Z nekaj doživljajskimi dnevi po naravnih znamenitostih naše Slovenije, so včeraj, domov v svoje države pospremili še zadnje predstavnike letošnjega intenzivnega usposabljanja mladih v vodstvenih veščinah – prepoznavne mednarodne konference LEADERSHIP SUMMER SCHOOL 2015 (LSS), ki je potekala v Mariboru, v organizaciji Zavoda za podjetnost mladih BISTRI UM MARIBOR.

Foto: Zavoda za podjetnost mladih Maribor

Maribor je med 6. in 15. julijem preplavila množica mladih, napolnila mesto z energijo, svežimi idejami, se povezala v pomembne iniciative ter osnovala čisto praktične modele za prihodnje projekte. Dogodka se je udeležilo 80 mladih iz 33 držav sveta in tako skupaj z lokalnimi mladimi organizatorji-prostovoljci ponovno povečali družino LSS, ki je v osmih letih obstoja povezala že približno 700 mladih. Konferenca namreč že osem let omogoča učno izkušnjo z ustvarjanjem platforme za povezovanje in izmenjavo dobrih praks med mladimi vsega sveta. V 10 dneh ponuja intenzivnih 50 ur delavnic in vsebin, ki se nanašajo na vodstvene veščine. Poudarek je na mehkih veščinah, kar pomeni, da so udeleženci razmišljali o svojih vrednotah, močnih in šibkih točkah, ter gradili in izpopolnjevali kompetence komuniciranja, nastopanja, motiviranja, obvladovanja časa ter obvladovanja skupinske dinamike.

Cilji dogodka, pravijo organizatorji, so doseženi. Mladi študentje raznolikih izobrazbenih ozadij in profesionalci med 20 in 35 letom so si izmenjali prakse delovanja v nevladnih in drugih organizacijah in gradili nadaljnje konkretne projekte, o katerih bomo poročali. Dodatna vrednost dela v nacionalno in kulturnem mešanem okolju se kaže še v načrtovanju in iniciativah, ki so se porodile v mariborskem parku ter presegajo meje etničnih in državnih okvirov. V Zavodu za podjetnost mladih Bistri um so v izjavi za javnost zapisali: “Da nismo ostali pri idejah, smo veščine konkretno podkrepili z znanji družbeno odgovornega “cause marketinga”, načrtovanja poslovnih modelov in projektnega managementa. Oba vidika, mehke veščine in sodobna znanja ter trende organiziranja, smo odprli vsej javnosti z dvema dogodkoma: “Lentova Extravaganza (odprti dan mehkih veščin)” 5.7 v okviru Festivala Lent in pa s konferenco v sodelovanju z Mrežo idej “Leader with a purpose”. V našo Slovenijo nismo le pripeljali 17 prepoznavnih trenerjev delavnic iz 16 držav, 60 udeležencev skupaj iz 33 držav po svetu in novih znanj, ponujenih v omenjenih učnih dogodkih. Oblikovali smo namreč nove prakse delovanja nevladnih organizacij, ki oblikujejo slovenski mladinski sektor. Na lokalnem in vseslovenskem nivoju se lahko že veselimo vsebin v pripravi. Hkrati smo povezali slovensko okolje s tujino in postavili Maribor ter Slovenijo med izvrstne destinacije za študijsko ali delovno mobilnost.”

Pravzaprav smo mladim pokazali vso turistično ponudbo in potencial, saj so se marsikateri
udeleženci po intenzivnih učnih dneh odločili podaljšati svoj obisk in raziskati lepote in skrite kotičke naše
narave. Prav ta ciljna skupina bo čez nekaj let imela lastne družine in se bodo z veseljem vrnili v “čudovito
dogajanje njihove mladosti” in s seboj pripeljali še druge. Ali pa bodo stkali poslovna partnerstva. Zato
menimo, da z našim in podobnimi iniciativami mladi dolgoročno pomembno prispevamo tudi k slovenskemu gospodarstvu, so zapisali v pisni izjavi za javnost v Zavodu za podjetnost mladih Bistri um. K temu dodajajo, da se bodo potrudili zagnanost in ideje ponovno udejanjiti v prihodnjih dogodkih podpore mladim.

Tuš s partnerji v okviru družbeno odgovornega projekta “Pričarajmo nasmeh” letos ponovno omogoča letovanje 500 otrokom iz socialno ogroženih družin. Med njimi je tudi 78 otrok iz Štajerske, ki je minulo soboto na Debelem rtiču pričelo s tednom nepozabnih počitnic. Veselje ob prihodu na morje je bilo nepopisno, poletno vreme in pester program s športno, izobraževalno in zabavno noto, pa navdušenje otrok še stopnjuje. Ob izteku letošnjih letovanj se bo s Tuševo pomočjo, v trinajstih letih trajanja projekta, na Debelem rtiču zvrstilo več kot 6.600 otrok.

S projektom Pričarajmo nasmeh v Tušu omogočajo počitnice otrokom iz vseh slovenskih regij. Slednje na podlagi objektivnih meril izbere Rdeči križ Slovenije v sodelovanju s Centri za socialno delo, socialnimi službami na osnovnih šolah ter Območnimi združenji Rdečega križa Slovenije. Brezskrbne počitnice ob morju so za mnoge otroke iz socialno šibkih družin tudi edine. Letošnja letovanja, ki potekajo na najnižji točki slovenske planinske transverzale, zaznamuje tudi spoznavanje slovenske naravne in kulturne dediščine ter aktivnega življenjskega sloga oziroma vrednot, ki so dostopne vsem.

Trenutno na Debelem rtiču letuje 130 otrok iz različnih mest in krajev severovzhodne Slovenije. Skupino sestavlja 20 otrok iz Maribora, po 8 iz Slovenske Bistrice, Slovenskih Konjic, Gornje Radgone, Lenarta in Ljutomera ter 50 iz Koroške in Savinjsko-šaleške doline ter 20 iz Prekmurja.

Brezskrbne počitnice pa postajajo težje dosegljive vse večjemu številu otrok in v Rdečem križu Slovenije opozarjajo, da tveganje revščine in socialne izključenosti narašča. V letu 2013 je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije stopnja tveganja revščine znašala 14,5 %, istočasno pa je tveganje socialne izključenosti doseglo že vsakega petega Slovenca ali Slovenko.

»V Tušu smo ponosni, da omogočamo počitnice otrokom, ki sicer morja ne bi doživeli. Skupaj s partnerji smo dokazali, da je trinajstica srečno število. V časih, ki za mnoge niso enostavni, so nasmeški na obrazih najmlajših pomemben uspeh, ki nas žene naprej. Za to gre zahvala tudi našim partnerjem projekta, kupcem in sodelavcem, ki v akciji vidijo več kot enega od dobrodelnih projektov,« je povedal Gregor Štampohar, direktor Skupine Tuš.

Maribor letos ponovno nudi prostor za poletne športne priprave hokejskih klubov, ki igrajo v drugi najmočnejši ligi na svetu, mednarodni evrazijski ligi KHL. Mesto se pomena gostovanj 30-članskih športnih ekip za gospodarstvo v mestu dobro zaveda in bo v prihodnje po besedah župana Andreja Fištravca še naprej gradilo na športnem turizmu.

“Iz nogometa, kjer poletne priprave trajajo nekje do 15. julija, smo se začeli z ruskimi agencijami pogovarjati, da bi razširili sodelovanje še na druge športe in tako smo leta 2011 pripeljali v Maribor prvi hokejski klub,” je na današnji novinarski konferenci v Ledni dvorani povedal direktor podjetja Playgreen Miran Ferk.

Po njegovih ocenah lahko Maribor nudi športnikom odlične pogoje tako za tekmovanja kot treninge, kar med drugim dokazuje dejstvo, da se je za priprave v Mariboru že drugo leto zapored odločil ruski hokejski klub Salavat Yulaev Ufa. V sredo in petek bo v Ledni dvorani Tabor odigral prijateljski tekmi proti slovaški ekipi Slovan Bratislava. Gre za tekmi najvišje kakovosti v Evropi.

“Maribor ima velik potencial za nadaljnji razvoj športnega turizma, saj se klubi radi vračajo vanj,” meni Ferk. Da imajo dobre pogoje za delo, je potrdil tudi generalni direktor omenjenega ruskega kluba Leonid Vaysfeld.

Maribor s Pohorjem tudi letos beleži rast turističnega obiska. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je destinacijo obiskalo 47.000 ljudi, ustvarili pa so okoli 79.500 nočitev. S tem so v mestu zabeležili 40-odstotno, na ravni celotne destinacije pa 30-odstotno rast nočitev.

Po besedah direktorice Zavoda za turizem Maribor Pohorje Janje Viher je to tudi zasluga športnega turizma. “V globalnem turizmu je športni turizem tisti, ki prinaša v tem trenutku najboljše pozitivne rezultate,” je pojasnila in dodala: “Imamo vse pogoje, da smo na tem področju še boljši.”

Letos v Mariboru načrtujejo več kot 7500 nočitev različnih predstavnikov športnih ekip, ki tekmujejo na ledu. Hokejisti v Mariboru po besedah Ferka ostanejo med 16 in 22 dni ter pri tem za bivanje in ostale aktivnosti v povprečju porabijo 100.000 evrov.

Za športno infrastrukturo v mestu skrbi javni zavod Športni objekti Maribor, ki letno v različnih športnih objektih beleži okoli 1,4 milijona obiskovalcev. Športne priprave so možne v kopališču Pristan za plavanje in vaterpolo, v Športnem parku Tabor in Ljudskem vrtu za nogomet, v Ledni dvorani za hokej ter v dvorani Tabor za odbojko, rokomet in košarko.

Številni objekti sicer kličejo po obnovi, a občina tega zaenkrat finančno ne zmore. “Mestna občina Maribor pozdravlja uspešne projekte na področju športnega turizma, ki prinašajo mestu multiplikativne učinke. Multiplikativni učinki nam dajejo možnost, da sredstva iščemo iz več različnih naslovov, saj proračun občine ne more zagotavljati vseh sredstev za obnovo športnih objektov. Aktivnostim v Ledni dvorani bomo nudili podporo mestnih služb, pri čemer je prioriteta vlaganje v obstoječo infrastrukturo,” je povedal župan Fištravec.

Vir: STA

Mariborski župan Andrej Fištravec je danes sprejel kitajskega veleposlanika Ye Haoa, s katerim sta govorila predvsem o gospodarskih temah. Pri tem po sestanku nista pozabila poudariti mariborskih načrtov, da bi v mesto privabili kitajski kapital, in sta spomnila na doslej največjo kitajsko investicijo v Sloveniji – avtobusnega proizvajalca Durabus.

Fištravec je povedal, da so v okviru delovnega obiska obiskali Dravske elektrarn Maribor (DEM), kjer so jim predstavili svoje razvojne projekte, ki bi lahko bili zanimivi za kitajske vlagatelje, srečali pa so se tudi z vodstvom občinskega podjetja Nigrad. V slednjem namreč po Fištravčevih besedah prav tako vidijo možnosti poslovnega sodelovanja.

Na sestanku v Rotovžu so se jim pridružili tudi predstavniki Durabusa, podjetja, ki je s pomočjo večinsko kitajskega kapitala nastalo na pogorišču nekdanje Tovarne vozil Maribor (TVM) in z okoli 200 zaposlenimi nadaljuje tradicijo proizvodnje avtobusov.

“Z veleposlanikom sva se strinjala, da je za poslovno sodelovanje s Kitajsko potrebnega nekaj časa in da tamkajšnja poslovna kultura zahteva veliko osebnih stikov. Zdaj se moramo čim bolj osredotočiti na konkretne projekte in delo s konkretnimi investitorji. Pri tem sodeluje tudi slovenska vlada in z novim veleposlanikom bomo lahko naše delo, ki smo ga začeli, odlično nadaljevali,” je dejal Fištravec.

Veleposlanik Ye Hao je dodal, da je prav Durabus trenutno primer največjega poslovnega sodelovanja med Kitajsko in Slovenijo, ki zaposluje 200 ljudi, za katere so doslej plačali okoli štiri milijone evrov prispevkov. Glede na to, da je omenjenemu podjetju v Mariboru uspelo, je to lahko spodbuda in priložnost za nadaljnje sodelovanje z drugim največjim svetovnim gospodarstvom.

“Maribor predstavlja eno pomembnejših industrijskih mest v Sloveniji, zato so kitajski vlagatelji zainteresirani za prihod,” je dejal veleposlanik in dodal, da potencialne vlagatelje v to za kitajske razmere sicer majhno mesto privablja tudi dobro izobražena in usposobljena delovna sila.

Finančni direktor Durabusa Brian Zhao je dejal, da so s poslovanjem v Mariboru zadovoljni. Lani so zabeležili okoli 17 milijonov evrov prihodkov ter približno pol milijona evrov dobička. Z novimi proizvodi, ki jih načrtujejo, na prihodnost svoje prisotnosti v Sloveniji gledajo zelo optimistično.

V Durabusu sicer še vedno niso dočakali s strani države že pred časom potrjene finančne spodbude za neposredno tujo investicijo, a sta bila tako veleposlanik kot predstavnik podjetja danes v zvezi s tem precej diplomatska. Zhao je dejal le, da pogovori o tem še vedno potekajo, veleposlanik pa na vprašanje, kakšen signal to daje drugim kitajskim vlagateljem, odgovarja le, da zadeva še ni zaključena in da upajo na čim hitrejšo rešitev.

Vir: STA

Po končanem Art kampu v okviru Festivala Lent 2015, v Mestnem parku Maribor, nadaljujejo z aktivnostmi. Tako bomo vsak konec tedna spet uživali v odrskih produkcijah na Odru Triglav pri paviljonu, plesali v plesnih delavnicah, popravljali kolesa, odjadrali v pravljicah, se razvajali v razvajalnicah, se rekreirali in igrali, brali, meditirali, klepetali, itd.

Vsak vikend bo posvečen enemu od sklopov Art kampa, z različnimi predstavitvami in ustvarjalnimi delavnicami, ki bodo med 18. julijem in 30. avgustom, ob sobotah in nedeljah, med 10. in 19. uro, na začetku promenade v Mestnem parku Maribor.

Podrobnejši opis in program najdete velektronski zloženki.

Art kamp dogajanje
Foto: BK TV

Iz PU Maribor so sporočili, da je včeraj neznani storilec vlomil v stanovanje stanovanjske hiše v Razvanju.

Slika je simbolična

Včeraj, 13. julija, okrog 15h, je neznani storilec, skozi vhodna vrata vlomil v stanovanje v 1. nadstropju stanovanjske hiše v Razvanju. Iz dnevne sobe je odtujil dva prenosna in dva tablična računalnika. Nastala je materialna škoda, v vrednosti okoli 3.000 evrov.

Projekt Postcrossing, ki povezuje svet preko pošiljanja razglednic, praznuje danes 10-letnico obstoja. Vse se je pričelo z majhno spletno stranjo, danes pa lahko govorimo o pravi razglednični revoluciji. Projekt povezuje že več kot pol milijona članov, do danes je bilo poslanih preko 30 milijonov razglednic.

Paulo Magalhães je julija 2005 ustanovil Postcrossing s ciljem povezovanja ljubiteljev pošiljanja razglednic širom sveta. Ker je pogrešal prejemanje razglednic in razmišljal, da njegova želja najbrž ni osamljena, se je odločil, da bo iznašel način, kako bi lahko s pomočjo spleta povezal ljudi s podobnimi interesi. Zamisel o projektu je gradil na osnovni ideji: če pošlješ razglednico, boš razglednico tudi prejel. Kot rezultat njegovih prizadevanj je zaživel spletni portal, ki danes šteje več kot pol milijona registriranih uporabnikov iz 215 držav od Afganistana do Zimbabveja. Uporabniki, ki nimajo omejitev, kot so narodnost, vera, politično prepričanje, starost ali spol, so poslali že več kot 30 milijonov razglednic.

Trenutno je v Sloveniji 917 registriranih uporabnikov. Naša država je z več kot 99.000 poslanimi razglednicami na 35. mestu med sodelujočimi državami. Na prvem mestu je Nemčija, ki sicer nima največ uporabnikov, beleži pa daleč najvišje število poslanih razglednic. Idejo »postcrossinga« najbolje promovirajo prav uporabniki sami. Mnogo “postcrosserjev” je našlo prijatelje, s katerimi si dopisujejo tudi izven projekta, veliko se jih udeležuje rednih srečanj, ki jih posamezniki organizirajo v različnih državah. Eno takšnih je bilo organizirano tudi v Sloveniji. Srečanja niso namenjena le izmenjavi razglednic, znamk, izkušenj, temveč tudi druženju in sklepanju novih poznanstev.

Ob 10-obletnici je Paolo Magalhães izjavil, da v današnjem času, ko so medsebojni odnosi vse bolj brezosebni, elektronska komunikacija ne more nadomestiti čara klasičnih razglednic. “Vsakdo lahko klikne na gumb, a razglednica je veliko bolj osebna. Zadnjih 10 let in 30 milijonov razglednic nam je pokazalo, da ljudje po vsem svetu, vseh starosti in družbenih okolij še vedno cenimo klasično razglednico,” dodaja Paolo Magalhães.

Z današnjo tekmo drugega kroga kvalifikacij za ligo prvakov se evropska nogometna pot začenja tudi za slovenske državne prvake. Mariborčani si bodo na tekmi s kazahstansko Astano ob 20.30 skušali priboriti kar najboljše izhodišče pred povratnim obračunom naslednji teden in s tem za napredovanje v naslednji krog.

Lani je vijoličastim uspel veliki met, saj so se prek kvalifikacij prebili v elitno ligo prvakov, potem ko so se pred tem nekaj sezon kalili v evropski ligi.

Ponovitev tega dosežka bo težka, že prva ovira pa je visoka. Kazahstanska Astana je že v resnem tekmovalnem ritmu v državnem prvenstvu, medtem ko so Mariborčani do zdaj igrali le prijateljske tekme, na superpokalni preizkušnji pa so morali priznati premoč Kopru. Pri današnjih tekmecih bosta največ zanimanja požela mladi srbski reprezentant Nemanja Maksimović in slovenski reprezentant Branko Ilić, ki je kazahstansko zasedbo okrepil pred novo sezono.

Trener vijoličastih Ante Šimundža poudarja, da so stopnjevali formo, imajo vedno manj je poškodovanih, pa tudi tekmece so dobro analizirali. “Igramo doma, pred svojimi navijači, a za napredovanje bo potrebnih 180 minut. Potrebnega bo ogromno potrpljenja na prvi tekmi, po kateri dvoboj še ne bo končan. Vemo, za kaj gre, in vemo, na kakšen način si želimo priti do prednosti,” je dejal Šimundža pred dvobojem.

Zdravstveno stanje ekipe z Ljudskega vrta je solidno, po poškodbah se že vračajo Željko Filipović, Damjan Bohar in Sintayehu Sallalich, nekaj težav imata Aarghus Soares in Welle Ndiaye, vprašljiv pa je nastop Jean-Philippa Mendyja.

Vir: STA

Nogometaši kazahstanske Astane so pred večernim uradnim treningom na Ljudskem vrtu pred torkovo tekmo kvalifikacij za ligo prvakov z Mariborom razkrili svoje načrte. Kot je povedal trener Stanimir Stojilov, vlogo favorita prepušča slovenskim prvakom, od svojih igralcev pa pričakuje moštveno igro in maksimalen pristop.

Stojilov se zaveda, da je mariborska ekipa lani igrala ligo prvakov in ima tako več izkušenj z močnimi tekmami, verjetno pa tudi več samozavesti, za njih pa je to zgodovinska tekma, saj se prvič v kratkem obstoju kluba potegujejo za najmočnejše evropsko klubsko tekmovanje.

Astani, ki je trenutno v kazahstanskem prvenstvu na tretjem mestu in za prvim zaostaja za štiri točke, generalka ni najboljše uspela, saj je nazadnje v domačem prvenstvu, v katerem so odigrali že 20 krogov, v gosteh remizirala z ekipo Tobole, ki sodi v spodnji del ligaške lestvice. Na tekmi je sicer svojih prvih 90 minut za ta klub odigral slovenski reprezentant Branko Ilić.

Vendar jim slabši dosežek ni vzel poguma, Stojilov pa pravi, da morajo v Mariboru odigrati svojo igro ter izkoristiti vsako priložnost za morebiten zadetek. Doseči zadetek je tudi sicer njihov glavni cilj, saj se strateg bolgarskega rodu zaveda, da bo v Mariboru odigran šele prvi polčas dvoboja.

“Normalno je, da si želimo prikazati čim boljšo igro in zmagati, a se hkrati zavedamo, da je Maribor favorit, kot je bil tudi favorit že pri žrebu,” je dejal Stojilov, ki tako kot v Mariboru tudi sam ni bil preveč navdušen nad žrebom, saj bi si prej želel kakšnega drugega nasprotnika, kot recimo predstavnika Azerbajdžana.

Čeprav je bil na novinarski konferenci sprva ob trenerju napovedan Ilić, so si v Astani pozneje premislili in je pred sedmo silo prišel branilec Jeldos Ahmetov. Tudi on pričakuje težko delo, zelo pa bi bil zadovoljen, če bi iz Slovenije odšel z zadetkom svoje ekipe. Dejstvo, da je Maribor dosegal dobre rezultate proti precej uglednejšim tekmecem od njih, ga ne skrbi, saj je po njegovem vsaka tekma tekma zase.

Ilić naj bi v torek zagotovo zaigral, trener Astane pa od njega veliko pričakuje tako v dvoboju z Mariborom kot tudi v nadaljevanju sezone. “Gre za zelo izkušenega igralca z veliko odlikami in prepričan sem, da vam ne bom povedal o njem veliko novega. Želim si, da bo na tekmi pomagal ekipi, da zaigra še bolje,” je dejal Stojilov, ki niti Ilića, niti mladega srbskega reprezentanta Nemanjo Maksimovića, ki je pred časom igral za Domžale, ni veliko spraševal o Mariboru.

Vir: STA

Minilo je pol leta odkar so predstavniki vodstva mariborske občine začeli z novim mandatom. Ob tej priložnosti so novinarjem predstavili projekte, ki so jih do sedaj pripravili ali izvedli. Župan Andrej Fištravec je izpostavil predvsem prioriteto po povezovanju vseh deležnikov, ki lahko pripomorejo pri razvoju gospodarstva in turizma vzporedno. Svoje ocene polletnega dela MOM pa so podali tudi naključni mimoidoči na mariborskih ulicah.

Na vprašanja “ali je Maribor v zadnjih 6 mesecih kaj drugačen, ali opažate kakšne spremembe ter kako bi ocenili delovanje mariborske občine v zadnjih šestih mesecih” so naključnih mimoidoči na mariborskih ulicah odgovarjali z: “od ena do deset – sedem“, “eh, to vse skupaj nič ne velja“, “v zadnje pol leta bi jaz rekla same pozitivne stvari“, “ni nič drugače… dajmo jim še čas ne, ker je prvih 6 mesecev, potem na koncu mandata bi pa lahko ocenili njihovo delo.”

Župan in ostali predstavniki vodstva mestne občine so svoje dosedanje delo ocenili kot upešno. Izpostavili so predvsem aktivnosti za ustvarjanje podpornega razvojnega okolja na različnih področjih. Fištravec je med drugim izrazil veselje in ponos, da jim je “v zgodovini mesta prvim uspelo res tako intenzivno se začet ukvarjat z gospodarstvom. Razen tega se mi zdi zelo pomembno povedat to, da razvijamo nove instrumente pri urejanju komunalnih politik, torej, da povezujemo vse akterje.” To je podkrepil z nekaj primeri, denimo s Piramido: “Namesto, da bi se skregali, imamo uspešen projekt.”
Podžupan Zdravko Luketič je med drugim poudaril, da mu je v prvih 25ih dneh opravljanja funkcije uspelo ustanoviti Svet predsednikov mestnih četrti in krajevnih skupnosti: “Tako so končno dobili svojega sogovornika v županstvu. Reči moram, da so dobili tudi svojega “advokata” ali zagovornika, kar se tiče proračuna in drugih njihovih potreb in prošenj, ki so prva bojna črta za urejanje zadev v Mariboru, ki jih je mogoče izboljšati.”

Konkretno so denimo izpostavili še, da so začeli z izgradnjo kanalizacije v Limbušu in Kamniški grabi, na kar so prebivalci čakali več kot 10 let. Da nadaljujejo z energetskimi sanacijami javnih objektov ter da naj bi razširili aktivnosti na področju spodbujanja gospodarstva vzporedno s spodbujanjem turizma.
Županov svetovalec Marko Kovačič je v tej luči pojasnil, zakaj se toliko povezujejo s Kitajsko: “Je edina država v Evropi, ki ima aktivno politiko do občin. Tega nima nobena druga država. To politiko izvaja z dvema iniciativama. Eno je vzpostavitev nove svilene poti, druga pa je t.i. iniciativa 16+1. Mi v sklopu teh iniciativ izvajamo številne naše gospodarske pogovore in sodelovanja s kitajskimi mesti.” Župan Fištravec pa je dodal, da vsi v ekipi delajo “na tem, da se mesto odpre. Ne le, da postane zanimivo za investitorje, ampak tudi za turiste in tudi za naše investitorje, ki preko mesta odhajajo v tujino.”

Da je število obiskovalcev mesta v porastu, je na konferenci poudarila Janja Viher, direktorica Zavoda za turizem Maribor – Pohorje. Maribor je v zadnjih 4 mesecih obiskalo 47 tisoč ljudi, beležili so več kot 79 tisoč 500 nočitev. “Naših gostov prihaja največ iz Avstrije, Nemčije, potem sledijo Hrvaška, Srbija in druge države. […] Izvedli smo 17 študijskih tur za več kot 60 tujih novinarjev”, je še navedla, pri čemer je poudarila, da so tako rekoč vsi dosedanji podatki boljši od lanskih, ob dejstvu, da obiska in ostalih učinkov Festivala Lent v to statistiko še niso zajeli.

Ker je oblikovanje turistične ponudbe Štajerske namenjeno tudi domačinom ali obiskovalcem z drugih koncev Slovenije, smo pri naključnih obiskovalcih Maribora preverili kakšno se jim zdi mesto. Poglejte v oddaji Občinski informator.

Iz Mestne občine Maribor sporočajo, da bodo zaradi izvedbe nogometne tekme med NK Maribor in FC Astana Kazahstan na stadionu Ljudski vrt jutri, 14. julija, popolna zapora nekaterih vozišč. Od 17.30 do 24h bo popolna zapora vozišča Gregorčičeve ulice na odseku od Strossmayerjeve ulice do Kajuhove ulice, Mladinske ulice na odseku od Strossmayerjeve ulice do Kajuhove ulice, Prežihove ulice na odseku od Gosposvetske ceste do Gregorčičeve ulice, Vilharjeve ulice na odseku od Kamniške ulice do Mladinske ulice in Kajuhove na odseku od Gregorčičeve ulice do Mladinske ulice.

Slika je simbolična

Prav tako bo sprememba poteka avtobusne linije št. 7 – smer Kamnica (spremenjena trasa – Strossmayerjeva – Gosposvetska – Vrbanska). Organizator je Nogometni klub Maribor Branik.

Sporočajo še, da bo zaradi izgradnje kanalskega priključka, med 18. julijem in 26. julijem bo polovična zapora vozišča Lackove ceste v območju križišča z Ulico 30. maja ter popolna zapora vozišča Ulice 30. maja v križišču z Lackovo cesto, zaradi izvajanja del, ki jih izvaja NIGRAD d.d.

V Mariboru se je s tradicionalnim polnočnim ognjemetom končal še en festival Lent, ki je kljub nekaterim spremembam zaradi finančnih težav pritegnil številno občinstvo. Res velikih zvezd na Lentu letos ni bilo, a večini je všeč tudi okrnjena oblika. Kot poudarjajo Mariborčani, je Lent njihov zaščitni znak, ki se mu ne nameravajo odreči.

ognjemet
Foto: BK TV

Večina dogodkov na letošnjem festivalu je bila na sporedu med 3. in 11. julijem, ko so v Mariboru med drugim nastopili Al Di Meola, Hugh Masekela, Riblja čorba, Hladno pivo, Dan D, Demolition group, Alenka Godec, Vlado Kreslin in Zoran Predin.

Vse od prvega Lenta pred 23 leti je vodilo festivala približati kakovostno kulturo najširši javnosti za sprejemljivo ceno. To je v Mariboru, ki se že vrsto let sooča z gospodarsko in socialno krizo, velikega pomena.

“Festival Lent je festival za družine,” je tudi letos poudaril njegov prvi mož, direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina. Zato po njegovih besedah niso toliko pomembna velika imena nastopajočih, čeprav so ta v preteklosti na festivalu že nastopala, temveč raznoliko dogajanje za vse generacije. Ker privlači raznolike skupine ljudi, je prireditev ključna za mariborsko gostinstvo in turizem.

Zaradi finančnih težav letos ni bilo Glavnega odra na Dravi, kar naj bi se poznalo pri prodaji vstopnic. Mnenja so deljena. Če nekateri obiskovalci menijo, da je pomembno druženje, lentovanje, ne pa infrastruktura in velika gostujoča imena, so drugi prepričani, da s takšnimi potezami festival nazaduje ter se izgublja v povprečnosti.

Drugače kot lani država ni priskočila na pomoč z dodatno finančno injekcijo, zato so letošnji proračun festivala ocenili na okoli 750.000 evrov, kar je skoraj pol manj kot lani in daleč od 2,5 milijona evrov, kolikor je znašal v prejšnjih letih.

Festival Lent, ki ga prirejajo od leta 1993, velja za največji slovenski festival na prostem in enega največjih v Evropi. Razvil se je iz Folkarta, a je že kmalu prerasel njegov vsebinski okvir in se razširil z nabrežja Drave čez vso mesto. Ponavadi ga obišče okoli pol milijona ljudi, največ v času ognjemeta ob zaključku festivala, letos naj bi bila številka nižja.

Vir: STA

Mariborčan Aleksander Kamenik, ki se je v torek zvečer lotil 48-urnega hiper-plavalskega maratona po Dravi, je podvig zaključil danes ob tretji uri zjutraj. Čeprav je svoj lanski poskus presegel za sedem ur, ga je bil prisiljen po 31 urah neprekinjenega plavanja zaključiti zaradi močnega deževja, ki je povzročilo znižanje temperature vode.

Kot je pojasnil po vnovičnem poskusu, organizem pri tako intenzivnem plavanju brez oddiha čuti tudi pol stopinjske ohladitve in nihanje temperature. Za veliko nevarnost so se izkazali plavajoči deli debel, ki jih je deževje in dvig ravni vode prinesel s tokom. Taki zalomljeni deli debel so zelo nevarni, saj lahko povzročijo resne poškodbe glave ali drugih delov telesa.

Kamenik je lanski maraton plaval za prepoznavnost društva Živalska policija v slovenskem prostoru, letos pa je želel širšo družbeno skupnost opozoriti na prevečkrat nezadovoljiv, pomanjkljiv ali neustrezen odnos lastnikov do živali.

“Žal mi je načrtovani 48-urni maraton preprečilo močno neurje. Z vsakim zamahom v 31 urah plavanja me je gnala misel, da se bo morda kdo le zamislil nad neustreznim odnosom do živali. Če sem jaz pripravljen to storiti za njihove živali, kaj so lastniki pripravljeni storiti za svoje živali, da jim omogočijo boljše življenjske, bivalne in oskrbne pogoje, ” se je vprašal Kamenik.

Kot je še dodal, se njihova organizacija na terenu vse prevečkrat srečuje z opustitvijo lastnikove dolžnosti po veterinarski oskrbi bolnih, onemoglih in ostarelih živali. Zaradi ekonomske in finančne krize so velikokrat prve žrtve živali.

Vir: STA

Vremenska napoved, ki vsaj za nekaj časa prinaša konec vročinskega vala, a hkrati tudi popoldanske nevihte in možnost toče, se že uresničuje. Med prvimi so močnejše deževje okoli poldneva dočakali v Mariboru, o toči pa za zdaj poročajo z območja Bovca in Bleda. Fronta, ki nad Slovenijo prihaja iz severozahoda, že dosega tudi Koroško.

Slika je simbolična

V Mariboru so zaradi močnejšega naliva že morali nekajkrat posredovati gasilci. Tako je meteorna voda zalila kletne prostore objekta na Lavtarjevi ulici, v Kamnici je ogrožala stanovanje v kletnih prostorih, v Limbušu pa zalila prostore v obratu podjetja Marles.

Na Agenciji RS za okolje (Arso) so sicer napovedali, da lahko pod vplivom hladne fronte danes popoldne in zvečer nastanejo krajevna neurja predvsem z močnimi nalivi, sunki vetra in udari strel, lokalno pa ni izključen tudi pojav toče. Vremensko dogajanje se bo ponoči umirilo.

V sredo popoldan in zvečer lahko ob močnejših nalivih v večjih delih države hitro narastejo posamezni manjši vodotoki in hudourniki, ob tem pa so možna tudi razlivanja ob strugah, so še dodali na Arsu.

Da bi se lastniki avtomobilov lažje izognili udarcem toče in nalivom, so se v nekaterih večjih trgovskih centrih odločili tudi čez noč pustiti odprta vrata svojih garažnih hiš. Tako bo mogoče vozila parkirati v mariborskem Europarku in celjskem Citycentru, pa tudi v Mercatorjevi centrih v Šiški in na Šmartinski v Ljubljani, v Kranju, Mariboru, Novem mestu, Celju in Velenju.

Vir: STA

Hokejski center Maribor z novim šolskim letom nadaljuje tudi projekt za najmlajše. Da bodo lahko z osnovami drsanja in hokeja seznanili otroke iz vrtcev in prve triade osnovne šole, imajo zasluge štirje odlični slovenski hokejisti. Jan Muršak, Mitja Robar ter brata Miha in Jure Verlič. Hokejskemu centru Maribor so donirali sredstva, s katerimi bomo kupili hokejske komplete za začetnike. “Z donirano vsoto bomo lahko zagotovili približno 30 kompletov, s pomočjo katerih bomo v Hokejskem centru Maribor zagotovo našli tudi kakšno bodočo zvezdo slovenskega hokeja, ki bo šla po stopinjah Muršaka, Robarja in bratov Verlič,” so sporočili iz Hokejskega centra Maribor (HCM).

Vsi štirje donatorji so svojo uspešno hokejsko pot začeli v Mariboru. 27-letni napadalec Jan Muršak jo je nadaljeval v ZDA, kjer je igral tudi v najprestižnejši ligi NHL, zdaj pa uspešno zastopa barve moskovskega CSKA v ruski ligi KHL. Za slovensko člansko reprezentanco je prvič nastopil na Svetovnem prvenstvu 2010 v Ljubljani, sodeloval pri zgodovinskem uspehu reprezentance – 7. mestu na olimpijskih igrah v Sočiju 2014, letos pa je prvič branil barve reprezentance na prvenstvu elitne divizije in bil izbran med tri najboljše igralce slovenske ekipe.

32-letni branilec Mitja Robar je na svetovnih prvenstvih za slovensko reprezentanco igral že enajstkrat, tudi on pa je okusil slast nastopa na olimpijskem turnirju pred dobrim letom dni. Profesionalno kariero je začel leta 2000 v HDK Maribor, v Sloveniji je igral še za Slavijo, Olimpijo in Acroni Jesenice. Med sezonama 2011/12 in 2013/14 je branil barve Krefelda v prvi nemški ligi, pred zadnjo sezono pa je prestopil k Mladi Boleslav v češko prvo ligo.

23-letni napadalec Miha Verlič je iz HDK Maribor odšel na Češko, kjer je dve sezoni igral za Slezan Opava, nato pa je tri sezone prebil pri ljubljanski Olimpiji. Sezono 2014/15 je odigral za Graz 99ers v ligi EBEL, pred sezono 2015/16 pa prestopil v VSV EC. Za slovensko reprezentanco je igral na dveh članskih svetovnih prvenstvih ter na olimpijskem turnirju v Sočiju. Starejši izmed bratov Verlič, 28-letni vratar Jure, je osem sezon igral za HDK Maribor, dve leti je branil v mladinski češki ligi, od sezone 2012/13 pa je član kluba CO Courbevoie v francoski drugi ligi. Za slovensko mladinsko reprezentanco je branil na dveh Svetovnih mladinskih prvenstvih.

“V HCM Maribor smo veseli, da so se odlični slovenski hokejisti odločili za pomoč najmlajšim, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Verjamemo, da bomo z njihovo pomočjo med deklicami in dečki iz mariborskih vrtcev in osnovnih šol našli nove zvezde slovenskega hokeja,” so še dodali.

Skupnost občin Slovenije je danes skupaj s partnerji v Mariboru pripravila delavnico na temo žensk v politiki v okviru mednarodnega projekta OPENN. Kot je povedala Vlasta Jalušič z Mirovnega inštituta, se ženske v Sloveniji kljub načelni podpori njihovi politični participaciji, še vedno soočajo s strukturnimi in osebnimi ovirami.

Ženske se pri vstopanju v politiko še vedno soočajo z ovirami
Foto: STA

“Te ovire morajo preseči, če se želijo najprej odločiti, da bi sodelovale v politiki, biti postavljene na kandidatne list in izvoljene ter nato tudi ostati v politiki,” je dejala Jalušičeva, ki je med drugim predstavila tudi spletni interaktivni zemljevid o prisotnosti žensk v slovenski politiki na nacionalni in lokalni ravni, ki je dostopen na spletni strani Metine liste.

Občinam Gornji Petrovci, Kobilje, Muta, Gorišnica, Juršinci, Žetale, Luče, Oplotnica, Križevci in Tišina je, razen dejstva, da so majhne, skupnega tudi to, da v svojih vrstah nimajo niti ene občinske svetnice, je pokazal pripravljeni zemljevid zadnjih lokalnih volitev, medtem ko so le občine Žirovnica, Vransko in Ivančna Gorica takšne, v katerih je svetnic več kot svetnikov.

Takšen pojav po mnenju Jalušičeve ni v skladu s časom in razmerami, v katerih se pojavlja, saj zgleda kot da ženske v teh krajih ne bi imele pasivne volilne pravice, to pa po njenem kaže, da enakosti spolov v nekaterih občinah ni. Ni nepomemben tudi podatek, da je v 212 slovenskih občinah le 16 županj oziroma osem odstotkov.

Da so razmere najslabše prav na lokalni ravni, priča podatek, da je ministrske položaje v vladi zaseda polovica žensk, tudi v državnem zboru je nekaj več kot tretjina poslank, je povedala Metka Roksandić iz Ženskega lobija Slovenije, ki je opozorila, da je napredek na tem področju zelo počasen. Ob tem je tudi spomnila, da mestne občine v tem sklicu nimajo niti ene županje.

“Analize kažejo, da se delež občinskih svetnic po uveljavljenih spolnih kvotah zvišal, a se tudi pri proporcionalnem sistemu, ki velja za večino občin, da z uporabo preferenčnega glasu izničiti predpisane vrste, zato so kandidati prehiteli kandidatke,” je dejala Roksandićeva in spomnila, da je ob tem tudi 21 občin z eno samo svetnico.

Med cilji projekta je oblikovanje mreže lokalnih političark, mentorski model in platforma podpore, pa tudi identifikacija ovir za vstop žensk v politiko, za kar so opravili raziskavo med 160 ženskami. Kot je povedala Milica Antić-Gaber z ljubljanske filozofske fakultete, je ta pokazala, da se ženske za kandidaturo največkrat odločijo po povabilu ljudi iz političnih krogov in ljudi iz lokalnega okolja.

Največjo spodbudo za vstop v politiko jim predstavlja nezadovoljstvo z nekim konkretnim stanjem v lokalnem okolju, pri tem pa je zgolj petina kandidatk sprejela kandidaturo brez večjega pomisleka. K njihovi izvolitvi je po mnenju vprašanih, ki so bile na volitvah uspešne, najbolj pripomoglo poznavanje lokalne problematike, največjo oviro pa po njihovem mnenju predstavlja nenaklonjenost okolja in postavitev na neizvoljivo kandidatno mesto.

Vir: STA

V času Festivala marsikje velja drugačen prometni režim. Prvič v zgodovini Festivala so ustvarjalci, skupaj z mimoidočimi, zaprli in zavzeli Koroško cesto, sicer eno bolj frekventnih prometnic v Mariboru.

Vse se je začelo na Koroški cesti v Mariboru. Minulo nedeljo te iste ceste skoraj ne bi prepoznali. Ustvarjalci, organizatorji Festivala, producenti programov in čisto naključni mimoidoči obiskovalci so zaprli Koroško cesto in s svojimi telesi naredili živo preprogo.

Nekateri pa so z manj šale sestavili protestno vrsto, s katero so želeli neizpodbitno dokazati, da Koroška cesta pripada ljudem, ne avtomobilom. “Želimo samo to, da se ta problem vzame malo resneje kot do sedaj. Ker je Koroška najstarejša ulica v Mariboru in ni prav, da pripada ljudem, tako kot nikjer na svetu ni, stari srednjeveški del mesta, dobesedno preplavljen z avtomobili in ne z ljudmi,” je dejala soudeležena v protestni vrsti.

A žal brez ostrih besed druge strani ni šlo. Tako se je izpostavil sovoznik službenega kombija, ki je nasprotoval “zapori” ceste: “Spustite nas prek, pa mi gremo mimo, ker se nam mudi. Ajde, bejžte dol. Prosim vas, ite dol…” in zapeljal med množico. “Eni delamo, vi pa stojite tu na cesti. Kaj ste vi nori al ka vam je… Majmuni, kaj vam ni jasno. Idioti eni!”

Vsaka zgodba ima pač dve plati.