V sklopu Festivala Lent, ki z današnjim dnem dobiva še bolj zgoščeno podobo, se bo na dravskem obrežju že petič začela tudi največja slovenska promenada ulične prehrane SladoLent. Do 11. julija se bo predstavilo 27 vrhunskih slovenskih kuharskih mojstrov z več kot 60 avtorskimi “street food” jedmi v družbi vrhunskih slovenskih vin.

Še pred petimi leti so kritike o “čevapčičarski kulinariki” bile stalni spremljevalec festivalskega dogajanja, največjega mariborskega festivala pa si že nekaj časa brez vrhunske kulinarične ponudbe sploh ne moremo več predstavljati. SladoLent se je v nekaj letih iz simpatične ideje in obetajočega koncepta prelevil v enega najhitreje rastočih prizorišč festivala, ki je samo v lanskem letu gostil več kot 10.000 dobrojedcev in dobrojedk.

Glas o chefih, ki kuhajo pred obiskovalci, o velikem številu vrhunskih vin in o odličnem razpoloženju se je hitro razširil ter v času Lenta prelevil majhno prizorišče v središče slovenskega kulinaričnega dogajanja, ki v Maribor privabi številne domače in tuje gurmane.

Peta promenada vrhunskih slovenskih mojstrov kuhe bo v štajersko prestolnico tudi letos pripeljala kuharje iz najboljših slovenskih gostiln in restavracij. Vsak večer se bodo na stojnicah s svojimi jedmi ulične prehrane predstavili po trije vrhunski slovenski kuharji in njihove restavracije. Avtorske ulične jedi bodo spremljala vrhunska vina šestnajstih slovenskih vinarjev iz vseh treh vinorodnih dežel.

V skladu z letošnjimi prilagoditvami festivala bo dogajanje na SladoLentu sicer trajalo le devet dni, a kljub temu je organizatorjem uspelo v program vključiti skoraj vse velikane slovenske kulinarike. Na dravsko nabrežje tako prihajajo številni chefi, ki so s svojimi mojstrovinami že v preteklih letih navduševali obiskovalce, ter nekaj novih, ki bodo v letošnjem letu prvič dobili priložnost s svojo ustvarjalnostjo, bogatimi izkušnjami in estetskim čutom navdušiti lačne obiskovalce.

Med najbolj zvenečimi imeni organizatorji izpostavljajo Andreja Kuharja iz Vile Herberstein, Janeza Bratovža iz JB Restavracije, Tomaža Kavčiča iz Gostilne pri Lojzetu, pa Marka Pavčnika iz gradu Tabor, Bineta Volčiča iz Kulinaričnega ateljeja ter brata Davida Vračka (Restavracija Mak) in Gregorja Vračka (Hiša Denk).

Kuharski spektakel na Lentu se bo v treh profesionalno opremljenih kuhinjah vsak večer začel ob 19. uri in bo trajal do polnoči. Obiskovalci bodo lahko posamezno jed poskusili po 3,5 evra.

Vir: STA

Župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec je danes v Mestni hiši Rotovž sprejel udeležence mednarodnega tekmovanja Alkmaar.

Med 24. in 29. junijem so v nizozemskem mestu Alkmaar potekale 49. mednarodne igre šolarjev (49th International Children’s Games), ki se jih je udeležilo 1.300 mladih tekmovalcev in 400 trenerjev iz 91 mest celotnega sveta. Udeleženci so tekmovali v atletiki, plavanju, tenisu, nogometu, odbojki, odbojki na mivki, golfu, judu in gimnastiki. Mednarodnega tekmovanja se je udeležila tudi mariborska odprava, ki jo je sestavljalo 18 športnikov, 5 trenerjev, vodja odprave in predstavnica mesta. Mladi športniki iz Maribora vsako leto dosegajo odlične rezultate. Na letošnjih igrah sta Luka Popović Krajnc in Tjaša Križan oba zasedla drugo mesto v disciplini suvanja krogle.

Igre so namenjene vsem otrokom, ki so v letu izvedbe iger napolnili od 12 do 15 let, za nekatere je to tudi prvi stik s športno konkurenco na svetovnem nivoju. Med ustanovitelji Mednarodnih iger šolarjev leta 1968 v Celju smo bili tudi Slovenci. Igre so priznane s strani Mednarodnega olimpijskega komiteja in predstavljajo olimpijske igre mladih. Mladi športniki na tekmovanju so zmeraj hkrati tudi predstavniki mesta iz katerega prihajajo.

Na Višjem sodišču v Ljubljani so ugodili pritožbi Mestne občine Maribor, vloženi zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru, ki je stečajnemu upravitelju Športnega centra Pohorje – v stečaju, izdalo soglasje o višini odkupne vrednosti žičniških naprav. Ta naj bi znašala 17.081.573,25 EUR, občina pa bi morala znesek plačati konec maja 2015. Višje sodišče v Ljubljani je tako sklep Okrožnega sodišča v Mariboru razveljavilo, predlog stečajnega upravitelja za izdajo soglasja o višini odkupne vrednosti pa zavrglo.

Po odločitvi Višjega sodišča izpodbijani sklep naj ni bil izdan v skladu z veljavno zakonodajo, stečajni upravitelj pa naj ne bi imel podlage, da bi zaprosil sodišče za soglasje k odkupni vrednosti žičniških naprav. Za določanje višine nadomestila in rokov plačila so namreč pristojni na stečajnem sodišču, ne pa upravitelj sam. Kot so sporočili iz Mestne občine Maribor, “glede na odločitev višjega sodišča v Ljubljani, MO Maribor v tem trenutku Športnemu centru Pohorje v stečaju ni zavezana plačani ničesar oz. bo zavezana plačati tisto višino odkupne vrednosti žičniških naprav, ki bo pravnomočno določena v konktradiktornem postopku, ki ga sedaj mora izvesti Okrožno sodišče v Mariboru.”
Nadomestilo za prehod žičniških naprav na Mariborskem Pohorju, med njimi tudi krožno kabinske žičnice, katerih prenos lastništva v postopku zahteva občina, torej nadomestilo za razlastitev je sicer nedvomno treba določiti. Temu na mariborski občini, na katero so žičniške naprave z izločitvijo prešle, ne nasprotujejo, “vendar je logično, da se stečajni dolžnik kot prejšnji lastnik in občina kot novi lastnik, najprej poskusila uskladiti glede višine tega nadomestila”, so zapisali.
O višini in roku plačila bodo vsekakor odločali na stečajnem sodišču. Če se stranki ne bosta mogli dogovoriti, bodo najverjetneje določili ustreznega cenilca. “Stečajni upravitelj v okviru tega postopka ne more občine zavezati in je prisiliti, da poleg žičniških naprav prevzame v lastništvo še vso ostalo premično premoženje, ki ne služi izvajanju žičničarske dejavnosti, tako kot je to stečajni upravitelj storil, ko je občini ponudil smuči, smučarske palice in čevlje, sušilce, svetilke, stole, mize, garderobne omare, pomivalne stroje in še vso drugo opremo, ki se je našla v popisu osnovnih sredstev stečajnega dolžnika Športnega centra Pohorje in še to po knjigovodski vrednosti“, še dodajajo na MOM.

V Novi Kreditni banki Maribor (NKBM) naj bi danes spoznali nove lastnike. Banko sta namreč v torek kupila ameriški investicijski sklad Apollo in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), danes pa naj bi se predstavila upravi in predstavnikom delavcev.

Glede na situacijo v NKBM v zadnjih letih se je po besedah predsednice sindikata zaposlenih v tej banki Mire Štiher nekaj moralo zgoditi, zato prodajo pozdravlja. “Če pa je Apollo pravi, še ne vemo. Bo pokazal čas, je pa edini, ki je bil pripravljen banko kupiti,” je v torek povedala za STA.

Zaenkrat še ne ve, kakšne posledice bo imela prodaja na več kot tisoč zaposlenih v tej banki. Ne dvomi pa, da bo prišlo do odpuščanja, saj so na nujnost tega ukrepa opozorile že prejšnje revizije banke. Več naj bi bilo znanega prav po današnjem sestanku, ki je sicer interne narave.

Apollo in EBRD sta s Slovenskim državnim holdingom (SDH) v torek podpisala pogodbo o nakupu prej državne NKBM za 250 milijonov evrov. Apollo bo lastnik 80-odstotnega deleža, medtem ko bo EBRD postala 20-odstotna lastnica banke. V lastništvu NKBM naj bi po navedbah njunih predstavnikov vztrajala od pet do deset let.

Vir: STA

Že nekaj časa so se v javnosti širile neuradne informacije, da naj bi na mariborski univerzi prihajalo do neskladij pri plačilih oz. plačnih razredih zaposlenih, glede na izobrazbo. Predsednica Visokošolskega sindikata pojasnjuje, da je teh primerov največ na Filozofski fakulteti, bodoči dekan slednje opozarja, da je to treba rešiti sistemsko, iz rektorata Univerze v Mariboru pa so sporočili, da temeljito analizirajo stanje.

“Asistenti z doktoratom so slabše plačani kot natakarica v sosednjem lokalu“. S temi besedami nas je nagovoril bodoči dekan Filozofske fakultete (FF) Božidar Kante (bodoči, ker za prevzem funkcije potrebuje še potrditev rektorja, sicer pa redni profesor). Člani senata FF so že opozorili na “11 ljudi, ki so asistenti z doktoratom ali docenti z doktoratom in so še vedno na mestu asistenta, kar pomeni, da imajo 30. plačni razred in dobivajo približno 900 evrov. Ljudje z doktoratom!”, je poudaril Kante in stanje ocenil kot porazno.

S takšno oceno se je strinjala predsednica Visokošolskega sindikata Slovenije na mariborski univerzi Marija Javornik Krečič. Pravi, da so habilitacije ena osrednjih problematik, ki jih obravnavajo v sindikatu. “Za zaposlene na Univerzi lahko trdimo, da so že nekaj časa izločeni iz sistema javnih uslužbencev, zato ker do uskladitve delovnega mesta in habilitacijskega naziva ne prihaja.” Med takšne primere naj bi sodilo približno 38% vseh zaposlenih.

Na rektoratu na temo habilitacij zaenkrat ne dajejo izjav, so pa v pisnem pojasnilu med drugim izpostavili, da so od nastopa mandata rektorja Igorja Tičarja takoj pričeli s postopki temeljite analize stanja. “V okviru ureditve tega področja potekata dva vzporedna procesa, odprava vsebinskih pomanjkljivosti in organizacijska ureditev postopkov habilitacij. V zvezi s tem, je v teku že temeljita analiza neskladij. Takoj po zaključku analize, se bodo pripravili tudi ustrezni ukrepi“, so zapisali in dodali, da bodo sproti obveščali javnost.

Letos obeležujejo 20. obletnico tragičnih dogodkov v Srebrenici. SNG Maribor in Kulturno društvo MariBorke bosta ob tej priložnosti organizirala spominski koncert SREBRENIČKI INFERNO, ki bo jutri, 2. julija, ob 20.00, v Stari dvorani SNG Maribor. Danes, dan pred koncertom je nastopajoče pred Rektoratom Univerze v Mariboru, sprejel rektor Igor Tičar.

V Stari dvorani SNG Maribor bodo v sodelovanju z SNG Maribor priznanimi umetniki iz Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine prvič v Mariboru organizirali izvedbo oratorija Srebrenički inferno, delo skladatelja Đela Jusića in avtorja besedila Džemaludina Latića. Himno Srebrenice bo pod izkušeno dirigentsko palico Đela Jusića izvedel Mladinski zbor iz Zenice, v sodelovanju s Simfoničnim orkestrom Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Mladinski zbor Zenica, pod vodstvom Milenka Karovića, ki ima edini avtorske pravice za izvedbo oratorija, je delo prvič izvedel septembra 2003.

Scenografijo za koncert v Mariboru bo, v sodelovanju z Radio Televizijo BiH BH RT, pripravil priznani scenograf Dragan Gačnik v obliki dokumentarnega filma. Dogodek bo potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.

Dan pred koncertom, danes, je nastopajoče pred Rektoratom UM, sprejel tudi rektor Univerze v Mariboru Igor Tičar.

Mariborskemu javnemu podjetju Marprom bo župan Andrej Fištravec še za pol leta podaljšal koncesijo za upravljanje z žičniškimi napravami na Mariborskem Pohorju. Tako prihodnja zimska sezona ni več pod vprašajem, že prihodnji teden pa naj bi tudi začeli z rednim remontom žičniških naprav.

Javnemu avtobusnemu prevozniku Marprom je občina podelila enoletno koncesijo za žičnice lani po stečaju Športnega centra Pohorje. Kljub številnim dvomom in nekoliko toplejši zimi je bila zimska sezona na mariborskem Pohorju “več kot dobra”, saj so našteli 110 smučarskih dni in ustvarili dobiček, je na današnjem srečanju z županom in novinarji v Mariboru povedal direktor Marproma Bernard Majhenič.

Čeprav je zaradi visokih potrebnih vlaganj v infrastrukturo na smučiščih sprva vztrajal pri podelitvi dolgoročne koncesije Marpromu, je zdaj privolil v šestmesečno podaljšanje, s katerim se bo v četrtek seznanil tudi mestni svet. “To je nujno potrebno, saj drugače prihodnje sezone ne bo,” je dejal. Čeprav že nekoliko zamujajo z remontom, se je po njegovih besedah še vedno mogoče dobro pripraviti na novo zimsko sezono.

Kot pogoj je postavil, da občina zagotovi denar za servisiranje naprav. “Glede na to, da gre za vlaganja v osnovna sredstva Mestne občine Maribor, z direktorjem mestne uprave iščeva rešitev, da bomo zagotovili ta namenski vir iz proračuna. S tem se bo omogočil generalni remont vseh žičniških naprav na Mariborskem Pohorju,” je pojasnil. Letos za to potrebujejo približno pol milijona evrov. “Rešitev bomo našli,” je zatrdil direktor mestne uprave Bojan Babič.

Po izteku zdajšnjega polletnega podaljšanja pogodbe z Marpromom naj bi v mestnem svetu odločali o dolgoročni podelitvi koncesije. “V tem času se bo izoblikoval dokončni model, ki ga bomo lahko nato v miru jeseni sprejeli,” je povedal župan. Po njegovih besedah je namreč treba na Pohorju vzpostaviti nov poslovni model, ki bo preprečil “odtekanje” javnega denarja, kakršno se je dogajalo v preteklih letih.

S tem ciljem so v Mariboru maja oblikovali delovno skupino Izzivi Pohorja, ki naj bi pripravila celovito rešitev. Po besedah direktorice Zavoda za turizem Maribor – Pohorje Janje Viher je poleg brezhibnega tehničnega delovanja žičnic in gondole treba poskrbeti tudi za druge aktivnosti, da bi Pohorje lahko zaživelo kot prava turistična destinacija. V skupini, v kateri so predstavniki občin Maribor in Ruše kot tudi predstavniki gospodarstva, tako med drugim razmišljajo o novi ponudbi na Pohorju, povezovanju ponudnikov, ustrezni signalizaciji ter skupnih promociji in pridobivanju finančnih virov za investicije.

Nujnosti skupnega delovanja so se po besedah Viherjeve začeli zavedati tudi predstavniki turističnega gospodarstva in so v to tudi pripravljeni vlagati svoja sredstva, “če bodo vedeli, za kaj se ta sredstva porabljajo”. “Z dumpingom cen so začeli uničevati destinacijo, zdaj pa so se sami odločili, da bomo v okviru skupine oblikovali tisto minimalno ceno, pod katero z nočitvami ne moremo iti, in tisto višjo ceno v primeru raznih tekmovanj, kot je Zlata lisica, ko lahko zaračunavamo višje cene,” je pojasnila.

Pomembna poletna dejavnost na Pohorju je kolesarski park. Po besedah Majhneniča je že bilo izdano okoljevarstveno dovoljenje za bike park, zdaj pa čakajo še dokument zavoda za gozdove. “Po naših načrtih bi začeli traso čistiti naslednji teden,” je dejal.

Vir: STA

Za 250 milijonov evrov so Novo KBM danes prodali ameriškim investicijskim skladom Apollo in Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD). Z njimi so podpisali pogodbo predstavniki Slovenskega državnega holdinga (SDH). Skladi Apollo so dobili 80-odstotni lastniški delež, EBRD 20.

Kot so sporočili iz SDH, kupca načrtujeta, da bo “NKBM postala močna in na trgu vodilna banka, ki bo ohranila svojo osredotočenost na stranke kot svojo prvo in najpomembnejšo ter prednostno nalogo”. Tako Apollo kot EBRD sta po pojasnilih SDH v celoti zavezana k investiranju v nadaljnjo rast in razvoj banke in k izboljšanju njene operativne učinkovitosti.

Predsednik uprave SDH Matej Pirc je na novinarski konferenci po podpisu pogodbe v Ljubljani izrazil zadovoljstvo nad uspešno zaključenim postopkom privatizacije NKBM, “ki je bil voden v zelo zahtevnih razmerah velike ponudbe prodaj bank v EU in časovnice zavez do EU”.

SDH verjame, da bo imela prodaja NKBM skladu Apollo in EBRD pozitivne učinke na banko, njene stranke in še posebej na regijo, v kateri deluje, je pojasnil Pirc.

Gernot Lohr iz Apolla je poudaril, da v skladu razumejo finančne storitve in da jih lahko upravljajo. To se mu zdi še posebej pomembno v primeru NKBM, ki je dobra banka, ampak se sooča z izzivi, kot so slaba posojila in omejitve Evropske komisije. Za NKBM so se odločili zato, ker ima v Sloveniji pomemben tržni delež. Radi imajo tudi Slovenijo, ki se nahaja v središču Evrope in veliko obeta. “Zadovoljni smo, da lahko vlagamo v Slovenijo,” je povedal in dodal, da bo NKBM postala regionalni model odličnosti in dobrih praks, krasilo pa jo bo transparentno in dobro upravljanje.

V lastništvu banke naj bi ostali pet do 10 let. Pet let je namreč po njegovih besedah minimalni čas za izvedbo prestrukturiranja in dvig vrednosti banke. Zagotovil pa je, da ne gre za kratkoročno naložbo, saj si bodo prizadevali doseči korist za vse deležnike.

Aparna Rao iz EBRD je zelo zadovoljna, da so postali delničarji NKBM. “Vedno smo bili zavezani podpirati slovenski bančni sektor,” je dejala in dodala, da je pomemben za nadaljevanje gospodarske rasti v Sloveniji. Spomnila je tudi, da gre za prvo privatizacijo banke v Sloveniji po finančni krizi.

Vir: STA

V prostovoljnem gasilskem društvu PGD Maribor – Pobrežje so minulo soboto praznovali 110. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti so pripravili svečano parado. Praznovanje pa so združili s 26. dnem gasilcev ter svečanim prevzemom nove avtocisterne.

Več kot 350 gasilcev in gasilk ter 17 gasilskih vozil, tudi starodobnikov, smo videli v veliki in svečani gasilski paradi na Pobrežju. Gasilstvo na slovenskem ima že več kot 140-letno tradicijo, v PGD Maribor – Pobrežje pa so obeležili 110. jubilej. Na slovesnosti so se mariborskim pridružili številni gasilci prijateljskih društev iz severovzhodne- in Slovenije nasploh. Gostili pa so tudi predstavnike pobratenih društev iz sosednje Avstrije in Hrvaške.

Ob tej priložnosti nam je predsednik PGD Maribor-Pobrežje Darko Hergamas zaupal, da je bilo v vseh letih delovanja društva “dosti lepih in slabih trenutkov. Zdaj, če bi našteval, bi tega bilo preveč. Res pa je, da je vsako vodstvo, ki je bilo do sedaj, dalo en doprinos in mislim, da ni bilo nikogar slabega, ker drugače ne bi bilo takšno stanje kot je sedaj – odlično.”

Osnovno poslanstvo gasilcev “pomagati človeku, ki je v nesreči” je danes tako rekoč vseprisotno. Za to, da bodo lahko v bodoče še bolje opremljeni na intervencijah, so ob 110. rojstnem dnevu dobili posebno darilo – novo avtocisterno, kar je Hergamas ocenil kot resnično veliko in pomembno pridobitev. Z novim vozilom AC 16/60 so namreč nadomestili približno 35 let starega.

Ob društvenem jubileju, so na Pobrežju obeležili tudi 26. dan gasilcev. Samo Robič, poveljnik Gasilske zveze Maribor, je ob tej priložnosti vsem gasilcem v prvi vrsti zaželel varno interveniranje. “Naj se vsi gasilci, ki izvozijo na intervencije, varni in nepoškodovani vrnejo. Naj v čim večji meri rešujejo človeška življenja, premoženje in tudi naravno okolje. Vsem skupaj pa želim tudi, da bi gasilci, ki ogromno ur prebijejo v gasilskih domovih, poleg služb, čim več ur preživeli tudi v krogu družine ter, da bi jih družine podpirale pri njihovem delu.” Slovesnosti se je udeležil tudi mariborski župan Andrej Fištravec, ki je v nagovoru med drugim poudaril, da so gasilci “hrbtenica civilne zaščite“.

Na območju Maribora z okolico uspešno deluje 21 prostovoljnih gasilskih društev ter 2 industrijski prostovoljni gasilski društvi.

Sani Bečirović se po letu 2006 ponovno vrača v Grčijo. Tokrat v drugačni vlogi. Sani bo namreč pomočnik trenerja Aleksandru Đorđeviću na klopi Panathinaikosa. Nekdanji slovenski reprezentant se tako seli v trenerske vode. 34-letni Bečirović tako stopa po stopinjah svojega očeta Memija s katerim sta svoje moči že uspešno združila pri vodenju Košarkarske šole Sani Bečirović.

Sani je sicer kot igralec v Grčiji prebil dve sezoni. S Panathinaikosom je tudi osvojil naslov evropskega klubskega prvaka. »Zapira se eno veliko poglavje v mojem življenju. To življenje sem poznal do včeraj. Dejansko čutim hkrati žalost in pa veselje zaradi novega izziva. To je bilo pač moje življenje in identificiral sem se z besedo kot igralec. Zdaj se bom moral drugače. Vesel sem, da se je ponudila priložnost, ki je ne morem izpustiti iz rok. Biti pomočnik njemu in biti v klubu, kjer sem dosegel največje igralske uspehe ne doleti vsakogar. Upam, da se bom v mojem delu znašel tako dobro kot v igralskem. Verjamem, da se bomo v Panathinaikosu veselili takšnih uspehov kot sem se jih veselil kot igralec,« je dejal.

Celoten trenerski štab se bo v Atenah predvidoma sestal med 8. in 12. julijem, kjer se bodo tudi dokončno dogovorili o vseh podrobnostih, pripravah, igralcih, ipd.. Sani je sicer že sodeloval skupaj z Đorđevićem potem ko sta bila sicer v drugačnih vlogah skupaj v Benettonu v sezoni 2011/12.

Novi sistem nujne medicinske pomoči v Sloveniji predvideva vzpostavitev enotnega dispečerskega servisa za celotno državo. Ta bo imel pregled nad vsemi reševalnimi vozili, tudi tistimi za nenujne prevoze. Na ministrstvu za zdravje si od tega obetajo več reda in prihranke, izvajalci pa ne verjamejo, da bi tako lahko odpravili vse nepravilnosti.

Dispečerska služba zdravstva, ki naj bi z dispečerskima centroma v Mariboru in Ljubljani začela delovati v začetku prihodnjega leta, bo po napovedih vodje sektorja za razvoj v direktoratu za zdravstveno varstvo ministrstva za zdravje Dušanke Petrič imela pregled tudi nad vozili, ki izvajajo nenujne prevoze. “V kolikor bo izvajalec potreboval takšen prevoz, bo poklical dispečerski center, ki bo nato poslal vozilo. Ravno tako bo storil pri medbolnišničnih prevozih,” je povedala za STA.

Doslej namreč ni bilo enotne točke za nenujne bolnišnične prevoze, kot so na primer prevozi bolnikov na obsevanja ali dializo. Kot je nedavno poročal časnik Večer, je takšen sistem omogočal številne nepravilnosti pri obračunavanju teh storitev.

Da bi lažje organizirali prevoze in zmanjšali čakalno dobo bolnikov, so sicer nekateri izvajalci nenujnih reševalnih prevozov na Štajerskem v začetku tega leta ustanovili svoj, skupni klicni center za nenujne reševalne prevoze. Njegovi ustanovitelji so podjetja Berghaus, Santra in Dava, kjer pojasnjujejo, da želijo k sodelovanju pritegniti tudi ostale koncesionarje, ki opravljajo to dejavnost.

Po besedah direktorja podjetja Dava Silva Tafernerja so tako sebi kot zdravstvenim ustanovam močno olajšali delo. “Enostavno je toliko koncesionarjev in včasih ima en čas, včasih drugi, zato se prej ni vedelo, koga poklicati. Zdaj pa pokličejo na eno številko in potem se mi sami organiziramo oziroma gre tisti, ki je v določenem trenutku prost,” je pojasnil za STA. S tem so po njegovih besedah dosegli tudi določene prihranke, saj je odpadlo čakanje praznih vozil pred bolnišnico.

S projektom enotne dispečerske službe za celotno državo Taferner ni seznanjen, a dvomi, da bi ta lahko bila tako dobro organizirana, da bi imela ustrezen pregled nad vso državo. Po njegovih ocenah bi bilo tako zelo težko doseči enakopravno obravnavo vseh koncesionarjev, saj so njihove zmogljivosti in oddaljenosti od bolnika različne. “S tem bi se lahko tudi kršilo pravico pacienta, ki si po zakonu lahko sam izbere prevoznika. Kršeno bi bilo tudi načelo konkurenčnosti, saj bi tako lahko na primer v Mariboru opravljalo prevoze le eno podjetje,” je pojasnil.

Kot je dejal, so zasebni izvajalci nenujnih reševalnih prevozov že zdaj v slabšem položaju kot reševalna vozila javnih zdravstvenih domov, čeprav so morda bolje opremljeni. Prav tako jim Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) plača le desetino opravljenih prevozov. “Našemu podjetju recimo je ZZZS dolžan letno približno 100.000 evrov,” je povedal. “Sanitetni prevozi so tako slabo plačani, da jih pravzaprav nihče več noče opravljati. V medijih se nas predstavlja, kot da smo vsi barabe, a sploh ni tako. Zadeve so zelo neurejene,” je dejal.

Vir: STA

Sinoči se je začelo, a brez pompoznosti. Na odru Minoriti, ki letos “nadomešča” Glavni oder, si je le nekaj obiskovalcev ogledalo sicer vrhunsko predstavo Sezona lova. Tako so plesalci “sami” poskrbeli za uradno otvoritev Festivala, brez pozdravnega govora predstavnikov lokalne ali državne oblasti, brez protokolarnosti ali dvigovanja zastav.

Foto: BK TV

24. Odprti plesni sceni, v program katere sodi Sezona lova, je tokrat pripadala otvoritev najbolj znanega mariborskega Festivala. Producentka Odprte plesne scene, Minka Veselič Kološa, nam je ob tem zaupala, da so veseli, ker lahko odpirajo Festival, kajti sicer je ta plesni del programa tako rekoč spregledan ali postavljen v ozadje.

Foto: S. Dobak

Direktor Narodnega doma Vladimir Rukavina si je predstavo gledal s tribune, med tem ko med obiskovalci ni bilo videti predstavnikov vodstva Mestne občine Maribor: ne župana, ne podžupana ali podžupanje. Zbranih na tribuni tako nihče ni uradno pozdravil, Festivala nihče uradno otvoril. Slišali smo vnaprej posnete jingle “Festival Lent…” in “večer so omogočili…“. Sezona lova se je tako začela v tišini. Župan Andrej Fištravec pa naj bi imel prvi festivalski govor v torek, na otvoritvi Folkarta.

Podrobnosti v oddaji Občinski informator na BK TV.

Na današnji skupščini družbe ČZP Večer, d.d., je bil sprejet sklep o prenosu delnic preostalih delničarjev na glavnega delničarja DOBER VEČER, holdinška družba, d.o.o., za plačilo primerne denarne odpravnine. Vse delnice družbe VEČER, časopisno-založniško podjetje, d.d., katerih imetnik ni glavni delničar, se tako prenesejo na glavnega delničarja DOBER VEČER, holdinška družba, d.o.o.

Skupščina je prav tako sprejela odločitev o preoblikovanju družbe VEČER, časopisno-založniško podjetje, d.d., iz delniške družbe v eno osebno družbo z omejeno odgovornostjo z nazivom VEČER, časopisno-založniško podjetje, d.o.o., oziroma skrajšano ČZP VEČER, d.o.o., pri čemer se osnovni kapital delniške družbe v celoti pretvori v osnovni kapital družbe z omejeno odgovornostjo.

Z dnem vpisa preoblikovanja družbe v sodni register preneha mandat članom upravnega odbora in izvršnim direktorjem delniške družbe. Za direktorje družbe VEČER, časopisno-založniško podjetje, d.o.o., so imenovani Uroš Hakl, Miha Klančar in Aleksander Bratina.

Ob 110. obletnici delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Maribor – Pobrežje, so danes izvedli gasilsko vajo v kateri je šlo za prikaz gašenja požara na poslovnem objektu na Pobrežju.

Gasilstvo na slovenskem ima že več kot 140 letno tradicijo. Osnovno poslanstvo gasilcev ”pomagati človeku, ki je v nesreči” je prisotno še danes.

Na območju Maribora z okolico uspešno deluje 21 prostovoljnih gasilskih društev ter 2 industrijski prostovoljni gasilski društvi, ki operativno delujejo v petih občinskih gasilskih poveljstvih in sicer v mestni občini Maribor ter občinah Duplek, Hoče-Slivnica, Miklavž in občine Rače–Fram. Omenjena društva so poveza v Gasilsko zvezo Maribor, katere naloge so predvsem organiziranje sodobne operativne gasilsko – reševalne dejavnosti enot, izvajanje strokovnih izobraževanj ter različnih strokovnih nalog za gasilska društva in občinska gasilska poveljstva. Zgledno je tudi sodelovanje s poklicnimi gasilci JZZPR Maribor.

Poleg zahtevnega dela na intervencija pa gasilci organizirajo tudi različne dogodke in slovesnosti namenjene tako gasilcem kakor tudi širši javnost. Tako bodo v soboto, 27. junija organizirali 26. dan gasilcev GZ Maribor. Skupaj z GZ Maribor je organizator dneva Prostovoljno gasilsko društvo Maribor – Pobrežje, ki letos praznuje 110 let uspešnega delovanja, od 16h naprej na Pobrežju v Mariboru.

Program:
 VELIKA GASILSKA PARADA (sodeluje več kot 350 gasilcev ter 17 gasilskih vozil)
 PROSLAVA OB 110 LETNICI PGD MARIBOR- POBREŽJE IN 26. DNEVU GASILCEV GZ MARIBOR
 PREDAJA NOVEGA GASILSKEVA VOZILA – CISTERNE AC 16/60 PGD MARIBOR- POBREŽJE