6Pack Čukur je združil svojo zgodbo v enem prostoru in otvoril prvi SHOW ROOM.

V njem raztavljajo najboljši sistemi za polaganje tal CODEX, katerih ambasador je 6Pack Čukur. Prav tako je 6Pack povabil k sodelovanju tudi edinstveno znamko Gorenje Keramika s svojo pestro izbiro prvorazredne keramike ter LIV Postojna, ki izdeluje podometne kotličke viskoke kakovosti in edintvenega designa. Želel je ustvariti prostor s prijetno atmosfero, ki združuje dobra slovenska podjetja in obrtnike, ki se radi poslužujejo kvalitete. “V Show room so vabljeni vsi, ki želijo dober nasvet o keramiki, vgradnji podometnih kotličkov ali iščejo dobrega keramičarja,” pravi 6Pack Čukur.

Prav tako pa boste na tem mestu našli prave ljudi za organizacijo in izvedbo dogodkov. Čukurjeva zgodba od muzičarja do keramičarja, kjer se planira, polaga in gradi na enem mestu.

V prihajajočem letu se v Sloveniji spreminjajo razmere pri obdelavi in dokončni oskrbi mešanih komunalnih odpadkov in biološko razgradljivih odpadkov. “Obe storitvi se bosta zaradi strožje zakonodaje podražili,” sporočajo iz Snage Maribor.

“Dokler v Snagi ne bomo zgradili in zagnali lastne naprave za predobdelavo odpadkov, kar se bo zgodilo konec leta 2016, za storitve obdelave in dokončne oskrbe odpadkov iščemo ponudbe na trgu in med ponudniki z javnim razpisom izberemo najugodnejšega. Strošek obdelave in dokončne oskrbe je seveda zajet tudi v znesku, ki ga naše stranke mesečno poravnajo s položnico, saj sta oba procesa pomemben del celotnega kroga ravnanja z odpadki. Višji stroški predaje mešanih komunalnih in bioloških odpadkov posledično pomenijo tudi višje cene, ki jih plačujejo uporabniki storitev ravnanja z odpadki,” so zapisali v izjavi za javnost.

K temu pa dodajajo: “Da pritisk na cene ne bil prevelik, smo za začetek rezerve poiskali pri sebi. Pripravili smo optimizacijo logistike zbiranja komunalnih odpadkov. To pomeni, da smo na podlagi informacij s terena o polnosti posod za mešane komunale odpadke (črna posoda) in rut naših smetarskih vozil naredili možno racionalizacijo. Zaradi ločenega zbiranja odpadkov se namreč zmanjšuje količina mešanih komunalnih odpadkov – v letu 2014 smo povprečno kar 58% vseh zbranih odpadkov že zbrali ločeno po vrstah, le še 42% vseh zbranih odpadkov je mešanih.”

V Snagi pravijo, da njihove stranke z mesečno položnico poravnajo strošek odvoza, obdelave in dokončne oskrbe mešanih komunalnih, bioloških in tudi vseh ostalih vrst odpadkov, ki jih zbirajo ločeno (papir, steklo, embalaža, kosovni odpadki, nevarni odpadki, …), pa tudi predajo odpadkov na vseh naših zbirnih centrih in njihovo nadaljnjo obdelavo. “Ker smo poiskali notranje rezerve v transportni logistiki, ki jo obvladujemo sami, se cene ravnanja z odpadki ne bodo spremenile. Stanje ločenega zbiranja v zunaj mestnih občinah, kjer izvajamo gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki (Kungota, Pesnica, Selnica ob Dravi, Ruše, Miklavž, Lovrenc na Pohorju in Starše), in posledično manj polne posode za mešane komunalne odpadke nam omogoča, da bomo slednje odvažali vsake 4 tedne (doslej je bila frekvenca odvoza tritedenska). Pridobljeni čas smo preusmerili v zbiranje ločeno zbranih vrst odpadkov,” so poudarili.

Stranke so o tem obvestili že s položnico, ki so jo prejele v začetku decembra, prav tako takšen načrt izkazuje tudi letni koledar odvoza odpadkov, ki ga je vsaka stranka prejela z zadnjo položnico. “Ker smo ponekod spremenili tudi dan odvoza (npr. v letu 2015 smo odvoz vršili ob ponedeljkih, v letu 2016 pa koledar izkazuje odvoz ob sredah), stranke obveščamo, da podatki na koledarjih stoodstotno držijo in jih prosimo, da posode nastavljajo na odjemno mesto v skladu z datumi odvozov, ki so prikazani na koledarju odvozov za leto 2016,” dodajajo.

“Prepričani smo, da bomo kakovost storitve ravnanja z odpadki ohranili na ravni, kot jo vseskozi zagotavljamo s strokovnim in vestnim delom, z iskanjem notranjih rezerv pa smo znova dokazali, da je v središču našega razmišljanja in načrtovanja naša stranka, za katero želimo, da ji stroški ravnanja z odpadki ne narastejo, ampak ostanejo na sedanji ravni,” so sporočili iz Snage Maribor.

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor, kjer močno primanjkuje anesteziologov, so se zaenkrat dogovorili za pomoč 11 specialistov iz drugih slovenskih bolnišnic, računajo pa tudi na okrepitve iz Ljubljane. S to rešitvijo so danes seznanili predstavnike zdravniške zbornice in ministrstva za zdravje, ki so zaenkrat zadovoljni.

Po besedah predsednika Zdravniške zbornice Slovenije Andreja Možine, ki se je danes skupaj z državno sekretarko na ministrstvu za zdravje Sandro Tušar v Mariboru sestal tako z vodstvom kliničnega centra kot z zaposlenimi na oddelku za anesteziologijo, intenzivno medicino in terapijo bolečine, predstavlja predlagana rešitev “izjemno optimalno stanje ta hip”.

“To se za prehodno obdobje zdi praktično edina rešitev, če ne želimo preveč prikrajšati bolnikov s tega, mariborskega konca. Za prehodno obdobje je to dobra rešitev,” je po sestanku ocenila tudi Tušarjeva.

Po besedah direktorja UKC Maribor Gregorja Pivca je zaenkrat izrazilo pripravljenost, da pridejo pomagat v Maribor, 11 anesteziologov iz drugih bolnišnic, že od prej pa imajo sklenjene podjemne pogodbe s sedmimi anesteziologi iz Celja in Murske Sobote. Dodatne okrepitve pričakuje še iz UKC Ljubljana, kjer se bo na to temo pogovarjal v sredo.

V Mariboru bodo ti dodatni zdravniki, ki naj bi začeli z rednim delom januarja, lahko delali največ osem ur na teden, kar pomeni, da bi vsak lahko dvakrat na mesec prišel za 16 ur dežurat. “Želimo si pomoči predvsem pri dežurni službi, saj se na ta način naši redno zaposleni zdravniki sprostijo za dopoldansko oziroma redno delo preko dneva, s čimer bi uspeli naše programe varno pripeljati do konca,” je pojasnil Pivec. Skupno bi po njegovih ocenah potrebovali vsaj 20 tovrstnih novih pogodb.

Do današnjega obiska v UKC Maribor prihaja mesec dni po tistem, ko so mariborski anesteziologi zaradi kadrovske stiske zaprosili zdravniško zbornico za zaščito in nadzor. “Ne glede na to, da je bilo nekaj nesporazumov v tem času in se morda nismo držali vseh zavez, smo danes ugotovili, da so odkljukane skorajda vse točke v smeri tega, da bo mariborska univerzitetna bolnišnica imela v nadaljevanju izpopolnjen in varen program na področju anesteziologije,” je Možina povedal v izjavi za medije po srečanju.

Zadovoljen je tudi predstavnik zdravniškega sindikata Fides v UKC Maribor Boris Rižnar. “Zaenkrat gremo v pozitivno smer. Na osnovi teh pogovorov, dogovorov, sklepov in novih informacij o prihodu anesteziologov iz drugih ustanov računam, da bo prišlo do precejšnjih razbremenitev oziroma vsaj do znosnih obremenitev naših anesteziologov,” je dejal. Opozoril je sicer, da morajo prihajajoči zdravniki anesteziologi imeti ustrezne izkušnje, tudi za zdravljenje najtežjih bolnikov, saj jim ravno tu najbolj primanjkuje kadra.

Prehodno obdobje s pomočjo anesteziologov iz drugih bolnišnic naj bi trajalo, dokler ne bo UKC Maribor pridobil novih specialistov, ali iz vrst sedanjih specializantov na tem področju, morda pa tudi iz tujine. Po besedah Pivca so objavili razpis za dve prosti delovni mesti anesteziologa, dogovarjajo se za zaposlitev enega od celjskih anesteziologov, imajo pa tudi dovoljenje ministrstva za zaposlitev štirih zdravnikov iz tujine, če bo treba. “Glede na sistemizacijo delovnih mest v UKC Maribor potrebujemo za to delo 30 specialistov, trenutno jih imamo 18,” je povedal.

Zaradi pomanjkanja anesteziologov so v zadnjem času omejili število nenujnih operacij, medtem ko so vse bolnike z nujnimi stanji po navedbah vodstva kliničnega centra ustrezno in pravočasno oskrbeli. Tudi v prihodnje se bo po besedah Pivca še dogajalo, da bo kakšna operacija preložena, a bodo delovne procese poskušali organizirati čim bolj optimalno.

Vir: STA

Župani in predstavniki gospodarskega in nevladnega sektorja podravskih občin so na skupni seji sveta in razvojnega sveta podravske regije v Mariboru danes obravnavali dogovor za razvoj regij, o katerem bodo zaradi nesklepčnosti glasovali dopisno. Ker so nezadovoljni z odnosom vlade do regije, so se na premierja Mira Cerarja obrnili z javnim pismom.

Predstavniki 41 lokalnih skupnosti iz Podravja so ob obravnavi dokumenta, s katerim naj bi potrdili seznam najpomembnejših projektov, ocenjenih na okoli 250 milijonov evrov, spet izpostavili problematiko zagotavljanja sredstev za skladnejši razvoj regij ter neusklajenost posameznih resornih ministrstev med seboj in z regijami pri zagotavljanju evropskega sofinanciranja projektov.

Kot je poudaril mariborski župan Andrej Fištravec, Slovenija pravzaprav sploh nima več regionalnega razvoja, saj ni dialoga, ne slišijo se njihovi razvojno pomembni predlogi, ob tem pa je ves denar, ki je za to namenjen, centraliziran.

“Nimamo vpliva na delitev denarja, smo le marionete v nečem, kar se imenuje regionalni razvoj regije in Slovenije. Denar se troši po nepisanih pravilih, vse skupaj pa je neke vrste farsa, v kateri sicer še sodelujemo le zato, ker želimo vsaj nekaj iztržiti za regijo,” je dejal Fištravec, ki meni, da je 90 odstotkov denarja že danes razdeljenih.

Od države župani zato zahtevajo, da omogoči enakopravno in enakovredno sodelovanje regij pri možnostih črpanja evropskih sredstev, večjo odzivnost državnih organov ter jasen pregled možnosti črpanja evropskega denarja.

Tudi zato pričakujejo čim prejšnje srečanje s predsednikom vlade, če pa vlada ni sposobna vzpostaviti konstruktivnega dialoga in upoštevati razvojnih potreb podravske regije ter ji zagotoviti potrebnih finančnih sredstev za uresničitev projektnih predlogov iz regionalnega razvojnega programa za Podravje do leta 2020, jo bodo pozvali k odstopu.

Ormoški župan Alojz Sok je spomnil na to, da so jih že v času sprejemanja partnerskega sporazuma in operativnega programa postavili v časovno stisko in jim dejali, da morajo biti dokumenti nujno sprejeti. “Takrat smo se s tem pogojno strinjali, zdaj pa ko vidimo predlagane rešitve, opažamo, da dejansko ni nobenih sredstev, ne za občine, ne za regije,” je dejal Sok, ki je tudi predlagal zaostritev dialoga z vlado.

Kritičen do vlade je bil tudi predsednik sveta regije, bistriški župan Ivan Žagar, ki prav tako meni, da ima država očitno evropski denar namen deliti povsem centralistično. Velika bojazen je namreč po njegovem, da se bo tudi pol milijarde evrov, ki jih je vzhodna kohezijska regija pridobila več od zahodne na račun razvojnega zaostanka, prelilo v zahodno kohezijsko regijo.

“Ker je recimo veliko sredstev namenjenih za raziskave in razvoj, se lahko zgodi, da bi skozi kakšna tolmačenja večino sredstev za ta namen šlo v center, namesto, da bi jih uporabila tudi mariborska univerza skupaj s tamkajšnjo industrijo,” je dejal Žagar in dodal, da tudi občine zaradi dejstva, da ni na voljo denarja za komunalne in cestne investicije, ne bodo mogle zagotavljati podpornega okolja za razvoj gospodarstva.

Ob tem je bil precejšen del sredstev po Žagarjevih besedah pravzaprav porabljen z dodelitvijo projektov že v prejšnjih letih.

Vir: STA

V mariborskem zdravstvenem domu bodo malo pred božičem odprli novo stavbo za oddelek za fizikalno in rehabilitacijsko medicino. Novogradnja na dvorišču sedeža zdravstvenega doma, na katero čakajo več kot 30 let, bo po besedah vodje službe Bojane Bauman Silič nudila mnogo boljše pogoje za delo, saj bo imel vsak fizioterapevt svoj kabinet.

foto:sta

Načrt za nove prostore službe za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, ki je doslej opravljala svoje delo v več prostorsko ločenih, pretesnih in delno tudi dotrajanih prostorih, je star več desetletij. Prvo maketo so izdelali leta 1984, a doslej, predvsem iz finančnih razlogov, niso uspeli uresničiti ideje.

Novi, dvonadstropni objekt po besedah vodje službe Bojane Bauman Silič iz Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor prinaša svetle, sodobno opremljene in funkcionalno povezane prostore. Zasnovan je tako, da ima vsak fizioterapevt svoj kabinet. “Poudarek je na individualnem delu, kot to zahteva sodobna fizioterapija,” je pojasnila.

Leta 1993 so odprli prvi kabinet za limfno drenažo, naslednji je bil kineziološki kabinet, ostalo kabinetno obravnavo pa bodo lahko realizirali šele v novem objektu, saj za tak način dela prej ni bilo prostora.

Od hidroterapije bodo v novih prostorih obdržali le galvanske kopeli, je pa možno tudi izvajanje lokalnih kopeli za roke in stopala, vključno z individualnimi vajami in terapijo parafina. Ostale kopeli so zaradi previsokih stroškov vzdrževanja morali opustiti.

Kot je Bauman Siličeva povedala, so zelo veseli tudi velike, estetsko opremljene nove telovadnice, saj brez te ni fizioterapije.

Naložba v nove prostore, od katerih je 2000 kvadratnih metrov namenjenih dejavnosti fizioterapije, 1900 kvadratnih metrov pa je garažnih prostorov, je vredna nekaj več kot 2,8 milijona evrov, ki jih bodo pokrili s proračunskimi sredstvi 12 občin ustanoviteljic zdravstvenega doma.

Gradbena dela so se začela oktobra lani, uradno odprtje nove stavbe pa je predvideno 23. decembra. Z rednim delom v novih prostorih bodo začeli 4. januarja, je še pojasnila Bauman Siličeva, ki z novim letom odhaja v pokoj, svoje mesto pa predaja mlajši fiziatrinji Nataši Spasojević.

Del opreme bodo prenesli iz starih prostorov, del pa so je morali nabaviti na novo, tudi s pomočjo donacij oziroma dobrodelnih dražb slik. Tako so na primer mariborska javna podjetja Nigrad, Mariborski vodovod, Energetika Maribor, Snaga in Mariborske lekarne Maribor ta teden Bauman Siličevi predala donacijo v višini 10.000 evrov. “Vsi smo z veseljem prispevali sredstva, saj se zavedamo pomena fiziatrije pri nas. Z veliko napori smo prišli do točke, ko upamo, da bodo čakalne vrste krajše in infrastruktura sodobna,” je ob tej priložnosti povedal direktor lekarn Albin Turk.

To je že tretja večja investicija v zdravstvu v Mariboru v zadnjem mesecu dni, potem ko so v tamkajšnjem kliničnem centru odprli novi urgentni center in novi oddelek za onkologijo.

Vir: STA

Waldorfska šola v Mariboru, ki ji je zaradi nujnosti izpraznitve dosedanjih prostorov celo grozila ukinitev, se bo v nove prostore v nekdanjem tehniškem centru na Valvasorjevi ulici preselila predvidoma konec januarja. Šola po novem ni več podružnica ljubljanske Waldorfske šole, temveč deluje kot samostojen zavod.

foto:sta

Selitev je bila sprva predvidena sredi novembra, a obnovitvena dela na novi lokaciji po besedah ravnatelja šole Maksimiljana Rimeleja zahtevajo več časa, kot so sprva načrtovali.“Predvsem je bilo treba rešiti vprašanje ogrevanja,” je povedal. Težavo so rešili s priključitvijo na toplovodno omrežje, ki se ravno v teh dneh polaga na Valvasorjevi ulici.

Tako zdaj selitev načrtujejo za konec januarja prihodnje leto. V prestavitev roka za selitev je privolilo tudi ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter šoli podaljšalo najemno pogodbo za sedanje prostore na Cankarjevi ulici do 15. februarja. “Računamo, da bomo selitev izvedli v dveh tednih od konca januarja do sredine februarja,” je pojasnil ravnatelj.

Prostore na Cankarjevi ulici mora Waldorfska šola Maribor izprazniti, ker želi ministrstvo stavbo prodati. Prostori na Valvasorjevi so že 11 let prazni in zato potrebni temeljite obnove, a bodo šoli po besedah Rimeleja nudili boljše pogoje za delovanje. Med drugim so večje in svetlejše učilnice, na dvorišču pa veliko zelenih površin, ki jih na Cankarjevi ulici v središču mesta najbolj pogrešajo.

Šola, ki jo obiskuje okoli 150 otrok, se je medtem odcepila od Waldorfske šole Ljubljana in po besedah Rimeleja od 1. oktobra letos deluje kot samostojni zavod. Šola v Mariboru deluje od septembra 1992, v šolskem letu 2012/2013 pa je vpisala vseh devet razredov in tako postala popolna devetletka.

Vir: STA

Mestna občina Maribor je v okviru evropskega projekta UPSIDE vzpostavila spletno mesto in mobilno aplikacijo »Izboljšajmo Maribor«. S tem želi prebivalcem in obiskovalcem mesta ponuditi možnost, da aktivno sodelujejo pri izboljšanju mesta na vseh področjih, od urejenosti okolja do prometa, izobraževanja, sociale, kulture, športa in drugih za občane pomembnih področjih.

Osnovni namen aplikacije »Izboljšajmo Maribor« je olajšati občanov stik z lokalno skupnostjo, saj storitev s pomočjo sodobne tehnologije omogoča enostavno posredovanje pobud in vprašanj, ki se nanašajo na življenje v Mestni občini Maribor ter prejemanje odgovorov nanje. S projektom, ki je nastal v partnerstvu z organizacijami iz Nemčije, Švedske, Nizozemske in Estonije in je sofinanciran s sredstvi Evropske komisije, je Mestna občina Maribor naredila še en korak naproti vzpostavitvi trajnostnega razvoja urbanega okolja in spodbujanja participacije občanov v mestu Maribor.

Storitev »Izboljšajmo Maribor« na enem mestu omogoča spremljanje in oddajo pobud ter vprašanj Mestni občini Maribor, njenim uradom, zavodom in javnim podjetjem. Namenjena je predvsem sodelovanju in dialogu v obliki informiranja in izobraževanih vsebin in ne nadomešča upravnih postopkov, ki jih vodijo pristojni organi in so določeni z veljavnimi zakoni. S pobudami, ki jih bodo uporabniki posredovali preko aplikacije »Izboljšajmo Maribor«, bodo pripomogli skupnosti soočati mnenja in opozarjati na problematiko, ki je po njihovem mnenju pomembna za občane in obiskovalce mesta. Pobude ali vprašanja, ki zahtevajo investicije in načrtovanje sredstev v proračunu, bodo sistematično obravnavane in vključene v načrte posameznih pristojnih institucij v okviru Mestne občine Maribor, vse s ciljem, da se skozi pobude in njihovo presojo izboljša bivanje in kakovost življenja na območju mesta Maribor in širše regije. Vse pobude bodo ves čas dostopne meščanom, ki jih bodo lahko tudi podprli.

Uporabnik lahko do storitve dostopa z mobilno aplikacijo, preko tabličnega računalnika ali pametnega telefona. Storitev je dostopna tudi na spletnem naslovu: http://izboljsajmo.maribor.si/. Storitev deluje na dveh mobilnih platformah: iOS (Apple) in Android (Google) ter je na vpogled dostopna vsakomur brez prijave. Sistem predvideva prijavo uporabnika le v primeru, če želi ta oddati pobudo ali vprašanje, ali glasovati za že objavljene vsebine. Pristojne službe Mestne občine Maribor bodo odgovore na pobude in vprašanja poskušale zagotoviti v največ petih delovnih dneh od njihovega prejema.

O projektu Upside in pobudi Pametno mesto Maribor
Projekt UPSIDE je namenjen promoviranju sodelovanja med gospodarstvom, raziskovalnim sektorjem, lokalno skupnostjo ter prebivalci. Izvaja se od julija 2013 do junija 2016. V projektu Mestna občina Maribor sodeluje s partnerji iz Nemčije, Švedske, Nizozemske in Estonije. Projekt je sofinanciran s strani 7. okvirnega programa Evropske komisije in je predstavljal tudi osnovo za vzpostavitev pobude Pametno mesto Maribor – Smart City Maribor. Več o projektu in pobudi na strani: http://www.smartcitymaribor.si/ in www.upside-project.eu.

Danes zjutraj so dobesedno na široko odprli vrata v novi Lidl Borova vas. Ne samo, da gre za največjo tovrstno trgovino v Sloveniji. Hkrati je ta Lidl z novim konceptom ena redkih trgovin v Evropi, ki ustrezajo tako visokim standardom. Prvi kupci so ga ocenili z besedami “lepši, večji, urejen in dobro založen”.

Župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec in generalni direktor podjetja Lidl Slovenija Gregor Kosi sta danes v Mariboru odprla prvo Lidlovo trgovino v Sloveniji, ki jo odlikuje povsem nov koncept gradnje in ureditve trgovine. Gre za pomemben mejnik v zgodovini Lidla, ki s trgovinami nove generacije nakazuje na nadaljnji razvoj in prihodnost podjetja. Nova trgovina prinaša sodobno, izčiščeno in navdihujočo notranjost, s še močnejšo usmerjenostjo h kupcu, zaposlenim ter skrbi za okolje. Zasnovana je na najsodobnejših Lidlovih standardih gradnje in v skladu s trajnostnimi usmeritvami podjetja. Naložba v novo trgovino, ki je tudi ena izmed prvih tovrstnih trgovin v Evropi, je znašala približno 3 milijone evrov, dokončana pa je bila v dobrih treh mesecih.

»Odločitev, da bo trgovina z novim konceptom stala v Mariboru, je sovpadala z letošnjo načrtovano gradnjo in odpiranjem novih trgovin. Ponosni smo, da naša najsodobnejša trgovina stoji prav v okolju, kjer smo med našimi kupci izredno dobro prepoznavni in sprejeti,« je ob odprtju trgovine dejal Gregor Kosi, generalni direktor Lidla Slovenija. »Prepričan sem, da bo nova mariborska trgovina presenetila in razveselila tako kupce kot nove sodelavce.«
V naslednjih letih bo Lidl Slovenija v skladu z novim konceptom postopno prenovil tudi obstoječe Lidlove trgovine. Prav tako pa načrtujejo tudi odprtja še nekaj novih.

Odločitev, da Lidl Slovenija odpre prvo trgovino z novim konceptom v Mariboru, je pozdravil tudi mariborski župan Andrej Fištravec: »Maribor potrebuje zdravo in kakovostno gospodarstvo, ki predstavlja gonilo razvoja lokalne skupnosti. Ob tem se moramo zavedati, da vsaka nova investicija prispeva tudi k trajnostnemu razvoju mesta – z novimi delovnimi mesti, sodobnimi in okolju prijaznimi gradnjami ter družbeno odgovornim ravnanjem posameznih podjetij za izboljšanje kakovosti življenja. Lidl Slovenija z novo trgovino prinaša prednosti tako za prebivalce in obiskovalce mesta kot tudi za zaposlene. Zato sem vesel, da je ena izmed prvih Lidlovih trgovin z novim konceptom v Evropi odprla svoja vrata prav v Mariboru.«

Trajnostno zasnovana gradnja in oprema nove Lidlove trgovine

Nova trgovina je zgrajena iz pretežno iz aluminija, lesa in stekla. V primerjavi z obstoječimi ima velike steklene površine, ki omogočajo več naravne svetlobe. Ob vstopu v trgovino se odpre svetel in vizualno toplo zasnovan predprostor, ki kupca prijazno povabi v notranjost prodajnega prostora. Ta je še bolj odprt in omogoča povsem novo postavitev izdelkov. Dobrodošle spremembe se uvajajo tudi na blagajnah, ki imajo podaljšan pult in omogočajo lažje pospravljanje nakupa. Povsem drugače so zasnovani tudi notranji prostori za Lidlove sodelavce. Ti so še bolj svetli, odprti, prostorni in navdihujoče opremljeni, kar omogoča prijetno druženje in ustvarjanje svežih idej.

Lidl Slovenija v okviru trajnostne pobude Ustvarimo boljši svet daje posebno pozornost tudi skrbi za okolje in družbo, v kateri sobiva. Vgrajeno ima toplotno črpalko za pouporabo toplote iz hladilnih vitrin, kar omogoča ogrevanje z naravnimi viri toplote. V Lidlu Slovenija ocenjujejo, da bodo s tem zmanjšali porabo energije in izpustov CO2 za skoraj 70-odstotkov na letni ravni (v primerjavi z uporabo ogrevanja na vročevod). Poleg tega bo imela trgovina svoj lasten zbiralnik za deževnico za zalivanje travnatih površin ob trgovini, zagotovljene pa bodo tudi polnilne postaje za električna vozila.

Ob odprtju nove trgovine je Lidl Slovenija tudi v Mariboru namenil donacijo lokalnemu humanitarnemu združenju Žvižgač, ki pomaga ljudem in družinam v socialni stiski. Pet polnih vozičkov izdelkov iz Lidlove trgovine sta prevzela predsednik združenja Boris Krabonja in podpredsednica združenja Viktorija Pirjevec Žohar.
Podrobnosti nocoj ob 18.30 na BK TV.

20 za 20 je prišel do svoje 20. šole. To bo osnovna šola, katero je pred več kot 20 leti obiskoval Soki – OŠ Borcev za severno mejo V Mariboru.

V ponedeljek, 21. decembra ob 16 uri, v OŠ Borcev za severno mejo V Mariboru, Soki pripravlja za vas prav posebno poslastico in presenečenje.

Mariborska občina se je odločila, da v letošnjem letu ne bo sofinancirala Zavoda Udarnik. V zavodu takšno potezo razumejo kot nož v hrbet ekipi, ki je z lastnimi sredstvi obudila prej propadajočo dvorano in nato več let vztrajala pri ohranitvi edinega nekomercialnega kina v mestu.

Vir fotografije: zavodudarnik.wordpress.com/

Poleg dejstva, da so znova šele na koncu leta izvedeli, ali bodo dobili plačilo za izvedeno delo, in očitno pristranskih rokov za pritožbe so v Zavodu Udarnik zgroženi nad obrazložitvijo odločitve pristojne občinske komisije, ki zavrača njegovo programsko sofinanciranje v letu 2015.

“Ko smo 11. novembra prejeli mnenje komisije, ki je o sofinanciranju odločala, smo bili zaprepadeni in užaljeni nad popolnim nepoznavanjem realnega stanja in delovanja zavoda, mnenje pa je tudi strokovno neutemeljeno in neargumentirano. Pavšalnih ocen komisije, ki brez jasnih pojasnil piše, da je poročilo o delovanju zavoda ‘nepopolno, netransparentno in delno zavajajoče’, kar naj bi celo ‘nazorno’ pričalo ‘o neresnosti prijavitelja’, ne temelji na realno ugotovljenem stanju in ni podprto z nobenim elementom iz poročila samega. Je žalitev za petletno odrekanje in delo celotne ekipe, ki je delovala in vztrajala v skoraj nemogočih pogojih ter prej šest let propadajočo dvorano z minimalnimi sredstvi držala pri življenju,” so sporočili iz zavoda.

Po njihovem mnenju je prenašanje celotne odgovornosti za nastalo stanje, ko v Mariboru zaradi neizvedene digitalizacije ni več mogoče prikazovati art kino produkcije in kinotečnega programa, na Zavod Udarnik “ali popolno nepoznavanje področja kinematografije ali slabo namerna manipulacija”.

V zavodu poudarjajo, da so občino stalno opozarjali na nujnost digitalizacije in tehnične nadgradnje zastarane dvorane. “Za prijavo na infrastrukturne razpise za digitalizacijo je med drugim potrebna tudi ureditev lastništva z Družbo za svetovanje in upravljanje in pismo o nameri Mestne občine Maribor, da želi kot partner pristopiti k projektu. Ne na enem ne na drugem področju se ni premaknilo nič, zato je Maribor trenutno ostal brez aktualne art filmske produkcije in rednega kinotečnega programa, ki ga je v odličnem sodelovanju s Slovensko kinoteko razvil prav Zavod Udarnik,” so navedli.

Ob tem so izpostavili, da je bil član komisije tudi Bojan Labovič iz občinskega urada za kulturo in mladino, “ki je že leta 2012 izkazal jasno namero, da v mestu z javnim denarjem odpre svoj mestni kino”. Ta projekt naj bi bil omenjen tudi v trajnostni urbani strategiji, ki jo trenutno pripravljajo na občini. “Njegov projekt Mestnega kina je vreden 1,4 milijona evrov, kar je več kot desetkratnik sredstev, ki jih je Zavod Udarnik v petih letih prejel od Mestne občine Maribor,” so še navedli v omenjenem zavodu. Na pojasnila občine še čakamo.

Vir: STA

Nadzorni svet družbe Elektro Maribor je objavil razpis za predsednika uprave družbe. Mandat bo trajal štiri leta z možnostjo ponovnega imenovanja. Kandidati se lahko prijavijo v 30 dneh od objave razpisa.

Med pogoji je univerzitetna izobrazba s področja prava, ekonomije, organizacijski ved ali tehnične smeri, pet let delovnih izkušenj, od tega vsaj tri leta na vodilnih delovnih mestih, znanje slovenskega jezika in vsaj enega tujega ter sposobnost za uspešno gospodarjenje in organizacijo.

Kandidati morajo v prijavi med drugim predložiti program vodenja družbe za obdobje štirih let. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki bodo celovito zajeli vizijo razvoja družbe, so v razpisu, objavljenem v časnikih Delo in Večer, zapisali nadzorniki.

Upravo te elektrodistribucijske družbe trenutno vodi Boris Sovič.

Vir: STA

Mariborčani že tradicionalno vsako leto sredi decembra dedka Mraza pričakajo na Snežnem stadionu pod Pohorjem. Eden od treh dobrih mož je skupaj s pravljičnimi bitji v štajersko prestolnico na povabilo Zveze prijateljev mladine Maribor prišel včeraj popoldne, od mesta pa se bo poslovil šele 29. decembra s prireditvijo na Trgu Leona Štuklja.

Kot so sporočili iz ZPM Maribor, je dedek Mraz tudi letos prišel dovolj zgodaj, da bo s svojim pravljičnim spremstvom obiskal mestne četrti, vrtce in šole ter se ustavil povsod tam, kjer ga bodo čakali otroci, ne bo pa pozabil niti na male bolnike v bolnišnici.

Že v ponedeljek bo obiskal vrtec v Brezju in na Pobrežju, pot bo nadaljeval v vrtcu in Osnovni šoli (OŠ) Kamnica ter na OŠ Prežihovega Voranca, nato pa bo obiskal še vrtce in šole na Studencih, v Limbušu, v središču mesta, pa tudi v Miklavžu na Dravskem polju.

Dedek mraz bo s svojo praznično okrašeno kočijo s pravljičnim spremstvom potoval po mestnih soseskah in se ustavil povsod tam, kjer ga bodo čakali otroci. Obdaril bo tudi otroke iz socialno ogroženih družin, ki se bodo zbrali v Domu ustvarjalnosti mladih in tiste, ki bodo zadnje dneve leta preživljali na novoletnem taboru na Domu Miloša Zidanška na Pohorju.

Čarobne besede in začarane otroške pesmice bodo dedka Mraza tik pred iztekom leta, 29. decembra privabile še na praznično okrašene mestne ulice v središču Maribora in v pravljično Vilinsko mesto. Otroci se bodo od njega dokončno poslovili na velikem odru na Trgu Leona Štuklja, nato pa se bo ta dobri mož odpravil še drugim otrokom naproti.

Vir: STA

Zaradi trenutnega pomanjkanja anesteziologov v UKC Maribor je število nenujnih operativnih posegov omejeno. Kljub nastalim razmeram so vse bolnike z nujnimi stanji ustrezno in pravočasno oskrbeli. V UKC Maribor nastale razmere intenzivno rešujejo.

Predvidoma še ta mesec bodo zaposlili zdravnika, ki bo v naslednjem tednu opravljal specialistični izpit. V tem tednu so sklenili pogodbe z dvanajstimi zdravniki specialisti anesteziologi iz drugih bolnišnica (SB Celje, SB Brežice, SB Novo mesto, Kirurški sanatorij Rožna dolina), ki jim bodo v prehodnem obdobju pomagali premostiti nastalo stanje. Z delom pri bodo začeli že prihodnji teden. Dogovarjajo pa se tudi z drugimi zdravstvenimi ustanovami.

Vsem bolnikom, ki zaradi nastalih razmer niso mogli opraviti načrtovanih posegov v UKC Maribor, se opravičujejo in prosijo za razumevanje.

Vabljeni na Vinske brbončice, ki bodo v četrtek 17. decembra ob 18. uri v Hotelu 365 Kamnica.

Direktorji mariborskih javnih podjetij so se v predprazničnem času združili v dobrodelnosti. Danes so Bojani Bauman Silič, fiziatrinji iz Zdravstvenega doma Adolfa Drolca Maribor, predali donacijski ček v vrednosti 10.000 evrov za (težko pričakovano) mariborsko fiziatrijo. Odprli jo bodo konec meseca.

Donaciji so se pridružili podjetje Nigrad d. d., Mariborski vodovod d.d., Energetika Maribor d.o.o., Lekarne Maribor in Snaga d.o.o.. Zbrali so se v dvorani generala Maistra na Mestni občini Maribor, kjer so uradno predali donacijski ček. Albin Turk, dir. Lekarn Maribor, je ob tem pojasnil odločitev njihovega zavoda, da sodelujejo pri donaciji: »Poslanstvo Lekarn Maribor je skrb za zdravje in izboljšanje kakovosti življenja ljudi. Izvršujemo ga s tem, ko uporabnikom naših storitev, zdravnikom in drugim zdravstvenim delavcem posredujemo zdravila in druge izdelke za zagotavljanje in ohranjanje zdravja. Z donacijo dokazujemo, da smo družbeno odgovorno podjetje oz. zavod, da se zavedamo svojega poslanstva in poslovne povezave med Zdravstvenim domom Adolfa Drolca in Lekarnami Maribor. Dejstvo je, da je mariborska fiziatrija primarna dejavnost, katere del smo tudi predstavniki Mariborskih Lekarn. Vsi smo z veseljem prispevali sredstva, saj se zavedamo pomena fizitarije pri nas. Z veliko napori smo prišli do točke, ko upamo, da bodo čakalne vrste krajše in infrastruktura sodobna. To je majhen korak naprej, zahvala gre zaposlenim v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca, ki so se trudili pri dosedanjem delu.«

Alan Perc, dir. Energetike Maribor, pa je dodal: »Kot družbeno odgovorno javno podjetje Energetika Maribor podpiramo Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca pri udejanjanju novega fiziatričnega oddelka, ki bo omogočil izboljšanje teh storitev za vse Mariborčane in okoliške prebivalce.«

Ček je prevzela vodja Službe za fizikalno in rehabilitacijsko medicino v Zdravstvenem domu Adolfa Drolca, Bojana Bauman Silič. Poudarila je, da so se za sodobno fiziatrijo borili kar nekaj let, zato je izrazila hvaležnost v imenu direktorja Zdravstvenega doma in osebno: “Vsa zahvala gre vsem partnerjem, občinam in donatorjem, nastal je krasen in funkcionalen objekt.« Novo fiziatrijo bodo uradno odprli 23. decembra.