V Planet Tuš Maribor je prispela potujoča razstava Aljažev stolp – »Ta pleh ima dušo!«. V njej osrednje mesto zaseda replika stolpa v naravni velikosti, v katero lahko prvič vstopijo tudi tisti, ki se na Triglav iz različnih razlogov ne morejo povzpeti. V Tušu, največjem slovenskem trgovcu, želijo na ta način ta pomemben narodni simbol približati čim širšemu krogu ljudi in v njih okrepiti narodno zavest. Kopija Aljaževega stolpa bo na začetku slovenske planinske transverzale, ob vznožju Pohorja, na ogled vse do 24. maja.
Foto: Jernej Kogelnik
V Tušu, največjem slovenskem trgovcu, so ob 120. obletnici postavitve Aljaževega stolpa poskrbeli, da njegova edinstvena zgodba zaokroži med čim večjim številom ljudi. Osrednji eksponat razstave je replika stolpa, ki jo je izdelala strokovna konservatorsko-restavratorska ekipa po istem postopku in iz enakih kosov pločevine, kot jih je uporabil župnik Jakob Aljaž leta 1895. S serijo gostovanj razstave Narodnega muzeja Slovenije, ki se tako predstavlja izven kulturnih institucij, želijo čim širši javnosti omogočiti, da se spoznajo z bogato zgodovino Aljaževega stolpa ter da doživijo »vrh« našega očaka v nekoliko drugačni luči.
Jakob Aljaž, župnik z Dovjega, je imel veliko vlogo pri razvoju planinstva, pa tudi oblikovanji slovenske nacionalne identitete. Ko je opazil, da se naše gore zanimajo tujci, je 15. aprila 1895 vrh Triglava kupil za 1 goldinar, s katerim bi v tistih časih lahko kupil približno 4 steklenice »kisle vode« ali osem hlebov kruha. Z vnemo, ki jo je delil s celotno ekipo, je še istega leta nanj postavil stolp, ki danes predstavlja ponos slovenskega naroda. Kot izjemen krajinski motiv in nenadomestljiv simbol slovenstva je bil stolp leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.
»Aljažev stolp trdno in neomajno stoji na vrhu Triglava že krepko več kot stoletje, kar simbolizira tudi trdnost našega naroda. V tem oziru je njegovo ohranjanje izjemnega pomena, saj z njim ohranjamo tudi dušo vseh Slovencev. Restavratorsko-konservatorska problematika je v ospredju že dolgo, saj njegovo trdnost ogrožajo tako vremenski pojavi kot tudi človek,« je ob odprtju razstave izpostavil mag. Gorazd Lemajič, soavtor razstave in vodja Oddelka za konserviranje in restavriranje v Narodnem muzeju.
»Stolp je med svojim 120-letnim kljubovanjem na 2864 metrih nadmorske višine menjal barve, zastave, lastnike in upravljalce. Njegov namen pa je ostal enak – ohraniti narodno zavest Slovencev in Slovenk. Veseli smo, da se je razstava ustavila tudi v Mariboru, kjer je le-ta še kako živa,« je poudarila Barbara Ravnik, direktorica Narodnega muzeja Slovenije.
Maribor je mesto, ki temelji na bogati planinski tradiciji in čvrstem narodno-zavednem značaju. Povezan je tudi z zapuščino Jakoba Aljaža, v katero med drugim sodi uglasbitev priljubljenega domovinskega napeva »Oj Triglav, moj dom«. Besedilo, ki ga je spesnil mariborski bogoslovec Matija Zemljič, je namreč pred 120 leti, prišlo pod roke dovškemu župniku. Jakob Aljaž, ki je že par let iskal primerno besedilo, je namreč prav sredi maja 1895 v glasilu Zora uzrl besedilo, ki ga je s svojo melodijo spremenil v narodno budnico.
Za ohranjanje kulturne in naravne dediščine si prizadeva tudi Planinsko društvo Jakoba Aljaža Maribor, ki ponosno nosi ime dovškega župnika in ohranja njegovo zapuščino živo med mlajšimi generacijami.
V Tušu pa so poleg gostovanja razstave stopili še korak dlje. V sodelovanju s kupci in lokalnimi dobavitelji bodo namreč s prodajo posebej označenih slovenskih izdelkov vse do oktobra zbirali sredstva, ki jih bodo namenili v Sklad za ohranjanje in vzdrževanje Aljaževega stolpa ter poti do njega.
Generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Matej Planko je ob tej priložnosti dejal: »Veseli nas, da se Tuš zaveda pomena ohranjanja naše bogate naravne in kulturne dediščine ter da tovrstne projekte tudi podpira. Aljažev stolp je zagotovo eden naših najpomembnejših simbolov, zato ga je potrebno še posebej skrbno upravljati in vzdrževati v skladu s priporočili stroke, prav tako posebno skrb zahteva tudi ustrezno vzdrževanje označenih planinskih poti, ki nas varneje vodijo v gore. Verjamem, da smo skupaj naredili korak v pravo smer in da je to začetek uspešnega sodelovanje na različnih področjih.«
Slovenska kultura se pričenja lokalno in zrcali nacionalno
Tuš se kot največji slovenski trgovec zaveda svoje vloge v lokalnem okolju. Pri svojem delu že več kot 25 let postavljajo v ospredje izdelke lokalnega porekla, podporo proizvajalcem in pridelovalcem ter slovensko tradicijo. »Potujoča razstava, s katero bomo obkrožili Slovenijo, je del širšega projekta Spoštujmo slovensko. Z razstavo je projekt dobil nove dimenzije, saj je prerastel svoje okvire in posegel na področje kulturne in naravne dediščine, ki se stika prav v naših gorah. Prepričani smo, da bomo tako spodbudili zanimanje za nacionalne vrednote in tradicijo ter obudili pomen slovenskih simbolov,« je poudarila Anja Marjetič, vodja korporativnega komuniciranja v Tušu.
Razstava, bo v Mariboru na ogled do 24. maja, nato pa se seli v Ljubljano in Koper.
