Na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko praznujejo 20 let obstoja. Po besedah dekana Boruta Žalika gre za fakulteto, ki je zrasla iz potreb gospodarstva in ima še vedno zelo dobre stike z njim. Z okoli 2200 vpisanimi študenti letno je največja članica mariborske univerze.

Študij elektrotehnike v Mariboru je stekel spomladi leta 1960 v okviru tedanje Višje tehniške šole, ki je bila ustanovljena na pobudo mariborskih gospodarskih organizacij in strokovnih združenj leta 1959. Maribor je bil namreč tedaj najbolj razvito industrijsko središče v Sloveniji in je čutil veliko potrebo po kadrih z višješolsko izobrazbo.
Leta 1973 je Višja tehniška šola prerasla v Visoko tehniško šolo, ta pa leta 1985 v Tehniško fakulteto. Deset let pozneje se je Tehniška fakulteta razdelila na štiri samostojne fakultete, med katerimi je tudi današnja Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI).

Fakulteta izvaja študijske programe elektrotehnike, računalništva in informacijskih tehnologij, informatike in tehnologije komuniciranja, telekomunikacij, medijskih komunikacij in mehatronike. V vseh 20 letih je na FERI in njenih predhodnicah je diplomiralo več kot 8500 ljudi, doktorat pa pridobilo 264 ljudi. V zadnjih letih je po besedah prodekana za raziskovalno dejavnost Denisa Đonlagića močno naraslo število znanstvenih objav in patentov. “V zadnjih letih smo na tem področju naredili pomemben napredek in se brez težav primerjamo z vsemi sorodnimi fakultetami v naši okolici,” je dejal ob robu današnje prireditve ob obletnici, ki so jo zaznamovali z odprtjem fotografske razstave študentov.

Z omenjene fakultete so prišli že trije rektorji mariborske univerze. Poleg sedanjega rektorja Igorja Tičarja sta to še nekdanja rektorja Ivan Rozman in Dali Đonlagić. Je pa bila doslej v vsej zgodovini fakultete le ena dekanica, in sicer Darinka Stiglic med leti 1972 in 1974.

Od leta 2006 se fakulteta ponaša z novogradnjo na Smetanovi ulici, v letošnjem letu pa naj bi pridobila še okoli 1500 kvadratnih novih prostorov v objektu G3.
Vir: STA

V Lekarnah Maribor in hčerinski družbi Farmadent so v letošnji projekt Zdravje v vsak dom vključili pomembno humanitarno noto: Zvezi prijateljev mladine Maribor so donirali sredstva, s katerimi bodo 11tim otrokom omogočili polno letovanje v Poreču.

Projekt Zdravje v vsak dom teče že deveto leto. Osrednja rdeča nit ostaja predstavljanje dejavnosti Lekarn, njihovih hčerinskih družb in poslovnih partnerjev, v luči skrbi za zdravje in zdravljenje. S programom osrednjega dogajanja bodo začeli to soboto ob 10h dopoldne. Na Trgu svobode v Mariboru pripravljajo številne predstavitve, nasvete in brezplačne meritve, s katerimi bodo lahko obiskovalci preverili status svojega zdravja ali zdravljenja (delovanja zdravil ipd.). Kot je povedala strokovna direktorica Lekarn Maribor Ljubica Lovišček bodo “strokovno druženje podprli z zabavnim in bogatim kulturnim programom.”

Znotraj projekta letos posebej izpostavljajo humanitarnost. Direktor Lekarn Maribor Albin Turk je poudaril, da je skrb za ljudi njihovo poslanstvo in otroci so vsekakor del tega poslanstva, zato je na vprašanje zakaj odločitev za donacijo ZPMu (v času, ko večina donira manj) odgovarja z “zakaj ne? To ni naše prvo sodelovanje z ZPMom in obljubljam, da ne zadnje. Skupaj s hčerinsko družbo Farmadent želimo 11tim otrokom zagotoviti kvalitetne počitnice in to je letovanje z ZPM.” Odločitev pa je – tako iz njegove, kakor tudi s strani direktorja Farmadenta Aleša Mlinariča – povezana z osebnimi izkušnjami iz kolonije, kot pogovorno imenujemo to obliko letovanja otrok.

Humanitarne geste so v ZPM iskreno veseli. Predsednik ZPMa Saša Mikić je poudaril, da se resnično zaveda “kaj takšna donacija pomeni tem otrokom. Težko se je z besedami zahvalit, ampak govorim v imenu otrok, katerih veselje sem videl na lastne oči. Verjeli ali ne, nekaj otrok, ki letujejo z nami, bo morje videlo prvič v življenju.” Veseli pa se tudi obljube za sodelovanje in povezovanje organizacij v bodoče.
Podrobnosti v oddaji Občinski informator na BK TV.

V nacionalnem letalskem prevozniku Adirii Airways so z dosedanjim zanimanjem za polete med Mariborom in Londonom iz mariborskega letališča zadovoljni. Kot je po današnjem sestanku z županom Andrejem Fištravcem povedal predsednik uprave Adrie Mark Anžur, so letala zasedena 70-odstotno, o prihodnosti linije tudi po poletju pa se bodo odločili julija.

“Vidimo, da potencial potnikov tudi na mariborskem letališču obstaja, kar je dobra osnova za razvoj tudi v prihodnje. O nadaljevanju letenja po poletnem obdobju in za naprej bomo dokončne dogovore sklenili do konca julija,” je dejal Anžur.

Župan Fištravec je povedal, da so se danes med drugim dogovorili za pripravo marketinškega načrta in programa, s katerim bodo privabili tudi potencialne obiskovalce iz Velike Britanije. Nosilec tega projekta bo po njegovih besedah mariborski zavod za turizem, ki se bo promocije lotil z regijskimi ponudniki turističnih zmogljivosti.

Ob tem bo Aerodrom Maribor v sodelovanju z mariborsko občino in občino Hoče-Slivnica, kjer je sedež letališča, vzpostavil model nekakšnega rizičnega sklada, ki bi omogočal nadaljnje sodelovanje z Adrio tudi v naslednjem letu.

“Turistično gospodarstvo v regiji in lokalne skupnosti, ki si obetamo korist od prihodov tujih gostov, bi s tem prevzele del rizika polnjenja letala,” je dejal Fištravec in pojasnil, da bi tako drugi deležniki del rizika prevzeli z ramen Adrie in Delavske hranilnice kot lastnika Aerodroma Maribor.

Rok za odločitev o tovrstnem skladu so si zadali v juliju, natančnih številk pa za zdaj niso obrazložili. Osnovna projekcija za že vzpostavljeno linijo z Londonom po Fištravčevih besedah predvideva do približno milijona evrov, če bi že naslednje leto razvili pet linij in bi eno letalo imelo domicil v Mariboru, pa bi morali poskrbeti za približno tri milijone evrov.

Odločitev Adrie za nadaljnje letenje z mariborskega letališča bo najverjetneje odvisna tudi od ustanovitve tega sklada, kar je med vrsticami potrdil tudi Anžur, a za zdaj podrobneje tega ni želel komentirati.

Prvi mož Delavske hranilnice Jože Stegne je zatrdil, da kot lastniki Aerodroma Maribor delajo vse na tem, da pridejo do koncesije za upravljanje letališča ter da tja vrnejo življenje. Prva linija je dober obet, a po njegovem to še ni čas za odpiranje penine.

“Linija mora postati stalna, za kar si bomo prizadevali, dodati ji moramo nove, bodisi z Adrio ali s kom drugim, v zagotavljanje pogojev pa moramo vključiti lokalno turistično in ostalo gospodarstvo,” je dejal Stegne in potrdil, da sami zagotovo niso dolgoročen lastnik, zato iščejo strateške partnerje, ki bodo v Maribor pripeljali nove mednarodne in morda tudi prekooceanske linije.

Glede načrtovanega sklada je Stegne povedal, da bo njegov nosilec na začetku družba Aerodrom Maribor, saj je bilo že na začetku dogovorjeno, da si tveganja polovično razdelijo skupaj z Adrio. Zdaj želijo ta model le še nadgraditi z drugimi deležniki. Od države pa pričakujejo, da bo v kratkem pripravila vse potrebno za podelitev dolgoročne koncesije.

Vir: STA

Del mariborskega javnega potniškega prometa bo danes potekal nekoliko drugače. Zavod Zadihaj je namreč v sodelovanju z Mestno občino Maribor pripravil projekt ZadihajMom. Ulice mesta bodo dopoldne zasedla ekološko prijazna vozila in usposobljeni vozniki, ki bodo na avtobusnih postajah ustavljali potnikom in jih zapeljali do želene postaje.

Eko vozila bodo po mestu krožila od 9. do 13. ure, ob 11. uri pa bodo v prostorih Vetrinjskega dvora pripravili tudi strokovno okroglo mizo na temo Maribora kot primera dobre prakse, na kateri bodo med drugim predstavili tudi ustrezne s tem povezane ukrepe na ravni države.

Kot poudarjajo na mariborski občini, je Maribor prvo mesto v Sloveniji, ki spodbuja trajnostno mobilnost z možnostjo brezplačnega parkiranja za metanska in električna vozila na vseh plačljivih označenih mestnih parkiriščih. Na različnih lokacijah v mestu je tako skupno 50 rezerviranih parkirnih mest za električna in metanska vozila.

Predstavnik mestnega urada za komunalo, promet in prostor Aleš Klinc je ob tem spomnil tudi na to, da se mesto od lani lahko pohvali še z javno polnilnico za vozila, ki jih poganja stisnjen zemeljski plin ter 12 polnilnih postaj za električna vozila. Na mestni občini ob tem aktivno spodbujajo tudi enakopravnost kolesarjev in avtomobilov v mestu, saj je bila vzpostavljena testna okoljska cona in še več drugih koristnih ukrepov.

V zavodu Zadihaj ob tem poudarjajo, da kakovost zraka postaja eden od ključnih okoljskih izzivov, saj slaba kakovost zmanjšuje kakovost življenja ter v urbanih okoljih za nekaj let krajša življenjsko dobo ljudi. Glavni problem ostaja prekomerna onesnaženost s prašnimi delci, glavni vir emisij delcev v zraku pa cestni motorni promet.

“Prizadevanja za boljšo kakovost zraka so žal premalo prepoznavna med uporabniki, zato želimo z današnjim dogodkom izzvati interes javnosti z vidno in odmevno akcijo,” je pojasnil predstavnik zavoda Teodor Bunta.

Vsak potnik bo v času akcije med vožnjo dobil osnovne informacije o prednostih ekoloških vozil, med katerimi so predvsem nizki stroški in pozitivni vplivi na zdravje in okolje, informacijo o trenutnih in bodočih akcijah na tem področju, marketinški material ter povabilo na okroglo mizo.

Po nekajurni vožnji bodo ob koncu akcije vsa vozila pripeljala na Trg Leona Štuklja, kjer bo razstavni prostor vozil za prodajalce, prostor za dijake in študente mariborske prometne šole ter za vse ostale proizvajalce in zastopnike proizvodov, ki so namenjeni boljšemu prometu. Med osrednjim dogodkom bodo potekale še skupinske vožnja kolesarskih društev po mestu, demonstracijske vožnje z električnimi kolesi in trikolesniki.

Vir: STA

Europarkova donacija v višini 15.000 evrov bo pomagala Kliniki za pediatrijo mariborskega UKC pri zagonu programa Šola za zdravo prehranjevanje in življenjski slog.

Družbena odgovornost in nenehna odzivnost na večje število socialno ogroženih skupin in posameznikov naše družbe je v mariborskem Europarku stalnica njihovega delovanja. Tako je tudi letošnje jubilejno leto zaznamovano z dobrodelnostjo. Ob praznovanju 15 let uspešnega poslovanja bodo 15.000 evrov v obliki donacije namenili Kliniki za pediatrijo UKC Maribor za podporo programa Šola za zdravo prehranjevanje in življenjski slog. “Europarkova dobrodelnost je v samem jedru naše poslovne strategije in kulture, kar z našimi aktivnostmi na tem področju vsako leto z veseljem dokazujemo. Verjamemo, da je pot do bolj solidarne in človeku prijazne družbe. Takoj ko smo izvedeli za napore mariborske pediatrije, da želijo realizirati projekt Šola za zdravo prehranjevanje in življenjski slog, ki bo zajel najbolj rizični skupini otrok in mladostnikov, je bila naša odločitev v trenutku sprejeta,« je o tokratni donaciji povedala Simona Mandl, center managerka, in dodala: “Zavedamo se, da je pomoč dobrodošla in da lahko skupaj izboljšujemo kakovost življenja v družbi.”

Prekomerna telesna teža pri otrocih, mladostnicah in mladostnikih je v današnjem času največji ter s tem tudi najtežji izziv zdravstva in družbe nasploh. Vzroke za pojav te bolezni moramo iskati predvsem v spremenjenem življenjskem slogu družine, razvoju vrednot kapitalistične družbe, presežkih hrane in njeno agresivno marketinško podobo ter razvojem tehnologij, predvsem elektronskih, ki otroke omejujejo v telesnem gibanju in pri medsebojnem druženju. Svetovna zdravstvena organizacija je šele v zadnjem stoletju opredelila debelost kot bolezen in s tem utemeljila potrebne zdravstvene ukrepe na področju preprečevanja, zgodnjega odkrivanja, zdravljenja in rehabilitacije otrok, mladostnic in mladostnikov z boleznijo, ki dobiva endemske, celo pandemske razsežnosti. “V Sloveniji smo pediatri že dolgo časa opozarjali na ta pereč problem, vendar zgolj znotraj svojih strokovnih krogov. Vedno bolj soglašajo z nami tudi športni pedagogi, nutricionisti, psihologi, učitelji, vzgojitelji in drugi strokovnjaki, ki se ukvarjajo z otroki in mladostniki. Pripravljajo se strokovne smernice za organizacijo mreže in centrov po vsej Sloveniji, kjer bomo z enotnim pristopom pričeli z obravnavo otrok, mladostnic in mladostnikov s prekomerno telesno težo,” je na perečo zdravstveno stanje nekaterih otrok opozoril pobudnik projekta Šola za zdravo prehranjevanje in življenjski slog pediater na Kliniki za pediatrijo prim. asist. mag. Martin Bigec. Na Kliniki za pediatrijo Maribor so v okviru projekta Šola za zdravo prehranjevanje in življenjski slog pred kratkim ustanovili Strokovno skupino za pripravo smernic in orodij, ki bodo podlaga organiziranemu, sistematičnemu pristopu k obravnavi otrok s prekomerno telesno težo. Strokovno skupino sestavljajo strokovnjaki z najrazličnejših področij (pedagogi, kinezioterapevti, dietetičarji, psihologi, pediatri in medicinske sestre ter strokovnjaki za elektronsko in tehnično podporo).

O projektu je idejni pobudnik prim. asist. mag. Martin Bigec dejal: “V Mariboru imamo strokovnjake, ki se lahko vključijo v delo. Imamo ustrezno strokovno znanje. Zavedamo se odgovornosti in obsežnosti izziva, nimamo pa možnosti, predvsem finančnih, da bi te programe lahko uresničili in vanje vključili čim več motiviranih staršev in njihovih otrok. Lahko preprečimo bolezni, ki zgodaj povzročajo invalidnost ali hudo psihološko in telesno manjšo uspešnost teh otrok, mladostnic in mladostnikov v primerjavi z njihovimi vrstniki. Želimo ustvariti programe, ki bodo otrokom in mladostnikom všeč. Pri tem nam bo v pomoč sodobna tehnologija pametnih telefonov in računalniških igric, ki bodo otroke motivirale na njihovi poti zdravljenja in spreminjanja načinov življenja, kot tudi omogočale psihološko podporo celotni družini. Z uvajanjem neselekcijskih športnih aktivnosti bodo otroci in mladostniki s telesno dejavnostjo krepili telo in duha za boljšo samopodobo in samozavest. Informacijske aplikacije bodo v veliko pomoč nenazadnje tudi zdravstvenim centrom, kjer bo potekalo zgodnje odkrivanje bolezni in prvih znakov njenih zapletov. S takšnim celostnim pristopom verjamemo v uspeh. Ob tem bi se želel zahvaliti Europarku, ki je prvi podpornik programa v obliki finančnih sredstev in nam bo s svojo donacijo omogočil zagon tega projekta. Ker pa ima projekt začrtane dolgoročne cilje in želi v svoje delovanje vključiti čim več podpornikov, bi ob tej priložnosti apeliral na vse organizacije, podjetja, društva in posameznike, ki lahko na kakršenkoli način pomagajo k uresničitvi projekta za boljši jutri otrok, ki se borijo proti prekomerni telesni teži.”

Donacijska sredstva v višini 15.000 evrov bodo svečano podelili predstojnici Klinike za pediatrijo v Mariboru konec avgusta v sklopu Europarkovih prazničnih dogajanj. Tem sredstvom pa bodo dodali še izkupiček od prodanih »eko« nakupovalnih vrečk, ki jih bo možno kupiti z začetkom rojstnodnevnih aktivnosti v Europarkovi informacijskih pisarni (v pritličju).

Europark že od leta 2000 nudi pomoč povsod tam, kjer lahko in kjer je potrebna. Ob jubilejni obletnici bo predstavil novo spletno stran www.velikodobrega.si, kjer bodo na enem mestu predstavljeni vsi aktualni projekti, pri katerih sodeluje, obiskovalci spletne strani pa bodo našli tudi vse Europarkove pretekle dobrodelne aktivnosti in humanitarne projekte, ki so zaznamovale največje nakupovalno središče v SV Sloveniji v 15 letih poslovanja. Nenazadnje pa bodo obiskovalci izvedeli, kako lahko tudi sami prispevajo k dobrodelnosti na različnih področjih.

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je danes na delovnem obisku v Mariboru. Dopoldne je najprej obiskal Dravske elektrarne Maribor (DEM), nato se je srečal s predstavniki vodstva Agencije za energijo ter Sistemskega operaterja distribucijskega omrežja z električno energijo (SODO), ki imata svoj sedež v Mariboru.

Na obisku DEM-a so predstavnike ministrstva seznanili s ključnimi investicijskimi projekti, ki jih je Gašperšič ocenil kot zanimive in dovolj perspektivne. Pri črpalni hidroelektrarni Kozjak po njegovih informacijah poteka razreševanje določenih birokratskih zapletov, nato pa računa, da bi projekt lahko stekel. Direktor DEM Viljem Pozeb je pojasnil, da so ministru predstavili “družbo DEM, njen pomen in vlogo v slovenskem elektroenergetskem sistemu, zadnje dosežke pri prenovi elektrarn na reki Dravi in drugih realiziranih projektih, pomen za lokalno skupnost ob reki Dravi (od Avstrije do Hrvaške), težave pri zagotavljanju poplavne varnosti, ključne razvojne projekte, obvladovanje stroškov in težave pri tem (predvsem stroškov koncesijske dajatve, vodnega povračila in nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč).” Ob zaključku sestanka pa so ministru in ekipi predstavili še svoj pogled na predstavljen novi Energetski koncept Slovenije.

Slika je simbolična

O zahtevah regije, da bi sedež Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE) preselili v Maribor, minister pravi, da ta tema ni bila v ospredju današnjega obiska, kot mu je znano, pa naj bi bila ta zgodba na nek način v državnem zboru nedavno že zaključena. “Če bo podjetje ugotovilo, da so od tega lahko kakšne koristi, bo verjetno ustrezno ravnalo,” je dejal.

Na obisku družbe SODO so največ pozornosti namenili projektu hitrih polnilnic, ki ga družba SODO izvaja v sodelovanju z ministrstvom. Direktor družbe SODO Matjaž Vodušek je ob tem poudaril, da “gre za prvi sistematični pristop k izgradnji mreže hitrih polnilnic v Sloveniji in ker določene zadeve niso podzakonsko ustrezno rešene, smo že podali ustrezne predloge, ki jih usklajujemo z ministrstvom. V kolikor bodo vsi postopki služnosti zemljišč in pa javnih naročil izvedeni v načrtovanih rokih in nanje ne bo pritožb, bosta prvi dve hitri polnilnici odprti že v poletnih mesecih.” Spregovorili pa so tudi o potrebni informacijski podpori gospodarske javne službe distribucijskega omrežja oz. predvsem o vzpostavitvi enotnega modela za izmenjavo podatkov o omrežju.

Nadalje je minister Gašperšič odgovarjal na novinarska vprašanja, vezana na mariborsko regijo.
Za doslej neuresničeno zahodno mariborsko obvoznico je denimo pojasnil, da bi lahko bila rešena v srednjeročnem obdobju. Napovedanih tožb s strani prebivalcev ob sedanji cesti ni želel komentirati.
V zvezi z mariborskim letališčem je povedal, da delajo na rešitvi razmerij z družbo Aerodrom Maribor: ali bodo podelili dolgoročno koncesijo ali zgolj nekoliko daljšo pogodbo.
Podrobnosti v oddaji Občinski informator na BK TV.

Delovni obisk Maribora bo sklenil z obiskom Energetike Maribor, kjer bo popoldne skupaj s sodelavci predstavil tudi energetski koncept Slovenije. Kot je povedal minister, gre za ključni strateški dokument, ki bo podal osnove razvoja slovenske energetike za naslednji dve desetletji ter vizijo za naslednjih 40 let.

Z današnjim dnem funkcijo podžupana Mestne občine Maribor prevzema Zdravko Luketič. Kot podžupan bo zadolžen za vsa področja lokalne samouprave, mestne četrti in krajevne skupnosti ter ostale naloge po pooblastilu župana. Svojo funkcijo bo opravljal poklicno.

Na mariborski občini sta torej z današnjim dnem zaposlena dva poklicna podžupana, saj to funkcijo poleg Jelke Černivec, prevzema še dosedanji mestni svetnik NSi Zdravko Luketič. Kot so sporočili iz MOM, župan Andrej Fištravec z imenovanjem podžupana Zdravka Luketiča izraža voljo za intenzivno komunikacijo med vodstvom mariborske občine in mestnimi četrtmi, krajevnimi skupnostmi, mestnim svetom ter zainteresiranimi civilnimi javnostmi.

Foto: MOM

Luketič je v svoji dosedanji karieri med drugim deloval v večini komisij in odborov mestnega sveta ter opravljal odgovorne nadzorne funkcije, kot strokovni sodelavec Zdravstvene fakultete Univerze v Mariboru pa je mentor študentom na področju Radiologije. V prostem času se ukvarja s slikarstvom, pa tudi dobrodelno dejavnostjo, in sicer je ustanovni član Lions Kluba Maribor. Prav tako je mestni svetnik z najdaljšim stažem, to funkcijo namreč opravlja že od leta 1990, na zadnjih volitvah pa je bil kot edini mestni svetnik izvoljen s preferenčnimi glasovi. Pred nastopom podžupanske funkcije je povedal, da je “imenovanje velika čast in izziv, pa tudi odgovornost, ki jo bom odgovorno in z vsemi svojimi sposobnostmi sprejel, želim, da bo mesto bolj prijazno ljudem. Mnogo težav lahko rešimo skupaj, če se poslušamo, ne samo službe, izvoljeni svetniki, ampak tudi zainteresirana civilna javnost. V Mariboru moramo stvari izboljšati in to je mogoče.« Dodaja, da se bo pri svojem delu držal mota iz Knjige pregovorov: »Potrpežljiv človek je boljši kakor junak, tisti, ki nad svojim srcem gospoduje, kot osvajalec mesta«.
V prihodnji dneh se bo seznanil z odprtimi nalogami ter prevetril Odlok o financiranju mestnih četrti in krajevnih skupnosti, ki naj bi zagotavljal enakomerni razvoj vseh delov meta Maribor.

V soboto je bilo pestro na obrežju reke Drave. Tradicionalno prireditev – Drava moja plaža, ki jo organizirajo člani Potapljaškega društva Maribor skupaj s Turističnim društvom Maribor, so letos popestrili še z ekološko osveščevalno akcijo, ki so jo pripravili predstavniki korporacije Henkel.

Sobotno dopoldne se je pričelo v Koblarjevem zalivu. S splavom smo se odpeljali do Studenc, natančneje do Jožefovega studenca, kjer smo na kratki novinarski konferenci izvedeli kako so nekoč perice prale perilo in kako naj bi to počeli danes. V Henklu so se namreč odločili za iniciativo, s katero želijo širiti vedenje o pravilni uporabi pralnih detergentov.

Vojo Eraković, član Potapljaškega društva Maribor, je po predstavitvi povedal, da smo danes “priča kako s skupnimi močmi počasi uspevamo naši reki Dravi vrniti njeno bistrost. Ni tako dolgo nazaj, ko se zaradi vseh mogočih strupenih snovi in številnih drugih odpadkov v njej ni bilo moč kopati. Njeno obrežje je bilo neprehodno, polno krame, ki so jo odložili nevestni ljudje. Kulturne znamenitosti so propadale. Danes smo se s splavom popeljali od Koblerjevega zaliva do Studenc. Ob tem smo lahko opazovali lepo in urejeno obrežje reke Drave. Sedaj stojimo pred tem lepim, obnovljenim kulturnim spomenikom. Še par minut, pa se bomo vrnili na splav, in bomo spremljali plavalce, ki so priplavali od Mariborskega otoka…. Ja vidite, tudi plavamo lahko ponovno v naši reki. Zahvala za to gre mnogim. Med njimi sta gotovo tudi Henkel in Hofer, ki na tak ali drugačen način po svojih močeh pomagata ne samo k ohranjanju čistosti reke Drave ampak kot dokazuje današnji dogodek, tudi k oživljanju družabnega življenja na in ob naši reki.”

Mario Altan, vodja programa Pralna in čistilna sredstva Henkel Adria regija, pa je poudaril, da se v Henklu zavedajo nove smeri razvoja “v korist naše narave in s tem seveda nas samih. Za nas vse je koristen podatek, ki smo ga danes slišali – kako lahko tudi sami s pravilnim doziranjem pralnega sredstva pripomoremo k ohranjanju čistosti naših rek, porabi vode in elektrike. V Henklu smo si zadali cilj – z manj narediti več. In kot ste danes na primeru Persila videli, temu resnično sledimo. Tudi vsi naši novi izdelki so razviti v smeri trajnostnega razvoja, saj mora vsak naš izdelek prispevati k vsaj enemu segmentu trajnostnega razvoja, pa naj si bo to poraba vode, elektrike itd. Praksa nas uči, da je za res uspešno implementacijo tudi okolju sprejemljivih proizvodov potreben čas, da ga potrošniki sprejmemo. Potapljaškemu društvu Maribor, vsakemu članu posebej, hvala za ves trud, ki ga vlagajo v ohranjanje reke Drave in vsem ostalim, ki skrbijo zanjo. Tudi v Henklu se bomo še naprej trudili, da ohranimo našo reko in njeno obrežje v takšnem stanju, ki bo v ponos mestu Maribor.”
Podrobnosti v oddaji Občinski informator na BK TV.

Na Trgu Leona Štuklja v Mariboru je minulo soboto Območna obrtno-podjetniška zbornica Maribor s partnerji priredila predstavitev lokalne obrti in podjetništva. Želja je, da dogodek prerase v stalnico, ki bo popestrila dogajanje v središču mesta, hkrati pa obrtnikom in podjetnikom nudila možnost predstavitve svojega dela in potreb.

Po navedbah Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor gre za idealno priložnost, da obrtniki predstavijo svoje delo, storitve in izdelke. “Želeli smo narediti nekaj dobrega tako za meščane kot obrtnike,” je povedal predsednik zbornice Aleš Pulko.

Posebej bi radi nagovorili mlade in tako pomagali obrtnikom in podjetnikom pri iskanju ustrezne delovne sile. Zato bodo srednje in višje šole predstavile obrtne poklice, zavod za zaposlovanje pa možnosti prekvalifikacij in prosta delovna mesta.

“Priložnost bomo izkoristili tudi za to, da širši javnosti pokažemo, kako delujemo,” je dodala direktorica mariborskega zavoda za zaposlovanje Mateja Muršak. “Zavod za zaposlovanje je v zadnjih dveh letih začel delovati bolj proaktivno. Veliko smo prisotni na terenu. Poslušamo gospodarstvo in izhajamo iz potreb, ne na pamet,” je dodala.

Start up podjetja bodo na dogodku predstavila svojo inovativnost. V lokalnem okolju namreč po besedah vodje Štajerskega tehnološkega parka Mihaela Leskovarja manjka podjetniške žilice. “Mladi imajo odlične ideje. A zelo malo mladih ljudi, pa tudi obrtnikov, ima podjetnost v miselnem procesu. To je odlična priložnost, da zmotiviramo mlade ljudi, da najprej postanejo podjetni in šele potem podjetniki. Zgodba gre ponavadi v obratni smeri,” je dejal.

V sodelovanju z Zavodom za turizem Maribor – Pohorje bodo predstavili poslovne priložnosti v turizmu, lokalno turistično ponudbo in nenazadnje lokalne kulinarične dobrote. Po besedah direktorice zavoda Janje Viher je na področju turizma še veliko neizkoriščenih priložnosti, zato bi radi pomagali tudi z idejami. Pobudo za današnji dogodek je pozdravila kot vzorčen primer sodelovanja različnih deležnikov in oživljanja starega mestnega jedra.

Dogodek Podjetniški boom želijo od jeseni naprej prirejati vsak mesec. “Verjamem, da lahko spodbudimo miselnost, da mesto Maribor ponuja prostor tako za posel kot druženje in zabavo,” je dejal Pulko.

Vir: STA

Danes se je na Mariborskem otoku odvil 5. Aquasystems tek ob Dravi, tekaško-rekreativna prireditev namenjen tekačem vseh starosti in telesnih pripravljenosti. S celodnevno prireditvijo na Mariborskem otoku je z rekreativnim tekom in z zabavnim druženjem za vso družino tudi uradno odprta kopalna sezona na edinem poletnem kopališču v Mariboru.

V Aquasystemsu so veseli odličnega odziva na ekološki tek Varujem Dravo, živim zDravo. Kot so poudarili, želijo z organizacijo teka poudariti sožitje mesta z reko in povabiti ljudi, da nabrežje reke Drave pričnejo bolj množično uporabljati in s tem izboljšati svojo kakovost bivanja. Tek je organiziran kot posvetilo reki, prepoznavnemu prostorskemu poudarku našega mesta in kot opomnik pomena varovanja naših voda in okolja. Tek je organiziran tudi in predvsem kot medgeneracijsko druženje s središčem dogajanja na Mariborskem otoku in vzdolž tekaških tras na nabrežjih naše reke. Simbolično tekmovalci vodi vračajo življenje in gibanje.

PRIJETNA TEKAŠKA NEDELJA NA MARIBORSKEM OTOKU
Otok je obiskalo več kot 850 tekačev z družinami, ki so 5 in 10 km odtekli v lepem sončnem vremenu. Na Teku trojk Vzajemna pa so se prvič letos pomerili tudi ljubitelji teka v skupinah. Ostali udeleženci, predvsem otroci (kar 130 jih je teklo na Večerkovem otroškem teku) so uživali v prvem letošnjem kopanju v bazenih Mariborskega otoka.

Tekače je na startu pozdravil direktor Aquasystemsa Leon Lozar:»Poletno kopališče Mariborski otok je lokalna naravna in kulturna znamenitost našega mesta, ki je vsekakor vredna skupnih naporov, da bi otok in kopališče dejansko zaživela kot pozitiven urbani prostor v objemu naše reke Drave,« je dejal.

TUDI LETOS PRIJETNO VZDUŠJE

Vsi tekači so prejeli tekaške majice in medaljo na cilju, najbolj pa so se medalj veselili otroci, ki so se preizkusili v Večerkovem otroškem teku na 200 in 400 m.

Najglasneje je k teku otroke spodbujal Večerko, ki je najhitrejšim otrokom podelil pokale in diplome. Pred tekom so se otroci zabavali na napihljivem gradu Bumbar parka ter se preizkusili na športnem poligonu Gibalnice Hop Hop. Skupaj z Malimi ustvarjalci pa so se otroci zabavali tudi ob sestavljanju robotkov iz lego kock.

TUDI LETOS OSTAJAJO DOBRODELNI Z AKCIJO “ZA POMOČ GIBALNO OVIRANIM OTROKOM”
Prireditev je bila že drugič zapored posvečena dobrodelnosti. Podjetje Aquasystems je podarilo 1000 eur Društvu za pomoč osebam z motnjami v razvoju “NAMESTO PIKE VEJICA” , ki bo z darovanimi sredstvi pomagalo pokriti stroške dodatnih therasuit in ostalih fizioterapevtskih terapij ter nabavo pripomočkov za otroke. Aquasystemsovi dobrodelni akciji so se s prostovoljnim prispevkom odločili pridružiti tudi številni obiskovalci prireditve. Skupaj so zbrali 417 EUR. Za prostovoljni prispevek so vsi darovalci v zahvalo prejeli silikonsko zapestnico s sloganom akcije “Tek na dolge proge”. 

Festival Borštnikovo srečanje, ki letos šteje okroglih 50 let, bo potekal med 15. in 25. oktobrom. Včeraj so razkrili program. Selektorica Amelia Kraigher je po pregledu 115ih predstav iztekajoče se gledališke sezone v tekmovalni del uvrstila deset predstav in ob tem izpostavila koncentracijo gledališke produkcije v Ljubljani.
“Produkcija novih gledaliških uprizoritev v zadnji sezoni kaže, da se razmerje med produkcijami, nastalimi v Ljubljani in tistimi zunaj nje, še bolj nagiba v prid glavnega mesta,” je na povedala Kraigherjeva. Med 115 uprizoritvami, ki si jih je ogledala, jih je 73 odstotkov nastalo v produkciji ali vsaj koprodukciji gledališč oziroma gledaliških producentov s sedežem v Ljubljani.

Prikazana razmerja med Ljubljano in ostalo Slovenijo se odražajo v festivalskem izboru, saj so le štiri od desetih predstav v tekmovalnem programu v celoti neljubljanske. To so predstave George Kaplan v režiji Jake Andreja Vojevca in produkciji Prešernovega gledališča Kranj, Hedda Gabler Mateje Koležnik in Drame SNG Maribor, Hlapci Sebastijana Horvata in Slovenskega stalnega gledališča (SSG) v Trstu ter Gospa Bovary Yulie Roschina in SNG Nova Gorica.

SNG Drama Ljubljana je zastopana med drugim s predstavama Jugoslavija, moja dežela v režiji Ivice Buljana ter Grad Janusza Kice. V koprodukciji s SSG Trst je nastala predstava Čarobna gora Mateje Koležnik, z Mestnim gledališčem ljubljanskim in Cankarjevim domom pa Iliada Jerneja Lorencija. Za nagrade Borštnikovega srečanja bosta tekmovali še predstava Evropa, monolog za mater korajžo in njene otroke v režiji Primoža Ekarta in produkciji zavoda Imaginarni in Cankarjevega doma ter mednarodna produkcija Trst, mesto v vojni režiserja Igorja Pisona in SSG Trst s partnerji.

Pri izbranih predstavah gre po besedah Kraigherjeve, ki jo bo na selektorskem mestu prihodnje leto zamenjala urednica kulturne redakcije časnika Večer Petra Vidali, za ambiciozne, večinoma velike uprizoritve, z izrazitim režiserskim gledališčem ter zanimivo paleto izvirnih avtorskih interpretacij in pogledov. Sezono sta vidno zaznamovali stoletnica izbruha prve svetovne vojne in 70-letnica zmage nad fašizmom.

V okviru festivala bo na ogled še šest predstav spremljevalnega programa, medtem ko bo program Showcase, namenjen tuji strokovni javnosti, letos v celoti obsegal tekmovalne predstave. Festival bo odprl plesno-gledališki projekt 20th Century Fog – Megla stoletja v režiji Matjaža Zupančiča ter produkciji Zavoda En Knap v sodelovanju s Slovensko kinoteko.

Letošnji Fokus bo namenjen Poljski. Poleg dveh predstav iz Varšave bodo v mednarodnem programu po besedah umetniške direktorice festivala Alje Predan gostovale še produkcije Jugoslovanskega dramskega pozorišta iz Srbije, madžarskih gledališč Forte Tarsulat in Szkene Szinhaz ter nemškega centra ITI.

Okroglo obletnico bodo obeležili z razstavo 50 let Borštnikovega srečanja. Letošnja novost sta tudi pogovora z najzvestejšimi obiskovalci festivala ter z ljudmi v zaodrju, ki ju bo vodil pisatelj Tone Partljič.
Vir: STA

“Vzdrževalcem kapo dol“, je dejal Anton Knez, direktor Športnih objektov Maribor. Za otvoritev sezone so pripravili vse, kar se je dalo, v to vložili več kot 15 tisoč evrov, tako rekoč tik pred zdajci pa čakajo na vodno dovoljenje. Na Agenciji RS za okolje so jim zagotovili, da ga bodo dobili.

Mariborski otok je “starček, ki že hrope. 85 let ni malo!,” je dejal Knez. Četudi se že nekaj let ponavljajo s komentarji o tem, da je preprosto premalo denarja za vzdrževanje, kaj šele za celotno obnovo, za katero ocenjuje, da bi potrebovali približno 4 milijone evrov. Še enkrat je opozoril, da je stanje resnično zelo resno. Za delovanje kopališča namreč še vedno uporabljajo 85 let stare naprave.

Po oceni vodje vzdrževanja Branka Kirbiša bi bilo nujno zamenjati vsaj črpalke. “Otok je star, infrastrukture so dotrajane, omrežje je 9 mesecev počivalo… upamo, da bo zdržalo“, je dejal Kirbiš. Ali bo pa bodo v praksi izvedeli šele, ko bodo bazene napolnili z vodo. Za črpanje slednje še vedno čakajo na dovoljenje. “Na ARSU so zagotovili, da ga dobimo še danes ali najkasneje jutri“, je dejal Knez, kar v praksi pomeni, da bodo morda morali odpreti sezono z zgolj dvema bazenoma, kajti polnjenje največjega traja minimalno 24 ur.

Ne glede na vse, Knez dodaja, da imajo pripravljen tudi rezervni načrt tako, da bodo v nedeljo zagotovo odprli sezono s tradicionalnim tekom ob Dravi. “Voda bo in imela bo prijetnih 22 stopinj Celzija,” se je pošalil Knez.

Podrobnosti v oddaji Občinski informator! Jutri ob 18.30 na BK TV!

Iz Mestne občine Maribor so sporočili, da bodo zaradi nenehnih povzročitev poškodb jeklenih vrvi Studenške brvi, odstranili obešanke, ki se jih je v vseh letih nabralo precejšnje število.

“Zaradi tega je lahko vprašljiva statična obremenitev ograje, temu posledično pa varnost pešcev na mostu,” so sporočili iz MOM. Vsi, ki ste obešanko z lepimi željami namestili na Studenško brv, jo lahko v naslednjih štirinajstih dneh dvignete na podjetju Nigrad d.d.