Po zaključenem roku za oddajo vlog za enkraten odpis dolgov je upravičenih vlog za vrtce v Mestni občini Maribor 69 in 48 za odpis v osnovnih šolah. V podjetju Snaga je upravičenih vlog 45, v Nigradu 62 vlog, v Mariborskem Vodovodu 8 in v Energetiki 29 vlog.

K odpisu dolgov so ob začetku projekta pristopila štiri mariborska javna podjetja, Nigrad d.d., Mariborski vodovod d.d., Snaga d.o.o. in Energetika Maribor d.o.o. Vloge so se zbirale na vsakem javnem podjetju in v informacijski pisarni Mestne občine Maribor. Vse vloge, ki so bile oddane do 31.10.2015, so bile enakovredno obravnavane, ni bil upoštevali vrstni red oddaje vlog, zato bodo tudi sredstva razdeljena vsem ugotovljenim upravičencem v enaki višini.

Vsi si bodo prizadevali, da bo znesek odpisa kar se le-da visok in bo vsem upravičencem odpisan v enaki višini. Upravičene vloge se sedaj podrobneje pregledujejo, skladno s finančnimi zmožnostmi bo v kratkem določena tudi višina in način odpisa dolga. V Mestni občini Maribor in vseh javnih podjetjih se je pričakovalo večje število oddanih vlog za odpis dolgov, zaradi visokega števila brezposelnih in socialne stiske občanov. Manjše število oddanih vlog kaže, da ima občina posluh za razmere v mestu in so skozi vse leto temu prilagojeni različni programi pomoči, prav tako pa imajo svoje modele odpisa tudi javna podjetja, ki prisluhnejo stiskam občanov.

Jelka Černivec, podžupanja Mestne občine Maribor, je ob prvem zaključenem mejniku projekta povedala: »Mestna občina Maribor je bila med prvimi občinami, ki je pristopila k državnemu projektu enkratnega odpisa dolgov. Prejeli smo 109 vlog za odpis dolgov v vrtcih, od katerih je 69 upravičencev, znesek upravičenih vlog je 43.542,51 EUR. Za odpis dolgov v osnovnih šolah je prispelo 60 vlog, upravičencev pa je 48, skupni znesek upravičenih vlog je 11.400,86 EUR. Nižje število oddanih vlog od pričakovanih je zagotovo tudi zaradi tega, ker uspešno sodelujemo s številnimi organizacijami in skozi vse leto izvajamo različne programe pomoči, kar zgovorno kaže na to, da imamo posluh za socialno šibkejše in tiste, ki potrebujejo pomoč. Samo v letošnjem letu smo na več proračunskih postavkah za socialne programe namenili 7.855,595 EUR. Trudimo se, da socialnih transferjev ne zmanjšujemo, saj se tudi socialne stiske ne zmanjšujejo, in da lahko maksimalno ponudimo pomoč ljudem in vsaj omilimo njihovo stisko.«

Alan Perc, direktor Energetike Maribor d.o.o.: »Število oddanih vlog je bilo nekje v pričakovanju, glede na pogoje, ki jih je pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Oddanih vlog za odpis dolga je bilo 77, po pregledu podatkov o osebah, ki izpolnjujejo pogoje za dolžnike po zakonu smo ugotovili, da je takšnih oseb 29.«

foto: STA

Marko Žula, direktor podjetja Nigrad d.d.: »Za odpis dolga smo po naši oceni prejeli kar precejšnje število vlog, in sicer 98 vlog. Od teh zakonsko ustreza 62 vlog, dve pa sta nepopolni in bosta upoštevani, če bosta pravilno dopolnjeni. Na posameznega dolžnika bomo skušali odpisati dolgove v višini do 300 EUR. Nigrad je tukaj v posebni situaciji, saj uporabnikom pošilja zbirno položnico za več različnih prejemnikov in postavk – za MO Maribor zaračunavamo okoljsko dajatev, za Snago odstranitev blata s čistilne naprave, levji delež zaračunanega zneska, tj. 70,5 %, pa gre podjetju Aquasystems, ki na centralni čistilni napravi izvaja čiščenje in se ni strinjalo z odpisom dolgov. Svojo dobro namero smo tako morali preoblikovati v odpis dolžniških obresti in sodnih stroškov.«

Cveto Žalik, direktor podjetja Snaga d.o.o.: »Kot družbeno odgovorno podjetje smo seveda pristopili k projektu enkratnega odpisa dolga družbeno najšibkejšim. V predpisanem roku skupaj prejeli 102 vlogi za odpust dolgov, med njimi je 45 upravičencev, ki zadostujejo postavljenim kriterijem za odpust. Od teh 45 vlog je 34 upravičencev iz Maribora, preostali pa iz drugih občin, kjer izvajamo gospodarsko javno službo. Na nadzornem svetu podjetja Snaga je bilo odločeno, da bo dolg 45 upravičencem odpisan v celoti, kar predstavlja 17.631,16 EUR.«

pršilci vode na Trgu Svobode
Foto: Facebook

Danilo Burnač, direktor podjetja Mariborski vodovod d.d.: »Kot trikrat družbeno najbolj odgovorno podjetje v državi smo pristopili k podpisu sporazuma o odpisu dolgov. Do zakonskega roka smo prejeli 45 vlog za odpis dolga, po pregledu smo ugotovili, da je upravičenih osem vlog v skupnem znesku 3.431,96 EUR in devet uporabnikov, ki naše storitve (ne)plačujejo preko upraviteljev večstanovanjskih stavb.«

Skladno z ZPIUOD je določeno, da se dolgovi odpišejo tistim dolžnikom katerih dolg je nastal do leta 2014. Hkrati pa so upravičenci morali prejemati katerega od naslednjih dodatkov v obdobju med 1. 1. 2015 in 30. 6. 2015:
– prejemniki denarne socialne pomoči ali
– prejemniki varstvenega dodatka ali
– prejemniki veteranskega dodatka ali
– prejemniki otroškega dodatka iz 1. oziroma 2. dohodkovnega razreda ali
– prejemniki otroškega dodatka v 3. dohodkovnem razredu in hkrati prejemniki dodatka za nego otroka oziroma dodatka za veliko družino.

Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru bo letos drugič podelila Miklošičevo nagrado in priznanja, s katerimi želi spodbuditi kakovost znanstvenoraziskovalnega dela visokošolskih učiteljev in študentov do zaključene 2. bolonjske stopnje izobrazbe.

Nagrada se podeljuje na dan Miklošičevega rojstva, tj. 20. novembra, kot posebno priznanje za izjemne uspehe, zasluge in dosežke na znanstvenoraziskovalnem področju ali za dosežke, ki so pomembno prispevali k uveljavitvi, razvoju in ugledu fakultete v zadnjih treh akademskih letih. Komisija za podelitev Miklošičeve nagrade in priznanja Filozofske fakultete Univerze v Mariboru je na predlog Oddelka za psihologijo FF UM sprejela sklep, da v letu 2015 prejme Miklošičevo nagrado Norbert Jaušovec za izjemne dosežke na področju psihologije in nevroznanosti.

Raziskovalno delo Norberta Jaušovca je v zadnjem desetletju pomembno doprineslo k mednarodnemu ugledu Oddelka za psihologijo in celotne Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Njegove raziskave in publikacije so spodbudile številne raziskovalce k iskanju odgovorov na kompleksne probleme s področja kognitivne nevroznanosti, obenem pa predstavljajo zgled za visokošolske učitelje in raziskovalce z najrazličnejših področij ter vodilo za doseganje raziskovalne odličnosti v širšem univerzitetnem okolju.
Miklošičeva priznanja so namenjena tudi študentom vseh 12 študijskih področij za najboljše magistrsko delo ali drugo raziskovalno delo, ki izrazito presega okvire študijskih zahtev. Prav letos bomo trem študentom tovrstna priznanja podelili prvič.

Miklošičevo priznanje za področje Psihologija v l. 2015 prejme Saša Zorjan za magistrsko delo z naslovom Individualne razlike in učinek ego izčrpanosti: vpliv implicitnih prepričanj na samokontrolo, ki ga je izdelala pod mentorstvom Katje Košir.
V magistrskem delu je uporabljen izvedbeno kompleksen eksperimentalni raziskovalni načrt, ki omogoča preučevanje vzročnih odnosov, kar predstavlja najvišjo raven ciljev psihološkega znanstvenega raziskovanja. Magistrsko delo odlikuje odličen raziskovalni načrt, izjemna jasnost pisanja in dobro zastavljena struktura. Ugotovitve prispevajo k razumevanju pojava ego izčrpanosti in vloge prepričanja pri tem pojavu, hkrati pa odpirajo nove raziskovalne probleme.

Miklošičevo priznanje za področje Slovenistika v l. 2015 prejme Mojca Marič za magistrsko delo z naslovom Diskurzivne strategije konstruiranja etničnih identitet v slovenskem medijskem diskurzu: Paradigmatski zasuk po l. 1991, ki ga je izdelala pod mentorstvom Branislave Vičar.
Magistrsko delo je izvirno in kakovostno teoretično-empirično delo s področja slovenistike, v katerem je diskurzivna teorija prvič uspešno povezana tudi s sociološkimi koncepti, teorijo ideologij, politično in historično analizo. Interdisciplinarno in transdisciplinarno raziskavo odlikuje bogato in poglobljeno teoretsko znanje, metodološko korektna in natančna analiza, temelječa na obsežnem korpusu izbranih besedil iz medijskega diskurza, ter jezikovna ter tehnična dovršenost.

Miklošičevo priznanje za področje Pedagogika v l. 2015 prejme Barbara Brec za magistrsko delo z naslovom Odkrivanje govorno-jezikovnih motenj pri 5-letnikih, ki ga je izdelala pod mentorstvom Majde Schmidt in somentorstvom Franca Smoleta.
Magistrsko delo je zelo aktualno, saj v zadnjih letih logopedi odkrivajo nerazložljiv porast govorno-jezikovnih motenj, sama pa je podala pomemben in izviren prispevek k določitvi nekaterih pokazateljev govornega razvoja petletnikov in dejavnikov, ki imajo vpliv na njegovo razvitost. Delo ima zato praktično vrednost kot napotilo logopedom pri njihovem delu in je pomembna informacija vzgojiteljem predšolskih otrok ter pedagoškim delavcem, hkrati pa ima pomen tudi za lingvistično normiranje govora v zgodnjih fazah otrokovega govora.

V nedeljo, 22. novembra, od 8. do 18. ure, bodo občani MČ Radvanje v prostorih MČ Radvanje na Lackovi cesti 43 v Mariboru kot prvi v Sloveniji glasovali za predloge, ki se nanašajo na njihovo mestno četrt, pri čemer bo vsak občan razpolagal s petimi glasovi, ki jih lahko podeli petim projektom.

Cilj je, da se glasovanja o projektih udeleži vsaj 5 % volilnih upravičencev v MČ Radvanje, rezultat glasovanja bo prioritetna lista, kjer bodo projekti razvrščeni od najvišjega do najnižjega. Izglasovani projekti v skupni vrednosti 100.000 EUR bodo umeščeni v predlog proračuna MO Maribor za leto 2016. Vsi volilni upravičenci bodo na domač naslov prejeli vabila za glasovanje z lokacijo in uro glasovanja.

Izmed 22 predlaganih projektov, ki so navedeni v ločenem dokumentu (v priponki), velja izpostaviti projekte, ki se nanašajo na obnovo ali prenovo infrastrukture (sanacija trga, izgradnja pločnika, ureditev parka in igrišča) kakor tudi projekte, ki v mestno četrt prinašajo nove vsebine (hortikulturna ureditev kraja, izobraževanje otrok o vrtnarjenju, otroško igrišče, muzej na prostem, park za pse).

Vabilo na glasovanje za tisk

Mariborski Europark je v sodelovanju s podravskimi čebelarji pripravil že 4. Europarkov festival medu in s tem napovedal izvedbo tradicionalnega slovenskega zajtrka. Tega bodo v petek, 20. novembra, med 9. in 10. uro na osrednjem prireditvenem prostoru Europarka pripravili tudi za vse obiskovalce..

Europarkovi obiskovalci so pretekli konec tedna lahko okušali bogato izbiro zakladov iz slovenskega čebeljega panja in številne inovativne čebelarske izdelke. Slovenija je namreč ena redkih držav na svetu, ki se ponaša z medom z geografskim poreklom. Predstavilo se je kar 11 čebelarjev: 10 iz Podravja in eden iz Laškega. Na čebelarski tržnici so obiskovalci poleg različnih vrst medu z zaščiteno geografsko označbo lahko pokušali tudi posebne medene okuse, od cimeta do mete in aronije. Simona Mandl, center managerka, je ob tej priložnosti posebej opozorila na poslanstvo takšnega dogodka, kot je Festival medu, ki lahko v veliki meri doprinese k ozaveščanju prebivalstva o ohranjanju in skrbi za čebele ter nenazadnje promociji zdrave prehrane.

Tudi tokrat je bilo posebej poskrbljeno za najmlajše obiskovalce Europarka, zato so otroci na Europarkovem festivalu medu poslikali svojo panjsko končnico in jo postavili na velik čebelnjak. Izdelali so tudi kranjsko sivko in si tako vtisnili v spomin, da v Sloveniji nimamo rumeno-črnih čebel, ampak samo sive. 4. Europarkov festival medu sta spremljali še 2 razstavi, in sicer razstava čebelarskega orodja in razstava medenih pijač ter čebeljih pridelkov.

V nedeljo, 15. novembra, je potekala uradna otvoritev prenovljenega igrišča v okviru projektov »YouthBanksOnTheMove« (v izvedbi Mladinskega kulturnega centra Maribor) in »Mladiborčani v akciji!« (v izvedbi Mestnega Mladinskega sveta Maribor) na Makedonski cesti 33. Otvoritve se je udeležilo približno 70 ljudi med njimi tudi podžupanja Mestne občine Maribor, Jelka Černivec.

Foto: Mitja Florjanc

Zbrane so nagovorili podžupanja Mestna občine Maribor, Jelka Černivec, predsednik Mestne četrti Pobrežje, Marijan Volavšek, direktorica Mladinskega kulturnega centra Maribor, Maja Malus Azhdari in predsednik Mestnega Mladinskega sveta Maribor, Matic Matjašič.

Podžupanja Mestne občine Maribor je v svojem nagovoru izrazila zadovoljstvo nad tovrstnimi projekti in pohvalila organizatorje za uspešno izvedeno obnovo igrišča. Zadovoljstvo je izrazil tudi predsednik mestne četrti in izpostavil pomembnost sodelovanja mladih z mestno četrtjo ter pomen igrišča za samo lokalno skupnost. Direktorica Mladinskega kulturnega centra Maribor je izpostavila primer dobrega sodelovanja pri izvedbi obnove igrišča z Mestnim Mladinskim svetom Maribor ter drugimi akterji in si zaželela še več tovrstnih akcij v prihodnje. Predsednik Mestnega Mladinskega sveta Maribor pa je poudaril, da pri tem projektu ne gre samo za obnovo igrišča, ampak za sporočilo širši javnosti, da mladi niso apatični temveč zmorejo delati spremembe, če le dobijo priložnost.

Foto: Mitja Florjanc

Govorci so nato še slavnostno prerezali trak ter z simbolično brco žoge uradno predali obnovljeno igrišče v uporabo lokalni skupnosti. Po uradnem delu je sledila pogostitev in druženje ter prijateljske nogometne in košarkarske tekme.

Zahvala za izvedbo projekta gre tako sofinancerjem programa »YouthBanksOnTheMove«, Erasmus+ in nacionalni agenciji Zavod Movit ter Mestni občini Maribor, ki v okviru razpisa za sofinanciranje mladinskih dejavnostih podpira projekt »Mladiborčani v akciji«. Projekta pa ne bi bilo brez motiviranih mladih, ob tem gre posebna zahvala Srednji gradbeni šoli in gimnaziji Maribor, saj so dijaki prvih in drugih letnikov šole pomagali pri začetnih obnovitvenih delih, prav tako pa tudi številnih okoliških prebivalcev, ki so mlade podpirali in jih pomagali v celotnem času obnove. Mladi so tako prepričani, da so v fazi izbire katero igrišče v Mestni občini Maribor obnoviti, izbrali pravo igrišče, saj so jim otroci na včerajšnjem dogodku obljubili, da bodo skrbeli zanj.

Foto: Mitja Florjanc

Problemsko območje z visoko brezposelnostjo, ki zajema Maribor s širšo okolico, bi od leta 2013 moralo prejeti okoli 6,4 milijona evrov letno. A na Mariborski razvojni agenciji (MRA) opozarjajo, da do letos s strani države še niso bili vzpostavljeni pogoji za izvajanje programa spodbujanja konkurenčnosti na tem problemskem območju.

foto: sta

Kot so pojasnili na MRA, v letih 2013 in 2014 država ni vzpostavila pogojev za izvajanje programa, šele letos so se z garancijsko shemo pogoji večinoma le vzpostavili, a šele junija, zato ponovno ni bilo mogoče počrpati vseh obljubljenih sredstev.

“Veseli nas, da so se letos pogoji končno vzpostavili, zato bo v naslednjih dveh letih tudi mogoče, da gospodarstvo prejme obljubljeno pomoč v celoti,” je poudaril direktor razvojne agencije Božidar Pučnik in dodal, da je za razvoj problemskega območja in izvajanja programov vzpodbud ključno, da zdaj, ko so končno vzpostavljeni pogoji, vlada v proračunu tudi zagotovi obljubljena sredstva.

Vprašanje pa je, ali bo vlada zadostila apetitom regije, saj po pisanju Večera proračun za prihodnji dve leti skupaj načrtuje le 15 milijonov evrov nepovratne pomoči, pa še to za vsa štiri problemska območja skupaj. V Mariboru in ostalih občinah so zaradi tega ogorčeni in na pomoč kličejo poslance iz regije, na vlado pa apele pošiljajo tudi predstavniki regijskega gospodarstva.

Mariborska razvojna agencija je sicer letos izvedla tri razpise, in sicer za nepovratna sredstva za manjša začetna vlaganja, za subvencioniranje obrestne mere ter razpis za izvajanje instrumenta Podjetno v svet podjetništva (PVSP).

Prvega so objavili junija, nanj je prispelo 28 vlog, razpisanih dobrih 600.000 evrov pa je bilo dodeljenih 13 prijaviteljem, ki so izpolnjevali vse razpisne pogoje. Med temi je investicijo, ki so jo prijavili na razpisu, pravočasno uresničilo 11 podjetij, ki bodo prejela skupaj skoraj 475.000 evrov nepovratnih sredstev. Ta so podjetja porabila pretežno za nabavo novih strojev, opreme in vlaganja v poslovne prostore, s čimer so razširila svoje dejavnosti, modernizirala proizvodne procese ter povečala svojo konkurenčnost na trgu.

Avgusta je bil objavljen še tretji javni razpis za subvencioniranje obrestne mere za komercialne kredite. Na razpis je pravočasno prispelo 83 vlog, med katerimi je 62 prijaviteljev izpolnjevalo razpisne pogoje in jim je bila odobrena subvencija obrestne mere. Podjetja so prejela nepovratna sredstva v skupni višini skoraj 570.000 evrov, s katerimi bodo nekoliko razbremenjena povečevanja stroškov financiranja.

Zadnji letošnji razpis je bil zaključen septembra in je bil namenjen vključitvi v program PVSP. Možnost razvoja lastne podjetniške ideje v delujoče podjetje je ob pomoči strokovnjakov dobilo 30 brezposelnih, kar je doslej uspelo že tretjini udeležencev, ostali pa potrebujejo še nekaj časa, da bo ideja razvita do te mere, da jim bo omogočala preživetje. Že decembra naj bi bil objavljen nov takšen razpis za prvo skupino udeležencev v letu 2016.

Ob tem je MRA letos v okviru tega programa izvajala tudi promocijo regije in privabljanje tujih investitorjev ter aktivnosti v okviru projekta Coworking Maribor. V okviru projekta Invest Podravje je bilo doslej oblikovanih sedem investicijskih predlogov, ki so jih aktivno promovirali na največjem nepremičninskem sejmu Expo Real, vzporedno s katerim je bila izvedena še predstavitev Podravja v Münchnu.

Vir: STA

Slovenska nogometna reprezentanca se bo danes po regeneracijskem treningu na Brdu pri Kranju preselila v Maribor, kjer jo v torek čaka povratna tekma dodatnih kvalifikacij za Euro 2016 proti Ukrajini. Čeprav so prvo Ukrajinci dobili z 2:0, Kevin Kampl in Mišo Brečko ne obupujeta.

foto: sta

“Moramo dvigniti glave, imamo še eno tekmo. Seveda bo zelo težko dati dva gola, ampak v nogometu je vse možno. Če ga damo hitro, bo igra bolj odprta. Bo pa zelo težko, saj ima Ukrajina zelo dobro ekipo, zelo dobro igra naprej. Dobro se moramo pripraviti, upam tudi, da nas bo poneslo vzdušje na tribunah in da bomo odigrali dobro tekmo,” je po tekmi v Lvovu razmišljal vezist Bayerja iz Leverkusna.

Slovenija je imela v prvem polčasu v Ukrajini dve lepi priložnosti. “Če bi takrat zadeli, bi bilo vse skupaj povsem drugače. V drugem polčasu smo poskusili igrati bolj napadalno, a dobili še drugi zadetek in je bilo težko. Vemo, da 0:2 ni dober izid za nas, toda tudi mi lahko damo njim dva zadetka. Na trenutke se je pokazalo, da če držimo žogo, je tudi zanje težko. To moramo upoštevati v torek. Moramo verjeti vase in tudi bomo,” poudarja Kampl, ki ga igra Ukrajine ni presenetila.

“Mislim, da niso bili močnejši od pričakovanj. Tudi mi smo imeli v prvem polčasu dve lepi priložnosti. Tudi proti koncu tekme bi lahko zadeli, če bi bolje odigrali akcijo. Vse to kaže, da lahko igramo proti njim. Pri nas bo povsem drugačna tekma, igra, ozračje. Moramo se regenerirati, priti na 100 odstotkov in potem bo vse odprto,” meni slovenski reprezentant.

Ta dodaja, da bo Ukrajince najlažje prebiti s hitro igro, z ustvarjanjem viška igralcev na sredini igrišča. “Verjamem, da bomo v Mariboru imeli svoje priložnosti, seveda moramo najbolj paziti, da ne prejmemo zadetka, saj moramo potem doseči štiri gole. To pa bi bilo zelo težko. Ampak če bomo držali našo mrežo nedotaknjeno in hitro zadeli, potem je vse možno,” pravi Kampl.

Meni še, da morajo sami igrati bolj napadalno, saj bodo na domačem terenu, mogoče tudi z drugačno postavitvijo. Izpostavil je še, da so sposobni dvakrat zatresti mrežo, ne nazadnje so jo tudi proti Švici in Angliji.

Mišo Brečko, ki je bil zahteven boj z najbolj izpostavljenim ukrajinskim reprezentantom Jevgenom Konopljanko, prav tako še ne dviga bele zastave.

“Težko je v odstotkih oceniti naše možnosti, so pa veliko manjše, kot so bile pred prvo tkemo. Toda dokler obstaja kak odstotek, bomo verjeli, upali in dali vse od sebe. Če, denimo, dobimo polčas z 1:0, potem je vse odprto. To je nogomet. Če pa bi dosegli zadetek v Lvovu, bi vse skupaj čisto drugače izgledalo. A gremo naprej, kaj hočemo. Ni veliko časa, moramo se dvigniti, odigrati pošteno in potem bomo videli, kako in kaj,” meni Brečko.

Vir: STA

Danes obeležujemo mednarodni dan strpnosti, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila leta 1996. Na današnji dan mineva tudi 20 let od sprejetja deklaracije o načelih strpnosti, njen slovenski prevod bodo predstavniki projekta Mi smo za strpnost danes izročili in predstavili predsedniku DZ Milanu Brglezu.

foto: sta

Brglez bo predstavnike projekta Mi smo za strpnost sprejel danes ob 14. uri, ob 15.30 pa se bodo ti sestali še z varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer. Kot so predstavniki projekta pojasnili v sporočilu za javnost, so slovenski prevod deklaracije naredili na lastno pobudo, poleg tiskane izdaje je prevod dostopen tudi na spletu.

V omenjeni deklaraciji o načelih strpnosti, ki so jo države članice Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) sprejele leta 1995, so med drugim zapisali, da so ljudstva Združenih narodov odločena obvarovati prihodnje rodove pred strahotami vojne, potrditi vero v temeljne človekove pravice, dostojanstvo in vrednost človeka, in v ta namen živeti strpno in mirno v sožitju in dobrih sosedskih odnosih.

Vprašanje strpnosti je tako pri nas kot drugod po Evropi v zadnjih tednih aktualno predvsem v povezavi z migrantskim valom, ki se v Evropo vali tudi skozi Slovenijo. Mnogim primerom sovražnega govora in pozivanja k nasilju v povezavi z migranti smo priča tudi na spletu.

Na nesprejemljivost tovrstnih izjav je tako kot mnoge druge organizacije opozoril tudi Svet za odziv na sovražni govor, ki je med 24. junijem in 3. novembrom prejel oziroma obravnaval 15 novih pobud oziroma primerov. Vse politične akterje in mnenjske voditelje so pozvali k jasni obsodbi sovražnega govor do beguncev. Podobno kot tudi nekateri pravni strokovnjaki so pozvali k prijavi sovražnega govora policiji.

Vir: STA

Včeraj je okrog 177 tekačev in tekačič zaključilo tekaško sezono z dobrodelnim “Tekom po mariborskih gričih”.V Atletskem klubu Poljane Maribor ter podjetju Protime d.o.o so združili moči ter ljubiteljem teka ponudili tekaško prireditev, ki je združula »prvine« trail, gorskega, kot tudi klasičnega cestnega teka.

“Menimo, da Tek po mariborskih gričih pomeni popestritev koledarja tekaških prireditev in je kot tak bil primeren za zaključek letošnje tekaške sezone,” je dejal Domen Žnidarič.

V traso so stkali prepoznavne naravne in kulturne znamenitosti Maribora. Tekače je proga namreč popeljala po čudovitem mestnem parku mimo Treh tribnikov, na Piramido in Kalvarijo v objem vinorodnih goric ter sadovnjakov, izpustili pa nismo niti znamenitih »stopnic«.

Športno rekreativna prireditev »Tek po mariborskih gričih« je obenem nosila dobrodelno noto. Zbirani denar bodo namenili za Mladinski dom v Mariboru.

Nogometni zvezi Slovenije se za potrebe izvedbe kvalifikacijske nogometne tekme med reprezentancama Slovenije in Ukrajine na stadionu Ljudski vrt, dovoli dne 17.11.2015 med 06.00 uro in 24.00 uro.

Slika je simbolična

Popolna zapora vozišča Gregoričeve ulice na odseku od Strossmayerjeve ulice do Kajuhove ulice, Mladinske ulice na odseku od Strossmayerjeve ulice do Kajuhove ulice, Vilharjeve ulice na odseku od Kamniške do Mladinske, Prežihove ulice na odseku Gosposvetske do Gregorčičeve in zapora zahodnega parkirišča Strossmayerjeve ulice na odseku med Mladinsko ulico in Gregorčičevo ulico

Sprememba poteka avtobusne linije št. 7 – smer Kamnica (spremenjena trasa – Strossmayerjeva – Gosposvetska – Vrbanska).

“Kljub konstantno zahtevnemu tržnemu okolju je podjetje Henkel v tretjem četrtletju letošnjega leta doseglo dobro poslovanje. Bistveno smo povečali tako prodajo kot tudi prihodke v vseh poslovnih enotah. K nadpovprečni rasti je bistveno prispevala tudi organska rast prodaje na novo nastajajočih trgih. Na zrelih trgih je opazen pozitiven razvoj, na katerega še posebej vpliva dobro poslovanje v Severni Ameriki. Tukaj beležimo rast poslovanja že tretje četrtletje zapored,” je povedal Kasper Rorsted, predsednik upravnega odbora podjetja Henkel.

Henkel je določil napovedi za povečanje organske rasti prodaje in potrdil smernice za rast čistega dobička na delnico za fiskalno leto 2015: “Pričakujemo povečanje organske rasti prodaje v višini 3 odstotkov v letu 2015. Prav tako računamo na povečanje prilagojene EBIT-marže, in sicer na približno 16 odstotkov, pričakujemo pa tudi povečanje prilagojenih čistih dobičkov na prednostno delnico za več kot 10 odstotkov.”

Prodaja in dobiček v tretjem četrtletju 2015
Prodaja v tretjem četrtletju 2015 se je zvišala za 8,4 % na 4,590 milijarde evrov. Upoštevaje pozitivne vplive menjalnih tečajev (+2,3 %), se je prodaja povečala za 6,1 %. Organska prodaja – upoštevaje vplive menjalnih tečajev in prevzeme/odprodaje – pa se je povečala za 3,2 %.

Poslovna enota Pralna sredstva in čistila je dosegla močno 5,5-odstotno organsko rast od prodaje. Poslovna enota Beauty Care je dosegla organsko rast od prodaje v višini 2,1 odstotkov. Tudi poslovna enota Lepila in Tehnologije je dosegla pozitivno rast organske prodaje v višini 2,3 odstotka.
Prilagojen dobiček iz poslovanja v tretjem četrtletju se je ob upoštevanju enkratnih prilivov, enkratnih izdatkov in stroškov prestrukturiranja izboljšal za 12,3 %, in sicer iz 693 milijonov evrov na 778 milijonov evrov. Prikazani dobiček iz poslovanja (EBIT) se je povečal za 10,4 %, iz 603 milijonov evrov na 666 milijonov evrov.
Prilagojena donosnost prodaje se je povečala za 0,5 odstotne točke na 16,9 %. Prilagojena donosnost prodaje se je povečala za 0,3 odstotne točke na 14,5 %.

Finančni rezultat podjetja Henkel z -11 milijoni evrov je na ravni istega lanskoletnega četrtletja. Davčna stopnja je znašala 24,6 % (isto četrtletje lani: 24,0 %).

Uspešnost poslovanja od januarja do septembra 2015
V prvih devetih mesecih leta 2015 je prodaja družbe Henkel močno narasla: za 1,413 milijard evrov na 13,715 milijard evrov, kar je novi vrhunec za Henkel. V primerjavi s prvimi devetimi meseci leta 2014 to pomeni 11,5-odstotno rast. Upoštevajoč menjalne tečaje je prodaja narasla za 6,4 odstotka. Organska prodaja – upoštevaje vplive menjalnih tečajev in prevzeme/odprodaje – je narasla za 3,1 %, pri čemer so k dobremu poslovanju prispevale vse poslovne enote podjetja Henkel.
Prilagojen dobiček iz poslovanja se je povišal za 267 milijonov evrov iz 1,986 milijarde evrov na 2,253 milijardi evrov (povišanje za +13,4 %). Prilagojena donosnost prodaje je narasla iz 16,1 na 16,4 %.

Henklovo neto finančno premoženje je 30. septembra 2015 znašalo -336 milijonov evrov (31. decembra 2014 je znašalo -153 milijonov evrov). Glavni vpliv na spremembo v primerjavi z letom 2014 je imelo izplačilo dividend in strošek prevzemov.

Uspešnost poslovnih enot v tretjem četrtletju 2015
Poslovna enota Pralna sredstva in čistila je v tretjem četrtletju 2015 ponovno dosegla pozitivno rast. Organska rast prodaje je na letni ravni narasla za 5,5 odstotkov in tako presegla zrele trge, kar posledično pomeni večje tržne deleže. Nominalno je prodaja narasla za dvomestno število, in sicer za 10,6 % na 1,314 milijarde evrov (lanskoletno četrtletje: 1,188 milijarde evrov).

K močnemu povečanju organske rasti od prodaje so prispevali novo nastajajoči trgi. Tako v Vzhodni Evropi kot v Aziji (brez Japonske) beležimo dvomestno število rasti. Tudi v Latinski Ameriki smo dosegli močno povečanje prodaje. Kljub težavnim pogojem, v Afriki oz. na Srednjem Vzhodu beležimo močno rast. Organsko rast prodaje na zrelih trgih lahko v celoti ocenimo pozitivno, kar lahko pripišemo solidnemu poslovanju v Severni Ameriki. Prodaja v Zahodni Evropi ostaja na ravni tretjega četrtletja leta 2014.

Prilagojen dobiček iz poslovanja poslovne enote Pralna sredstva in čistila se je močno povečal, in sicer za 19,3 % na 239 milijonov evrov. Prilagojena donosnost prodaje beleži izredno povečanje in nov vrhunec v višini 18,2 odstotka. Prav tako je močno narasel prikazani dobiček iz poslovanja: za 23,0 % iz 171 milijonov evrov v enakem obdobju lani na 211 milijonov evrov.

Tudi poslovna enota Beauty Care je v tretjem četrtletju 2015 nadaljevala dolgoletno dobičkonosno rast. Z 2,1 % je bila organska rast prodaje ponovno višja kot na zadevnih trgih, kar je vodilo k nadaljnjim višjim tržnim deležem. Nominalno je prodaja narasla za 5,0 % na 964 milijonov evrov (lanskoletno četrtletje: 918 milijonov evrov).

Uspešno poslovanje enot na novo nastajajočih trgih se je nadaljevalo z zelo pozitivno rastjo organske rasti od prodaje. Pozitivna organska rast v Latinski Ameriki je ponovno dosegla dvomestno številko. Močna povečanja prodaje je dosegla tudi Vzhodna Evropa. Močni prodajni rezultati so doseženi na področju Azije (brez Japonske), kar je posledica dvomestne rasti na Kitajskem. Afrika oz. Srednji Vzhod pa sta dosegla solidno organsko rast od prodaje. Na poslovanje na zrelih trgih še vedno vpliva močna konkurenca v smislu izrivanja s trga ter močni cenovni pritisk. Zaradi dogajanja v Zahodni Evropi in zrelih trgov v azijsko-pacifiški regiji je tu prodaja ostala pod ravnijo lanskoletnega četrtletja. V nasprotju s pričakovanim – in kljub zahtevnemu konkurenčnemu okolju – Severna Amerika beleži močno rast v primerjavi s tretjim četrtletjem leta 2014.

Prilagojen dobiček iz poslovanja enote Beauty Care je v primerjavi z istim obdobjem lani bistveno narasel, in sicer za 10,7 % na 155 milijonov evrov. Tudi prilagojena donosnost prodaje beleži močno rast v višini 16,1 %. Prikazani dobiček iz poslovanja je narasel za 45,2 % na 142 milijonov evrov.

Poslovna enota Lepila in Tehnologije je v tretjem četrtletju 2015 dosegla pozitivno organsko rast prodaje v višini 2,3 %. Nominalno je prodaja narasla za 8,5 % na 2,279 milijardi evrov (lanskoletno četrtletje: 2,100 milijardi evrov).
Uspešno poslovanje poslovnih enot na novo nastajajočih trgih se je nadaljevalo s solidno organsko rastjo prodaje. Latinska Amerika je zabeležila dvomestno rast. Močno rast prodaje smo kljub težkim razmeram dosegli tudi v Vzhodni Evropi in Afriki oz. na Bližnjem vzhodu. Zaradi šibkejše gospodarske rasti na Kitajskem je bila prodaja v Aziji (brez Japonske) pod ravnijo lanskoletnega četrtletja Na splošno so bili rezultati prodaje na zrelih trgih pozitivni, v azijsko-pacifiški regiji pa je bila dosežena močna rast. V Severni Ameriki je zabeležen pozitiven razvoj prodaje. V Zahodni Evropi je bila organska rast prodaje na letni ravni nekoliko nižja.

Prilagojen dobiček iz poslovanja poslovne enote Lepila in Tehnologije je v primerjavi s tretjim četrtletjem leta 2014 bistveno narasel, in sicer za 10,3 % na 412 milijonov evrov. Prilagojena donosnost prodaje beleži solidno izboljšanje – prvič je dosegla 18,1 odstotkov. Prikazani dobiček iz poslovanja se je zvišal za 3,7 % na 367 milijonov evrov.

Regionalni razvoj v tretjem četrtletju 2015
Henkel je prodajo v Zahodni Evropi povečal za 6,0 % na 1,508 milijarde evrov. V zelo zahtevnem in tekmovalnem tržnem okolju je organska rast prodaje dosegla za 1,3 odstotka nižjo stopnjo kot v lanskoletnem četrtletju, čeprav so zabeležena različna dogajanja. Medtem ko je poslovanje v Združenem kraljestvu, Franciji in Južni Evropi izkazalo pozitivno organsko rast prodaje, je bila prodaja v Nemčiji pod ravnijo tretjega četrtletja leta 2014. Prodaja v Vzhodni Evropi je znašala 733 milijonov evrov v primerjavi s 792 milijonov evrov v lanskoletnem četrtletju. Kljub zahtevnemu tržnemu okolju je organska rast znašala 9,7 odstotka, k čemur je bistveno prispevalo poslovanje v Rusiji in Turčiji. Prodaja v Afriki in na Bližnjem vzhodu je narasla iz 279 milijonov evrov na 320 milijonov evrov. Četudi je politična situacija v nekaterih državah nadalje vplivala na rast, je organska rast prodaje narasla za 5,9 %.

V Severni Ameriki se je rast prodaje zvišala iz 755 milijonov evrov na 940 milijonov evrov. Organska prodaja se je povečala za 3,2 odstotka, k čemur so prispevale vse tri poslovne enote. V Latinski Ameriki se je rast prodaje zvišala iz 266 milijonov evrov na 280 milijonov evrov. Organska rast je znašala 10,9 odstotkov. Izboljšani rezultati so predvsem posledica dvomestne rasti v Mehiki. Prodaja v azijsko-pacifiški regiji se je zvišala iz 691 milijonov evrov na 777 milijonov evrov. Organska rast se je izboljšala za 0,8 odstotka. Medtem ko je na zrelih trgih v regiji zabeležena solidna rast, prodaja na novo nastajajočih trgih se je le rahlo povečala, kar je posledica upočasnjevanja dinamike rasti na Kitajskem.

Na novo nastajajočih trgih Vzhodne Evrope, Afrike, Bližnjega vzhoda, Latinske Amerike in Azije (brez Japonske) je prodaja močno narasla: za 4,2 % na 1,994 milijarde evrov. Organska prodaja, h kateri so prispevale vse tri poslovne enote, je narasla za 6,5 odstotka, in tako ponovno prispevala k nadpovprečni organski rasti skupine Henkel. Delež prodaje na novo nastajajočih trgih je v primerjavi s tretjim četrtletjem leta 2014 nekoliko upadel, in sicer na 43 %. Na zrelih trgih je prodaja narasla za 0,4 % in dosegla 2,563 milijardi evrov.

Napovedi skupine Henkel v letu 2015
Henkel je določil smernice za organsko rast od prodaje za fiskalno leto 2015 in zdaj pričakuje 3-odstotno rast. Pričakovano organsko rast v višini med 4 in 5 odstotki naj bi dosegla predvsem poslovna enota Pralna sredstva in čistila. Za poslovno področje Beauty Care se pričakuje približno 2-odstotna organska rast. Zaradi upočasnitve rasti na Kitajskem, Henkel pričakuje, da bo organska rast od prodaje v poslovni enoti Lepila in Tehnologije med 2 in 3 odstotki. Tako kot v preteklosti Henkel tudi zdaj pričakuje stabilno rast prodaje na novo nastajajočih trgih. Henkel potrjuje smernice za prilagojeno donosnost prodaje (EBIT) in pričakuje povečanje za približno 16 odstotkov (v letu 2014: 15,8 odstotka), prav tako pričakuje, da bodo vse poslovne enote prispevale k temu izboljšanju. Henkel je prav tako potrdil smernice za prilagojeni dobiček na prednostno delnico in zdaj pričakuje povečanje za več kot 10 odstotkov (v letu 2014: 4,38 evrov).

Z včerajšnjim 32. Martinovanjem v Mariboru se je zaključil 15. Festival Stare trte, ki je letos potekal od 4. oktobra do 11. novembra. Tradicionalna prireditev je presegla vsa pričakovanja organizatorja, Zavoda za turizem Maribor – Pohorje, saj je Trg Leona Štuklja obiskalo več kot 20.000 obiskovalcev.

Lepo vreme s prijetnimi temperaturami ter bogat in kakovosten program so tekom celotnega včerajšnjega dne na martinovanje privabili več kot 20.000 obiskovalcev, v glavnini Mariborčanov in okoliških prebivalcev, ob njih pa tudi skupine tujih turistov, največ iz sosednje Avstrije.

Prisotni so ob tradicionalni povorki, nastopu Akademske folklorne skupine Študent in krstu mošta, v zabavnem delu programa prisluhnili Neuvirtovim Štajercem z Rudijem Kranerjem, Ansamblu Saša Avsenika in Skupini Gadi. Za prijetno vzdušje so skrbeli še Malečniški brači, štajerski vinarji, gospodar Stare trte in župan mesta Maribor dr. Andrej Fištravec ter Mariborska vinska kraljica Urška Bračko. Tradicionalno štajersko kulinariko in mlado vino je na 48 stojnicah ponujalo 42 vinogradnikov in 31 gostincev.

Kljub izjemnemu obisku 32. Martinovanja v Mariboru na za ta letni čas izrazito topel 11. november je bilo s strani reševalne ekipe opravljenih le osem odvozov oseb zaradi slabosti ter deset lažjih oskrb.

Zavod za turizem Maribor – Pohorje ocenjuje letošnji Festival Stare trte, ki je potekal med 4. 10. in 11. 11., kot zelo uspešen, saj so bile vse prireditve v organizaciji Zavoda in njegovih partnerjev zelo dobro obiskane. Še posebej uspešno obiskana in s čudovitim vremenom nagrajena sta bila festivalski začetek s tradicionalno svečano trgatvijo najstarejše trte na svetu in martinovanje, s katerim se je 15. Festival Stare trte tudi uradno zaključil. Organizatorji ocenjujejo, da se je vseh prireditev 15. Festivala Stare trte udeležilo preko 30.000 obiskovalcev.

Člani Atletskega kluba Poljane Maribor in ekipa Protime d.o.o. v soboto 14. novembra vabijo na Tek po mariborskih gričih. Štart glavnega teka se prične ob 11.00 v Mestnem parku Maribor. Oplemenitili so ga z dobrodelnostjo, tako, da lahko tudi vi pomagate Mladinskemu domu Maribor.

Prijavite se na njihovi spletni strani.
Predprijave zbirajo do srede 11. novembra, ko boste za štartnino odšteli 15€, na dan teka pa v prijavnem šotoru 20€. Več informacij na www.tekpogricih.si ali www.protime.si.

Podrobnosti si lahko preberete na priloženem razpisu RAZPIS_1.

Mariborska knjižnica prireja že petnajsti Pravljični dan s pravljično šolo, ki bo tokrat položen v pravljice o gradovih in grajske zgodbe. Sestavljen bo iz dveh pripovedovalskih dogodkov in pravljične šole, ki bo usmerjena k pridobivanju teoretičnih in praktičnih znanj.

Program:
Pravljično jutro za otroke
9.00 – 10.00
V pravljičnem jutru bodo osnovnošolcem pripovedovali pravljičarji Mariborske knjižnice Igor Černe, Andreja Erdlen in Agica Kovše. Glasbeno spremljavo bosta oblikovala Ana Kravanja in Samo Kutin (duo Najoua).

Pravljična šola
10.30 – 19.00
V Mariborski knjižnici se že od leta 1971 sistematično ukvarjajo s pravljico in umetnostjo pripovedovanja. Izhodiščna tema letošnje pravljične šole so pravljice o gradovih in grajske zgodbe, udeležencem pa jih bodo približali iz različnih zornih kotov. Agica Kovše bo z vodstvom po avtorski razstavi Enkrat je bil en grad otvorila izobraževalni del dneva. Andrej Gulič, zgodovinar in raziskovalec kulturne dediščine, bo v predavanju predstavil zgodovinski in sodobni pogled na gradove. Milena Antonić, višja konservatorska sodelavka in varuhinja dediščine, zaposlena na Zavodu za varstvo kulturne dediščine, območna enota Maribor, bo izvedla delavnico s poudarkom na kulturni dediščini. Z zvokom bosta udeležence v pravljični svet popeljala glasbenika Ana Kravanja in Samo Kutin. Likovni pogled na osrednjo temo pa bo v delavnici predstavila Andreja Borin, pesnica, ilustratorka in višja kustosinja v Umetnostni galeriji Maribor. Pravljične šole se bodo udeležili knjižničarji, vzgojitelji, učitelji, pedagogi in ljubitelji pravljic.

Pravljični večer za odrasle ob 20.00 uri
Prisluhnili boste pripovedovanju zgodb v različnih slovenskih narečjih in glasbeni spremljavi dua Najoua. Pripovedovalci: ilustrator in karikaturist Ciril Horjak, višja knjižničarka Agica Kovše (Mariborska knjižnica), bibliotekarska specialistka Tatjana Mavrič (Knjižnice Medvode), bibliotekar Tone Obadič (Mestna knjižnica Ljubljana), režiser, igralec in pisatelj Milivoj Miki Roš, nekdanja knjižničarka in učiteljica Ivanka Učakar.

Izvajalec zimske službe na območju Mestne občine Maribor bo tudi letos komunalno podjetje Nigrad Maribor, ki bo dela izvajal v sodelovanju s podizvajalci in kooperanti. Enote zimske službe bodo v stalni pripravljenosti od 15. novembra 2015 do 15. marca 2016. Po besedah Vilija Eisenhuta, direktorja občinskega urada za komunalo, promet in prostor, pa bodo letos za izvajanje del v zimski sezoni namenili 1,5 milijona evrov.

»Na zimsko sezono, ki se bo uradno pričela 15. novembra, smo dobro pripravljeni. Izvedli smo pregled vseh plužnih enot, na zalogi pa je za začetek sezone še 1270 ton soli. Program izvajanja zimske službe smo pripravili v skladu z zahtevami krajevnih skupnosti in mestnih četrti, za izvajanje del pa bo letos na voljo 80 plužnih enot in 150 delavcev«, je po seji Operativnega štaba zimske službe povedal Marko Žula, direktor komunalnega podjetja Nigrad.

V izvajanje zimske službe je vključen tudi Režijski obrat Mestne občine Maribor, ki bo sodeloval pri ročnem čiščenju na dogovorjenih lokacijah v mestu: »Prioriteta se določa glede na količine zapadlega snega oziroma po sklepih Operativnega štaba zimske službe. Sicer pa bodo enote, ki so v stalni pripravljenosti, s pluženjem pričele, ko na glavnih cestah zapade do 10 centimetrov snega, kriterij za ostale ceste pa je do 15 centimetrov«, je povedal Vili Eisenhut, vodja Urada za komunalo, promet in prostor MOM in dodal, da so že vzspostavili tudi sodelovanje z vzdrževalci državnih cest na območju MOM: »Z vzdrževalci državnih cest je potreben dogovor o čiščenju križišč, kjer se križata državna in občinska cesta, teh pa je na območju mariborske občine 32 kilometrov.«

Vojko Bevk, predstavnik Postaje prometne policije voznike opozarja, naj pred zimsko sezono pravočasno pripravijo svoje vozilo na zimske razmere in preverijo tehnično brezhibnost vozil: »Za vsa motorna in priklopna vozila je od 15. novembra naprej obvezna zimska oprema, vozniki pa morajo v primeru snežnih padavin, pred vožnjo, obvezno očistiti svoja vozila. Policisti bomo pri nadzoru cestnega prometa redno preverjali tudi opremljenost vozil s predpisano opremo.« Izvajanje nadzora zimske službe bo opravljal tudi Medobčinski inšpektorat Maribor. Stjepan Oreški, vodja inšpektorata poudarja, da so upravniki ali lastniki oziroma uporabniki zgradb dolžni zagotavljati varnost in neovirano uporabo javnih prometnih površin:»Na svojem objektu morajo odstranjevati ledene sveče s streh in žlebov, pločnik za pešce pa je treba ustrezno zavarovati. Potrebno je preprečiti nevarno padanje snega s streh, na pročeljih, ki so obrnjena na javno cesto ali drugo javno površino, pa morajo biti nameščeni žlebovi in odtoki meteornih voda.«

Sol za posip bo v času trajanja zimske sezone tudi letos na voljo tudi za občane Mestne občine Maribor, ki pa je letos ne bodo več razdeljevali tudi na sedežu Nigrada. Člani Operativnega štaba zimske službe so na današnji seji sklenili, da lahko občani prevzamejo 20 kg soli, ob predložitvi osebnega dokumenta, samo na sedežih mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Sol je v razsutem stanju, zato občanom priporočajo, da s seboj prinesejo ustrezno posodo.

V okviru zaključka praznovanja 200-letnice rojstva sv. Janeza Boska bo v Mariboru, 15. novembra 2015, s pričetkom ob 15. uri, blagoslov nove cerkve (kot prve pri nas) posvečene sv. Janezu Bosku. Slovesno mašo bodo skupaj z mariborskim nadškofom msgr. Alojzijem Cviklom darovali drugi škofje in duhovniki. Ob tej priložnosti bo prisoten tudi 10. naslednik sv. Janeza Boska, Ángel Fernández Artime, ki bo zbrane nagovoril v homiliji. Bogoslužje bo ob orkestru popestril tudi združeni mladinski pevski zbor, ki bo ob tej priložnosti štel 350 mladih pevcev.

V Mariboru, v okviru Don Boskovega centra, salezijanci odpirajo novo cerkev sv. Janeza Boska (Engelsova ulica 66). V letu 2015 praznujejo 200. obletnico rojstva svetnika, kateremu bo cerkev posvečena. Želja zgraditi cerkev je bila navzoča že pred letom 1988, ko je bila 100-letnica svetnikove smrti, a le to zaradi različnih okoliščin ni bilo mogoče. V januarju 2015 je vodstvo salezijanske družbe v Sloveniji sprejelo odločitev, da se v Mariboru dogradi svetišče sv. Janeza Boska, da bi ga lahko uporabljali za bogoslužje.

Že pred tem so bili v jeseni 2013 in 2014 v Don Boskovem centru Maribor odprti prostori za katehezo, mladinski center, ter igrišča za mladino in otroke. Ob tem je bil zaradi lažje organizacije dela ustanovljen Zavod Andreja Majcna. Z odličitvijo o dograditvi svetišča sv. Janeza Boska pa se odpira pot k razvoju večjega duhovnega središča v zahodnem delu Maribora. Investitor izgradnje je Salezijanski Inšpektorat iz Ljubljane. Projektna zasnova je last projektne hiše Dans Arhitekti iz Ljubljane, gradbena dela je izvajalo inžiniring podjetje VG5 iz Ljubljane s svojimi podizvajalci: elektroinštalacije so delo podjetja Teo-Ten iz Ljutomera; strojne inštalacije delo Inštalacije Razgoršek d.o.o. iz Celja.

Prezbiterij, oltar in ambon so delo Teracerstva Belec iz Ljubljane; vrata je izdelalo podjetje Mizarstvo Košak d.o.o. iz Ljubljane. Reliefni kipi v cerkvi so dar švicarskih salezijancev iz Beromunstra. Nadzor je izvajal Inžiniring Pucko s.p. Za drugo etapo dokončanja cerkve sv. Janeza Boska so bila porabljena lastna sredstva salezijanskih ustanov v Sloveniji in sredstva pridobljena od dobrotnikov Don Boskovega centra in preko Ustanove Sklada Janeza Boska.

Še posebno se tega dogodka veseli župnija sv. Janeza Boska, saj so bili vsi dosedanji bogoslužni prostori premajhni za nemoteno pastoralno delo. Z otvoritvijo pa bo župnija vstopila v začetek praznovanja 30. obletnice svoje ustanovitve (30. november 1986).

V Mariboru bo danes potekal festival Ko dvignem sebe, dvignem Maribor. Gre za prvi takšen festival, s katerim želijo organizatorji preseči prevladujoče negativno miselnost meščank in meščanov ter z glasbo in predstavitvijo uspešnih zgodb doseči boljše razpoloženje v mestu. Prepričani so namreč, da je le tako možen pozitiven razvoj mesta.

foto: sta

Pobudnik projekta Očistimo za čisto srečo, ki želi postati gibanje in se razširiti še v druga mesta Slovenije, je skupina samostojnih podjetnikov, ki so se po besedah Mira Mihca iz podjetja za etično oglaševanje Etika naveličali stalnega “jamranja” v mestu in miselnosti, da se nič ne da narediti. “Bistveno je, da začnemo delati na sebi, in to vsak posameznik, ne le da čaka na pomoč. Najprej je treba spremeniti sebe na bolje, potem lahko postaneš zgled za znanca, soseda, prijatelja, okolico, družbo,” je povedal.

Z dogodki so začeli na začetku junija, ko so ob svetovnem dnevu okolja v enem od mariborskih nakupovalnih središč posadili drevo. Nadaljevali so z brezplačnimi delavnicami, sejmi in humanitarno akcijo za invalidne otroke.

Julija so začeli na spletu objavljati zgodbe in misli znanih Mariborčanov, ki bi lahko bili navdih drugim. Svoje izkušnje in poglede na svet so med drugim predstavili športnik Dejan Zavec, pevca Alfi Nipič in Edvin Fliser, nekdanji smučarski funkcionar Tone Vogrinec, profesor Matjaž Mulej, dobrodelni učitelj Boris Krabonja in direktor javnega podjetja Danilo Burnač.

Navdihujoče osebnosti bodo predstavili tudi na današnjem festivalu v dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor, da bi po besedah predsednice društva Pupillam Iris Magajna čim več ljudem predali sporočilo, da je mogoče dvigniti sebe in druge s svojim vzorom. “V mestu imamo toliko pozitivnih ljudi in prek njih toliko pozitivnih zgodb, a jih ne znamo videti,” je dodala podžupanja Maribora Jelka Černivec.

Vir: STA

V UKC Maribor je v začetku tega tedna zaradi pomanjkanja anesteziologov odpadel del programa. Ob že tako nizkem številu anesteziologov sta dva še zbolela, zaradi česar niso mogli opraviti nekaterih načrtovanih nenujnih posegov. Mariborski anesteziologi so sicer zaradi kadrovske stiske zaprosili zdravniško zbornico za zaščito in nadzor.

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor je po poročanju današnjega Dela zaposlenih le še 17 anesteziologov, medtem ko bi jih potrebovali 48. Mariborsko bolnišnico so namreč letos zapustili trije anesteziologi, ki so odšli v tujino. Pred upokojitvijo pa sta še dveh anesteziologinji.

V začetku tega tedna sta dva anesteziologa še zbolela, zaradi česar je generalni direktor UKC Maribor Gregor Pivec prekinil dopuste oz. odpovedal načrtovana izobraževanja preostalih anesteziologov, so pojasnili v službi za odnose za javnostmi mariborskega kliničnega centra.

Če so v začetku tedna zaradi pomanjkanja tega kadra že odpadli določeni nenujni posegi, pa bi lahko ta problem ogrozil izvajanje programa v UKC Maribor, česar se po besedah vodje centra za odnose z javnostmi Janeza Lencla tudi sami zavedajo.

Zato se Pivec aktivno vključuje v reševanje teh kadrovskih težav. Manjko že nekaj časa skušajo premostiti s pomočjo anesteziologov iz murskosoboške in celjske bolnišnice.

Po njihovih navedbah je težava tudi ta, da je v preteklih letih UKC Maribor zapustilo pet anesteziologov, ki so se tam izobrazili. V enem letu pa tega kadrovskega problema ne bo moč rešiti na dolgi rok, so še pojasnili za STA.

V UKC Maribor je v postopku učenja sicer 22 specializantov, ki pa še niso izšolani za samostojno delo, a jim zaradi kadrovske stiske prepuščajo delo v operacijskih dvoranah. Njihovi maloštevilni mentorji so po poročanju Dela izpostavljeni nesprejemljivo veliki odgovornosti. Ocenjujejo, da razmere za bolnike niso varne.

Zato so se tudi obrnili na Zdravniško zbornico Slovenije in jo zaprosili za zaščito in nadzor. Zaradi neprimernih razmer za izobraževanje je v začetku oktobra napisala opozorilno pismo Bojana Beovič, ki je na zbornici zadolžena za učni postopek. Pozvala ga je, naj nemudoma odpravi težave pri izobraževanju, sicer bo zbornica UKC Maribor odvzela pooblastila za izobraževanje na področju anesteziologije. Omenjenih 22 specializantov bi tako porazporedili po drugih bolnišnicah po državi.

Na mariborsko problematiko pa so se odzvali tudi v UKC Ljubljana, kjer prav tako opozarjajo na pomanjkanje zdravnikov te specialnosti. Kot navajajo, imajo 91 anesteziologov, pri čemer ocenjujejo, da bi jih potrebovali vsaj še 20. Razliko pokrivajo z upokojenimi specialisti in starejšimi specializanti ter anesteziologi, ki delajo preko polnega delovnega časa.

Glede na to v UKC Ljubljana trdijo, da nimajo zadostnega števila kadrovskih virov, s katerimi bi lahko pomagali zagotavljati delo v drugih bolnišnicah po Sloveniji.

Vir: STA

Mariborski župan Andrej Fištravec je danes predsednika vlade Mira Cerarja znova povabil na uradni obisk v Maribor. Kot je ob tem povedal, je to že šesto vabilo, ki ga je poslal premierju, tudi tokrat z namenom, da se ta seznani z vizijo in programi mesta. Župan ob tem zavrača njegove navedbe, da mariborska mestna oblast nima izdelane vizije mesta.

Slika je simbolična

Kot je Fištravec zapisal v javnem pismu, ga je k vnovičnemu vabilu spodbudil prav Cerarjev nedavni intervju za časnik Večer, v katerem je premier med drugim dejal, da so razmere v Mariboru takšne, da terjajo odločnejšo pozornost vlade.

Ob tem se ne strinja z njegovimi, kot je dejal Fištravec, napačnimi informacijami, da mariborska mestna oblast ne zna jasno povedati, kaj hoče od vlade oziroma, da nima vizije. “Ne drži ne eno, ne drugo,” je zatrdil mariborski župan.

Kot je dodal, mu želijo prav to že od nastopa njegovega mandata avgusta lani neuspešno predstaviti, saj je tokratno uradno vabilo že šesto, vendar dlje od priložnostnih krajših srečanj ob Cerarjevih strankarskih obiskih in njegovih občasnih udeležbah na prireditvah v mestu doslej niso uspeli priti.

Fištravec meni, da si Mariborčani nedvomno zaslužijo Cerarjev uradni obisk, pri tem pa mu je jasno, da od premierja ne morejo pričakovati, da bo namesto izvoljene lokalne politike oblikoval vizijo mesta.

Zato je župan omenil vrsto dokumentov, od celostne prometne strategije, lokalnega programa za kulturo, strategijo razvoja mesta do leta 2030, strategijo razvoja regijske turistične destinacije, lokalnega energetskega koncepta in lokalnega programa mladih, ki so jih v Mariboru v zadnjem obdobju že sprejeli.

Vir: STA

V Sindikatu prometnih pilotov Slovenije (v nadaljevanju SPPS) so dne 10. 11. 2015 za dan 30. 11. 2015 napovedali stavko. V interesu Adrie Airways je, da stavkovni odbor in poslovodstvo v najkrajšem možnem času sporazumno rešita nastali spor in da do stavke ne bo prišlo.

Pri Adrii Airways so sporočili, da je Sindikat prometnih pilotov Slovenije (v nadaljevanju SPPS) dne 10. novembra za dan 30. 11. 2015 napovedal stavko.

V interesu Adrie Airways je, da stavkovni odbor in poslovodstvo v najkrajšem možnem času sporazumno rešita nastali spor in da do stavke ne bo prišlo. Takoj po odpovedi kolektivne pogodbe decembra 2014 so v vodstvu Adrie Airways sindikate pozvali k pogajanju za sklenitev nove kolektivne pogodbe. Ker pogajanja še potekajo in delodajalec ni sprejel enostranskih ukrepov, v vodstvu Adrie Airways ocenjujejo, da stavka ni potrebna.

Po zadnjem srečanju s predstavniki sindikata je vodstvo podjetja dne 22. 9. 2015 poslalo odgovor na dopis z dne 17. 9. 2015, poslan s strani SPPS. Vodstvo Adrie Airways je takrat ponovno preučilo predloge sprememb tarifnega dela in sprememb pogojev dela, ki jih je vodstvo SPPS predstavilo v dopisu. Kot so sporočili v vodstvu Adrie Airways so zahteve SPPS po dvigu mase za plače pilotov glede na trenutno poslovno situacijo nesprejemljive, zato so podali predlog, ki je za podjetje v trenutni finančni situaciji še sprejemljiv. Predlog vodstva Adrie Airways je dvig mase plače za 7,3% ob povečanju fleksibilnosti dela pilotov z namenom večje produktivnosti.

Vodstvo Adrie Airways je 22. 9. 2015 vodstvo SPPS ponovno pozvalo k ustanovitvi delovne skupine, ki bi skupaj s predstavniki delodajalca podrobneje definirala predlog povečanja fleksibilnosti obstoječega bloka z namenom dviga produktivnosti in fleksibilnosti pri delu ter spremembe omejitev deleža pogodbenih delavcev. Cilj je oblikovanja predloga, ki bo sprejemljiv tako za zaposlene kot tudi za delodajalca. V vodstvu Adrie Airways od takrat s strani SPPS niso prejeli uradnega pisnega odgovora.

Vodstvo podjetja se zaveda, da vsa določila kolektivne pogodbe trenutno niso izpolnjena, saj trenutna ekonomska situacija in prizadevanje podjetja po novih poslovnih priložnostih, ki bi zagotovile družbi dolgoročen obstoj, ne omogočajo doslednega izpolnjevanja vseh določili kolektivne pogodbe. Trenutno še veljavna kolektivna pogodba v določenem delu namreč ne sledi zaostrenim tržnim razmeram v letalstvu, zato si podjetje še vedno prizadeva za spremembo kolektivne pogodbe v smeri večje fleksibilnosti in posledično produktivnosti dela ter iz tega naslova tudi v smeri povečanja mase za plače.

V Adrii Airways so presenečeni nad napovedjo stavke in si bodo prizadevali razrešiti nastalo situacijo na način, ki bo vsem omogočal delo in kvalitetno delovno okolje tudi v prihodnje.

Kljub težkim poslovnim in finančnim razmeram, ki so bile zaposlenim predstavljene že jeseni 2014, je podjetje uspelo doslej preživeti brez posegov v plače. Delodajalec si je prizadeval in si prizadeva za sklenitev nove kolektivne pogodbe, zato poziva k nadaljevanju pogajanj in opustitvi namere o stavki, saj bi morebitna stavka v
predlagani obliki še dodatno finančno ogrozila obstoj podjetja.

Mariborski župan Andrej Fištravec tudi dan pred novembrsko sejo mestnega sveta ni našel skupnega jezika z opozicijo glede sestave komisije za volitve in imenovanja, ki zaradi spremembe razmerja moči v mestnem svetu po izstopu štirih svetnikov njegove liste zahteva drugačno delitev mest. Fištravec se namerava pogajati naprej, kar opozicija zavrača.

Kot je mariborski župan povedal na današnji novinarski konferenci, so nečlani koalicije zahtevali delitev v razmerju 5:2, pri čemer so se sklicevali na svoje razumevanje proporcionalnosti v mestnem svetu. Fištravec pa meni, da to ni proporcionalni predlog, zato je za naslednji teden predlagal nova pogajanja, česar pa njegovi politični nasprotniki niso sprejeli soglasno, saj so menili, da je njihov predlog zrel za obravnavo na mestnem svetu.

“Menim, da je v razmerah, ko ima koalicija 19 članov, opozicija pa 26 članov, pravilno razmerje 4:3 v korist slednjih,” je pojasnil župan, ki v zvezi s tem na četrtkovi seji pričakuje določene zaplete, čeprav še ne ve, kje vse bi se lahko zapletlo.

Svetniške skupine, ki ne podpirajo mestne oblasti, so Fištravcu že nekajkrat pokazale mišice, nazadnje so ga presenetili celo z zahtevo po odpoklicu, ker naj bi proti pravilom hkrati opravljal funkciji župana in direktorja mestne uprave. Kviaz v sedanji sestavi je po županovih besedah ugotovil, da do prekrivanja pristojnosti ni prišlo, zato mestnemu svetu tega ni predlagal v obravnavo. Kot je dodal Fištravec, je zanj ta tema zaključena.

Ena od pomembnejših točk četrtkove seje je sicer obravnava razmer po uvedbi inšpekcijskega postopka zoper mariborsko občino glede obveznosti do izgradnje kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav. Kot je danes povedal novi direktor mestne uprave Darko Fras, projekt poteka že več let, zaradi pomanjkanja evropskih virov pa se s težavami sooča več slovenskih občin.

“Res pa je, da gre za enega prvih primerov, ko so inšpekcijske službe začele preko postopkov prisiljevati občine k temu, da dogradijo kanalizacijo v skladu z predpisanimi roki,” je dejal Fras in ob tem spomnil, da je župan mestnemu svetu že dvakrat predlagal sprejetje ustreznih odlokov, pa mestni svet tem predlogom ni sledil, zato ni moglo priti do pospešene gradnje.

Ključni problem je po njegovem, da ni na voljo sistemskih virov, kar bi morala biti predvsem omrežnina, ki pa doslej v mestnem svetu še ni bila potrjena. Tudi zato od skupaj okoli 70 kilometrov kanalizacijskega omrežja v Mestni občini Maribor za zadostitev kriterijem manjka še okoli 30 kilometrov. V zvezi s postopkom je dejal, da so se z inšpektorji dogovorili za podaljšanje rokov, do marca naslednje leto pa jim morajo v izogib morebitnim globam predstaviti načrt za dokončanje projekta.

Ker bo za uresničitev načrta potrebno priti tudi do dodatnega denarja, je po Frasovih besedah v mestnem svetu nujno treba sprejeti ustrezne odloke za zagotovitev denarja, predvsem kar se tiče omrežnine. Tudi župan je zato že napovedal, da bo po enajstih letih vendarle potrebna sprememba cen komunalnih storitev, kakšna bo ta, pa za zdaj ni želel povedati.

Vir: STA