sme in ne bo poigravalo,” je predčasen odhod domov komentiral Fištravec, ki ima po odhodu štirih mestnih svetnikov iz njegove Liste župana Andreja Fištravca velike težave pri doseganju zadostne podpore za svoje predloge.

Že prej so mestni svetniki z večino glasov umaknili s predlaganega dnevnega reda seje obravnavo odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki je med drugim podlaga za uvedbo zaračunavanja omrežnine za kanalizacijo.

Župan Fištravec in direktor mestne uprave Darko Fras sta vztrajala, da je obravnava in posledično sprejetje omenjenega odloka nujno, da se opravljanje te javne službe uskladi z zakonodajo in predpisi. “Take odloke je sprejela že vsa Slovenija in skrajni čas je, da to stori tudi Maribor,” je dejal župan. Spomnil je, da je odlok pogoj za začetek uresničevanja akcijskega načrta za izgradnjo manjkajočega kanalizacijskega omrežja, zaradi katerega občini in njemu osebno grozijo kazni.

Stojan Auer iz Liste za pravičnost in razvoj (LPR) je spomnil, da je od zadnje obravnave tega odloka v mestnem svetu minilo že leto in pol in da bi se lahko svetniške skupine o tem že zdavnaj uskladile, če bi se bila mestna uprava in županstvo pripravljena pogovarjati z njimi. Predlagal je, da se najprej pripravi kodeks delovanja javnih podjetij in se na podlagi tega oblikuje celovita strategija.

Helena Kujundžić Lukaček iz SMC je poudarila, da sprejetje novega odloka sploh ni potrebno, ampak bi bilo treba le spremeniti že obstoječi odlok iz leta 2010. “To je tako pomemben odlok za mesto Maribor in prizadeva meščane in meščanke s podražitvami komunalnih storitev, zato mislim, da je treba k temu celovito pristopiti, da vidimo, kaj točno dobimo za to ceno,” pa je povedal vodja svetniške skupine SD Matej Žmavc.

Takoj po glasovanju o dnevnem redu in posledičnem zaključku seje je opozicija začela zbirati podpise za sklic izredne seje na temo Marifarma in Farmadenta. “Imamo jih dovolj in bomo že danes vložili zahtevek za izredno sejo,” je novinarjem povedal Mikl.

Vir: STA

Družba Oven Elektro Maribor, hčerinsko podjetje mariborskega elektrodistributerja, ki se ukvarja s proizvodnja elektrike in obnovljivimi viri energije, je v letu 2015 kljub dejstvu, da to ni bilo tako radodarno glede hidrologije, proizvodnjo presegla za 15 odstotkov, ob tem pa ocenjujejo, da bo dobiček za 40 odstotkov višji od načrtovanega.

Direktor podjetja Miroslav Prešern na včerajšnji novinarski konferenci o konkretnih številkah še ni želel govoriti, saj so te odvisne od končnih bilanc, je pa letošnje poslovanje ocenil kot odlično. Lani je to podjetje sicer ustvarilo za dobrih 550.000 evrov čistega dobička.

Kot je dejal Prešern, bo leto 2016 eno ključnih za podjetje, med drugim pa načrtujejo generalno obnovo še ene od svojih malih hidroelektrarn, potem ko so eno obnovili že letos. Gre za hidroelektrarni Činžat 1 in 2 na ruškem Pohorju.

“Cilj obnove je predvsem boljša ekološka sprejemljivost in večja učinkovitost,” je pojasnil direktor podjetja, ki dodaja, da je njihova težava v tem, da trenutno ni na razpolago subvencij za vlaganje v proizvodnjo obnovljivih virov in se za zdaj niti ne ve, kako bo s tem v prihodnje.

Čeprav je glede na vremensko odvisnost težko načrtovati proizvodnjo za leto dni naprej, računajo, da bodo tudi v letu 2016 proizvodnjo povečali za dodatnih 20 odstotkov, ker pa bo ena od hidroelektrarn zaradi obnove stala vsaj meseci dni, bodo zadovoljni tudi s ponovitvijo letošnjega dosežka.

Pri hidroelektrarnah so po Prešernovih besedah omejeni na področju težav pri pridobivanju lokacij, saj ima država pri tem preveliko vlogo. V to problematiko se aktivno vključujejo in so sodelovali pri oblikovanju študije, ki so jo predali vladi. Pričakujejo, da bi se pristojnosti odločanja o teh zadevah do enega megavata pri vodnih virih preselile na lokalno raven.

V podjetju se bodo naslednje leto lotili tudi strateškega razmisleka okoli novih storitev glede tega, ali bi se jim splačalo pojaviti v obliki igralca na področju elektromontažnih storitev v gradbenih projektih, s čimer bi lahko postali tudi občutni delodajalec v regiji. Prav v to smer jih spodbuja njihov lastnik, torej družba Elektro Maribor.

Družba Oven se zadnje leto ukvarja še s promocijo obnovljivih virov energije preko mesečne organizacije klubov, s katerimi bodo nadaljevali tudi v prihodnjem letu. Kot ob tem ugotavlja Prešern je zasebnega kapitala za vlaganje v obnovljive vire energij dovolj, sami so v stiku z enim od švicarskih skladov, ki se ukvarja s tovrstnimi posli.

Vir: STA

Medtem ko sta začasna upravljavca Marprom in Nivis na Mariborskem Pohorju prav danes ob pomanjkanju snega odprla za zdaj okrnjeno smučarsko sezono, je stečajni upravitelj Športnega centra Pohorje Drago Dubrovski izpeljal prve dražbe. Glede na izklicne cene je bilo ponujenega za 2,7 milijona evrov premoženja, prodal je za okoli 650.000 evrov.

V sredo in danes je skupaj opravil 14 dražb, od tega je bilo uspešnih pet. Kot je zpovedal Dubrovski, je prvi dan dražb, ki so potekale pri spodnji postaji Pohorske vzpenjače, prodal vseh pet sob ter zimski vrt in skladišče s sanitarijami v kleti hotela Arena, ki jih je po pričakovanju odkupil DUTB, lastnik hotela. Edini dražitelj je za vse odštel okoli 350.000 evrov, s tem pa zaokrožil lastništvo nad hotelom, ki ga bo tako lažje prodajal.

Ob tem je v sredo kupca našlo 40.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče na Ribniškem Pohorju, za katerega je bilo več zanimanja, tako da je podjetje Mara, ki že ima v najemu tudi Ribniško kočo, moralo odšteti skoraj 120.000 evrov, kar je trikratnik izklicne cene.

Danes je stečajnemu upravitelju uspelo po izklicni ceni 154.000 evrov prodati še 23.000 delnic oz. okoli 20-odstotni lastniški delež družbe RTC Žičnice Kranjska Gora, ki so šle v roke v Sloveniji registriranega švedsko-avstrijskega podjetja, Elektro Maribor pa je za slabih 33.000 evrov odkupil transformatorsko postajo. Po besedah Dubrovskega bo večina izkupička šla na račun DUTB kot ločitvenega upnika, denar od prodaje transformatorske postaje pa bo namenjen za poplačilo navadnih upnikov, pravzaprav v celoti jamstvenemu skladu.

Čeprav je bilo pred dražbo precej zanimanja tudi za ostalo premoženje, varščin ni bilo, zato bo stečajni upravitelj z nižjimi cenami tega znova skušal prodajati naslednje leto. Med preostalim premoženjem je največ vreden sistem zasneževanja akumulacijskega jezera Kekec s črpališčem Kekec in podeljeno služnostjo na Arehu, ki je bil ocenjen na dobrih 672.000 evrov.

Ob tem bo znova naprodaj oprema za sistem zasneževanja na akumulacijskem jezeru Glažuta s podeljeno služnostjo, 557 kvadratnih metrov velika garaža za teptalce, devet zemljiških parcel na Kopah, apartma in solastniški delež v manjšem apartmaju ter shramba in skladiščni prostor v apartmajski hiši Bolfenk.

Dubrovski je že pred časom razpisal tudi prodajo z zbiranjem ponudb za več kot 300.000 kvadratnih metrov večinoma gozdnih zemljiških parcel v Kranjski Gori, ki ležijo na smučišču Podkoren. Zemljišča so ocenjena na 244.120 evrov, interesenti pa morajo ponudbe poslati najpozneje do 8. januarja 2016.

Že februarja bo naslednja dražba, na kateri bo prvič na razpolago drugi paket premoženja propadlega podjetja, v katerem je še nekaj zemljišč, pa tudi snežni topovi, teptalni in delovni stroji in druga mehanizacija, ki jih je trenutno v najem vzelo podjetje Nivis.

Vir: STA

Mestna občina Maribor bo odpisala za nekaj več kot 70.000 evrov dolga staršev za oskrbo otrok v vrtcih in prehrano v osnovnih šolah, je danes povedala podžupanja Jelka Černivec. Sklep mora v četrtek potrditi še mestni svet, a v mestni upravi pričakujejo, da s tem ne bo težav.

Podžupanja je poudarila, da odpis v občinskem proračunu ne bo imel nobenih posledic, saj gre za dolgove, ki so stari več kot dve leti in so bili zato vodeni kot neizterljivi. “Županu skupaj z ravnatelji predlagamo, da se dolg, ki je nastal do konca leta 2013, v celoti odpiše,” je povedala na današnjem druženju z novinarji v Mariboru.

Glavnina dolga v višini 56.000 evrov je nastala v vrtcih, ostalo pa v osnovnih šolah.

Gre za možnost za odpis dolga v skladu z vladnim projektom pomoči socialno najšibkejšim. V skladu z zakonom so lahko za enkratni odpis dolga do konca oktobra zaprosili dolžniki, ki so bili kadar koli v obdobju od 1. januarja do 30. junija prejemniki denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, veteranskega dodatka ali otroškega dodatka iz najnižjih dohodkovnih razredov.

Šole in vrtci na poplačilo teh dolgov po besedah podžupanje že tako ali tako niso računale, s sprejetjem tega zakona pa so dobile zakonsko podlago, da lahko dolgove tudi uradno odpišejo. Kakšne posledice bo imel odpis na nadaljnje plačevanje oskrbe otrok v vrtcih in prehrane v šolah, pa ni znala oceniti.

Vir: STA

Ste že razmišljali kakšne menije boste pripravljani za praznike? Običajno so to dnevi, ko jemo več in težje prebavljivo hrano. Kaj imamo radi, so nam zaupali naključni mimoidoči na mariborskih ulicah, kako se lahko izognemo prebavnim težavam zaradi pregreh, pa smo vprašali strokovnjake.

Podrobnosti si oglejte v videu.

Mariborska mestna uprava bo v četrtek dala mestnemu svetu ponovno v glasovanje odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki je med drugim podlaga za uvedbo zaračunavanja omrežnine za kanalizacijo. S tako zbranim denarjem bodo med drugim zgradili manjkajočo kanalizacijo.

“Mislim, da je zdaj dozorelo spoznanje, da enostavno ni več mogoče odlagati s to odločitvijo,” je na današnjem druženju z novinarji povedal župan Andrej Fištravec. “Z nesprejetjem tega odloka bi se nadaljevala politika cenenega koketiranja z javnostjo, ki je neodgovorna in se ne izide. Ljudje upravičeno pričakujejo urejene komunalne službe. Glede na to, da smo vsi povzročitelji, moramo tudi denarno prispevati k temu,” je dodal.

Mestni svet je sprejetje tega odloka, ki bi moral biti sprejet že lani, dvakrat zavrnil. Z njim se zakonodajo usklajuje z državnimi in evropskimi predpisi, med drugim pa zajema tudi urejanje padavinskih odpadnih voda z namenom varovanja javne kanalizacije in lažjega delovanja centralne čistilne naprave. Tako bo po novem treba plačevati za deževnico, ki se s streh hiš ali javnih površin zliva v kanalizacijsko omrežje.

Odlok prinaša tudi uvedbo z zakonom predpisane omrežnine, s katero se pri vodovodnih in kanalizacijskih sistemih pokriva stroške potrebnih zamenjav infrastrukture. Vzdrževanje kanalizacije je na mariborskem območju v zadnjih letih zaradi pomanjkanja denarja zastalo, poleg tega pa še vedno ostaja neizgrajenega okoli 70 kilometrov komunalnega omrežja, na kar je občino nedavno opozoril tudi pristojni inšpektorat. Za izgradnjo manjkajoče kanalizacije bodo potrebovali najmanj 12 milijonov evrov.

Če bo mestni svet odlok na četrtkovi seji sprejel, bo predvidoma januarja sledila druga obravnava. Omrežnino bi lahko po besedah direktorja mestne uprave Darka Frasa v najboljšem primeru uvedli sredi prihodnjega leta, točne cene pa še niso določili. Računajo, da se bo iz tega naslova nateklo okoli 1,5 milijona evrov letno.

Mestni svet bo na četrtkovi seji sprejemal tudi spremembo odloka o ustanovitvi javnega podjetja Energetika Maribor, ki bo lahko po novem opravljalo tudi dejavnost obdelave in ravnanja z blatom, ki nastane pri čiščenju odpadne vode na centralni čistilni napravi. S spremembo, ki je predvsem formalne narave, bo podjetju omogočena energetska obdelava blata. Ideja je še daleč od uresničitve, saj to v skladu s slovensko zakonodajo še ni mogoče početi, prav tako še ni denarja za potrebno investicijo. “To zdaj delajo v Avstriji in na Madžarskem, kamor se to blato odvaža,” je pojasnil direktor Energetike Maribor Alan Perc.

Vir: STA