Na zadnjem predizboru za veliki finale Šourocka, ki bo 5. maja, so se med finaliste zapisali Primorci Stillout, po izboru publike pa so četrti finalisti postali The Flayters.

Po vseh treh predizborih so znani vsi finalisti letošnjega natečaja: Twelve Peers, Antioksidanti, Stillout in The Flayters. Ob koncu večera je rezultate (tudi tokrat) slavnostno razglasil Marko Sošak – Soki, ambasador projekta. Slišali smo, da mladi glasbeniki – že samo z udeležbo na natečaju – dokazujejo, da slovenskih bendov ne primanjkuje.

Poleg že omenjenih, so minuli ponedeljek nastopili še Perfect Strangers, Ice on Fire, The Lyrium in Precisely Late. Stillout pa so člane komisije bržkone prepričali s primerno mero ekstravagance in karizme. Pri nastopu so spretno vztrajali do konca, četudi je Janu počila struna.

Podrobnosti nocoj ob 18.30 v oddaji Občinski informator na BK TV, ko izveste tudi kako se Šourocka spominja nekdanji vodja projekta.

V Sloveniji vsako leto zavržemo približno 150.000 ton hrane. O tem kako lahko vsi, tudi s spremembami navad v domačem gospodinjstvu, zmanjšamo to količino, so danes govorili na delavnici in predavanju v Domu ustvarjalnosti mladih, pod skupnim naslovom “Volk sit, koza cela.“

Albin Keuc (iz društva Ekologi brez meja) je uvodoma opozoril na dejstvo, da v zadnjih 20 ali 30 letih nihče ni posvečal posebne pozornosti temu, čemur danes rečemo problem zavržene hrane. “Kdo je pa zdaj sit in kdo je lačen? Gre za skupno preživetje. Želimo si biološke raznovrstnosti, da imamo in volkove in koze. Provokativni naslov kaže na to, da je potreben kompromis,” je dejal Keuc.

V prostorih Zveze prijateljev mladine Maribor je govoril o ukrepih, s katerimi bi lahko količino zavržene hrane zmanjšali za polovico: “če ljudje pazimo kaj kupujemo, kaj imamo shranjeno, koliko imamo na zalogi, pazimo na roke uporabnosti…” Tudi t.i. ostanke od kosila ali večerje je možno predelali in ponovno uporabiti. “Mi pojemo še tri dni staro hrano… predelamo jo v omako,” je dejala ena od obiskovalk. Večina se je strinjala s preventivnim pristopom: da ne kuhajo prevelikih porcij, da so pozorni na rok uporabe ter da poskušajo ostanke hraniti tako, da jih bodo lahko ponovno uporabili (npr. v zamrzovalnik).

Podrobnosti v oddaji Občinski informator na BK TV.

V mariborski SD ugotavljajo, da mestni proračun za leto 2015 “ne odraža potreb mesta in ni v duhu časa ter stanja financ“. Tako je danes, na novinarski konferenci, dejal Tone Gačnik, predsednik mariborske SD. Oblikovali so 12 amandmajev. Od tega ali jih bodo upoštevali predlagatelji proračuna ali ne, pa bo odvisno ali bodo na četrtkovi seji predlagan proračun sprejeli ali ne.

Odgovornost za stanje v mestu ter financah predstavniki SD pripisujejo vodstvu Mestne občine Maribor ter Mestne uprave. “Tudi sedanja garnitura ne spreminja razmer na bolje“, je dejal Gačnik. Med drugim je izpostavil, da naj bi bila v proračunu očitna neenakomerna obravnava mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Pogreša tudi strategijo o cenah komunalnih storitev, te naj namreč vodstvo ne bi imelo, med tem ko so predstavniki nekaterih podjetij že napovedali dvig cen. Med očitki smo slišali še, da proračun ne vključuje t.i. participatornega dela. Metod Dolinšek je pojasnil, da predlagajo uvedbo in izvajanje (najprej) pilotnega projekta v eni izmed mestni četrti, nadalje pa razvojnega projekta, tudi v letih 2016, 2017 itd. Za pilotni projekt ocenjujejo, da bi zadostovalo 20 tisoč evrov. “10 tisoč evrov smo našli v postavki za odvetniške storitve, znotraj administrativnih stroškov uprave. […] Drugi vir sredstev je pa v podjetniških spodbudah,” je pojasnil Dolinšek.

Mimogrede pa so predstavniki SD na današnji konferenci izpostavili še, da se še nikoli ni zgodilo, da bi predlagatelji mestnega proračuna prejeli toliko popravkov, kolikor so jih (ali jih še bodo) tokrat. Pri tem niso mislili zgolj njihovih 12, temveč naj bi bilo vseh skupaj, ki so jih podali predstavniki različnih političnih opcij, toliko, da so zapisani na 54 straneh.

Predstavnikom Mestne občine Maribor in podjetja Iskra Sistemi tudi mediacija naj ne bi pripomogla pri reševanju nesoglasij v zvezi z odmevnim primerom mariborskih radarjev.

Primer naj bi – še pred poletjem – znova obravnavali na mariborskem okrožnem sodišču. Kot poroča Večer, mediacija ni bila uspešna. Tako naj bi potrdil odvetnik družbe Iskra Sistemi. Informacijo naj bi potrdili tudi na mariborski občini, a podrobnosti niso znane.

Spomnimo: Tožbeni zahtevek družbe Iskra Sistemi naj bi znašal okoli 12,8 milijona evrov. Trenutno pa v zvezi z mariborskimi radarji na sodišču teče več postopkov, po poročanju Večera štirje.

DOPOLNJENO 21.4. OB 16.19
Na začetku tega leta sta obe strani soglašalI s poskusom mediacije, zato je zadevo prevzela služba za alternativno reševanje sporov. Ker niso bili uspešni, bodo primer znova obravnavali v rednem sodnem postopku na okrožnem sodišču.

Družba Iskra Sistemi je na mariborsko okrožno sodišče vložila tožbo, s katero od mariborske občine zahteva 12,8 milijona evrov odškodnine zaradi nespoštovanja podpisane pogodbe za obnovo semaforskega sistema v Mariboru, ki je vključevala tudi postavitev spornih radarjev.

Zaradi mediacije v postopku odškodninske tožbe je bil prekinjen tudi poravnalni narok v pravdnem postopku, v katerem želi Mestna občina Maribor dokazati ničnost omenjene pogodbe za radarje. Tožbo za ugotovitev ničnosti skoraj 30 milijonov evrov vredne koncesijske pogodbe, po kateri naj bi zasebni partner v štirih letih posodobil dotrajan semaforski sistem v mestu, pri tem pa bi se del plačanih kazni z na novo postavljenih radarjev stekal na račun podjetja, je ekipa župana Andreja Fištravca vložila lani, sodni postopek pa bi se moral začeti februarja letos.

Nedavno se je zaradi domnevne zlorabe položaja pri sklepanju te pogodbe začel tudi kazenski postopek zoper četverico, ki je sodelovala pri sklenitvi posla, med drugim nekdanjemu županu Francu Kanglerju. Ta je bil konec leta 2012 po protestih, ki jih je sprožila postavitev radarjev, prisiljen odstopiti z županskega položaja. Vsi štirje obtoženi zanikajo krivdo.

Vir: STA

Kreativni tek Selmar 7, je že četrto leto zapored priredilo Športno društvo Selmar Tek plus. Tokrat se je teka udeležilo okrog 300 rekreativcev. S tekom pa so tudi letos odprli težko pričakovano tekaško sezono.

Eni za šalo – drugi zares so se podali po 7 km dolgi trasi idiličnega Mariborskega otoka. Po besedah organizatorja Roka Gričnika, so Selmarjev tek organizirali četrto leto zapored, tudi tokrat pa je bil več kot odlično obiskan. Poudaril je, da je glavni namen te rekreacijsko športne prireditve druženje. Ob tem upa, da bo tako ostalo tudi v prihodnje.

Čeprav jih je večina teklo bolj za rekreacijo, se je med tekači našlo tudi nekaj tistih s pravim tekmovalnim duhom. Rezultate si lahko ogledate na povezavi.

Več o prispevku si oglejte jutri, ob 18.30 v Občinskem informatorju na BK TV.

Iz PU Maribor sporočaja, da je včeraj 17. aprila, ob 5.30, odšla neznano kam 56 – letna Majda Volgemut s Ptuja.

Kot so sporočili iz PU Maribor, je pogrešana visoka okrog 160 cm: “Njena teža je 50 kg, lase ima svetle, postrižena na kratko, nosi očala znamke Dolce Gabbana s temnimi stekli, na levem licu ima materino znamenje – kot bradavica, tudi na desni strani vrata ima bradavico, nosi zobno protezo,” sporočajo iz Pu Maribor.

Vse, ki bi pogrešano opazili ali kar koli vedeli o njenem izginotju, naprošajo, da o tem obvestijo najbližjo policijsko postajo ali pokličejo na telefonsko številko 113 oziroma na anonimni telefon policije 080-1200.

Danes je v Mariboru pod okriljem Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor ponovno potekala akcija ozaveščanja in zaščite pred klopnim meningoencefalitisom (KME) »Zdravo v naravo«, v okviru katere so se prebivalci Maribora in okolice lahko cepili po znižani ceni.

Klopni meningoencefalitis je bolezen osrednjega živčnega sistema, ki lahko na zdravju pusti resne posledice. Prenaša se z vbodom okuženega klopa, njihova aktivnost pa se prične z začetkom toplejšega vremena. Bolezen zahteva dolgotrajno bolnišnično zdravljenje in rehabilitacijo. Kljub visoki verjetnosti okužbe, se za cepljenje v Sloveniji še vedno odloča premalo ljudi. Cepljenih je preibližno 12 odstotkov prebivalstva. Zato je nujno aktivno ozaveščanje prebivalstva in izvedba aktivnosti, ki pripomorejo k dvigu stopnje precepljenosti proti KME. Ena takšnih je tudi akcija »Zdravo v naravo«, ki bo pod okriljem ZD Maribor potekala že tretje leto zapored in prebivalcem Maribora ter okolice ponovno omogočila cepljenje proti KME s popustom na dani odmerek.

Akcija “Zdravo v naravo” je potekala v prostorih Dispanzerja za zdravstveno varstvo študentov, Pri parku 5 v Mariboru. Cena odmerka cepiva proti KME je na ta dan za otroke in odrasle znašala 20 evrov (namesto 32€ za odrasle in 29€ za otroke).

Prim. asist. mag. Jernej Završnik, dr. med., spec., direktor ZD Maribor opozarja na pravočasno zaščito pred boleznijo: »V ZD Maribor akcijo »Zdravo v naravo« organiziramo že tretje leto zapored in seveda upamo, da bo tudi letos odziv ljudi pozitiven, kot je bil v preteklih letih. Veseli smo, da je našo akcijo tudi letos podprl NK Maribor in s tem pripomogel k njeni prepoznavnosti. Opozoriti želim, da je klopni meningoencefalitis nevarna bolezen, ki na zdravju pusti trajne posledice in je povezana tudi z visokimi stroški, saj skoraj v vseh primerih zahteva dolgotrajno bolnišnično zdravljenje. Bolezni smo izpostavljeni vsi, okuženi klopi pa se ne nahajajo zgolj v gozdovih, ampak tudi na domačih vrtovih. Upamo, da bomo s popustom na odmerek cepiva, zaščito omogočili tudi tistim prebivalcem Maribora in okolice, ki si tega sicer ne bi mogli privoščiti. Seveda pa je namen akcije Zdravo v naravo tudi aktivno ozaveščanje prebivalcev.«

Slovenija se poleg baltskih držav uvršča med evropske države z najvišjo stopnjo obolevnosti. Najbolj ogrožena je Gorenjska, visoka pojavnost bolezni pa je tudi na Koroškem ter v osrednjeslovenski in celjski zdravstveni regiji. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) število prijavljenih primerov KME iz leta v leto niha, od najmanj 102 prijavljena primera v letu 2014 (preliminarni podatki) do 373 prijavljenih primerov v letu 2006, kar je bilo najvišje število prijavljenih primerov v zadnjih desetih letih. V mariborski regiji je bilo leta 2013 prijavljenih 22 primerov KME. Tveganju okužbe so izpostavljeni vsi, ki se veliko zadržujejo v naravi oziroma opravljajo aktivnosti na prostem. Zbolevajo vse starostne skupine, tudi otroci.

Najučinkovitejšo zaščito pred KME predstavlja cepljenje, ki ga strokovnjaki priporočajo vsem osebam od enega leta starosti naprej, še posebej pa vsem tistim, ki živijo na endemičnim območjih oziroma se veliko zadržujejo v naravi. Za učinkovito zaščito je nujno potrebno prejetje treh odmerkov cepiva, pri čemer drugi odmerek sledi prvemu v obdobju enega meseca, tretji odmerek pa osebe prejmejo čez 6 do 12 mesecev. Poživitveni odmerki so potrebni čez tri leta, kasneje pa na pet let, da se ohrani ustrezen nivo zaščite.

Strokovni direktor ZD Maribor prim. Danilo Maurič, dr. med., spec. pa je dodal: »Cepljenje predstavlja najučinkovitejšo zaščito pred klopnim meningoencefalitisom, ki pa ga je seveda treba opraviti pravočasno. Aktivnost klopov je pogojena z vremenom in se poveča v toplejšem obdobju, zato moramo biti v obdobju od pomladi do jeseni v naravi še posebej previdni. Kljub visoki verjetnosti okužbe v Sloveniji, se za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu še vedno odloča premalo ljudi. Iskreno upam, da bomo v ZD Maribor z akcijo »Zdravo v naravo« pripomogli k večji precepljenosti, vsaj v mariborski regiji.«

Danes so v Hiši Stare trte na mariborskem Lentu uradno odprli Mozaik Stari trti. Gre za največji sodoben talni mozaik v Sloveniji. Avtor mozaika je Igor Orešič (u.d.i.a.), ki je dan za dnem rokoval z več kot milijonom majhnih kamenčkov, in tako je nastala mojstrovina, ki simbolizira tok reke Drave, v katerem odsevajo nekatere zgodovinske prelomnice mesta Maribor. S slavnostnim odprtjem mozaika so počastili tudi 8. obletnico delovanja Hiše Stare trte.

v ospredju Stanislav Kocutar, mestni viničar, avtor besedila o mozaiku

Talni mozaik sledi več kot pet tisoč let stari tradiciji izdelave tovrstnih ornamentalnih in figuralnih slik, izdelanih iz kamnitih ploščic in pritrjenih na podlago. Investicija je vključno z načrtovanjem, pripravami in postavitvijo potekala od 6. 12. 2013 do 10. 3. 2015. Avtor je mozaik pripravljal dobro leto, vanj pa je bilo vloženih več kot 2000 ur dela.

Mozaik v Hiši Stare trte simbolizira tok reke Drave. S skrbim izborom kamenčkov je avtor namišljenemu rečnemu tok dal vlogo nosilca zgodovinskih podrobnosti in z izrazno močjo mozaika hkrati ujel barvno raznolikost reke. Zgodovinske podrobnosti so izražene v obliki simbolov; vodnik z razlago simbolov je delo mestnega viničarja Stanislava Kocutarja, zloženko z razlago simbolov po talnem mozaiku pa je izdal Zavod za turizem Maribor – Pohorje, kot upravljalec Hiše Stare trte in naročnik investicije.

Likovni kritik, Mario Berdiš, o avtorju Igorju Orešiču in mozaiku v Hiši Stare trte povedal: »Pri najnovejšem mozaiku v Hiši Stare trte, kjer gre brez dvoma za enega najdaljših talnih mozaikov z enotno kompozicijo v tem delu Evrope, je uporabil izključno marmorje in granite različnih barv. Svetleča površina ustvarja vtis odsevanja sončnih žarkov na reki Dravi, razgibano strukturiranje pa dodatno pripomore k iluziji valovanja. Umetniku je uspelo združiti simboliko geografskih in vegetacijskih značilnosti mesta ob Dravi (s poudarkom na vinski trti), vključno z mitologijo in zgodovinskimi dogodki, od prve omembe Maribora kot mesta, preko dravskih vil na splavu, protestantizma, nadvojvode Janeza, admirala Tegethoffa, generala Maistra, škofa A.M. Slomška, Noordrunga, pomembnejših letnic in ne nazadnje leto EPK 2012, ki ga je Igor Orešič tudi spominsko ovekovečil na stenskem mozaiku v Volmerjevem prehodu.«

Ob odprtju mozaika so obeležili tudi 8. obletnico delovanja Hiše Stare trte. Slednjo je vse od odprtja obiskalo več kot 360.000 obiskovalcev, medtem ko se je v njej zvrstilo 234 prireditev, Zavod za turizem Maribor – Pohorje pa je v objektu izvedel veliko protokolarnih dogodkov za Mestno občino Maribor in številne druge institucije, zavode in podjetja iz Maribora ter širše regije.

Ob tej priložnosti bo v soboto (18. 4.) in nedeljo (19. 4.) potekala posebna degustacijska ponudba vzorca vina potomk Stare trte, penine in laškega rizlinga.

Foto: MP produkcija

V 24ih urah kolesarjenja: 404,44 kilometrov, nič spanja, solze sreče, premagovanje bolečin, odštevanje ur, minut, sekund… S tako rekoč neskončno trdno voljo je Beba Ščap (iz društva Never give up) dosegla osebni cilj, s številnimi podporniki pa so v samo enem dnevu zbrali več kot 1000 evrov za pomoč otrokom s posebnimi potrebami.
“Naredili smo nekaj izjemnega… Imela sem najboljšo ekipo, ki je stala za mano, brez katere mi to nikoli ne bi uspelo!“, je dejala Beba v prvih besedah, ko je stopila s kolesa. Prijatelji, sorodniki, športniki in ostali zbrani na Grajskem trgu so ji glasno zaploskali, voščila “v živo”, po telefonu in družabnih omrežjih pa so “kar deževala”.

Na podvig se je pripravljala 4 mesece. Mentor pri treningu Marck Goran Lorencin nam je zaupal, da je bila kombinacija njene trme in fizične pripravljenosti zmagovalna: “vedel sem, da pri njej psihični del priprav ne bo problematičen, ker ima tak karakter. Tako je bilo treba samo odpravit nekaj šibkih členov, jo malo ojačat, kondicijski del treninga pa ji je bil na kožo pisan.” S športnega stališča je ta podvig še toliko večji uspeh, ker je Beba s treningom in prevoženimi kilometri premagala morebitne posledice nedavne operacije ukleščenega živca.

Projekt24 pa ni bil samo športni uspeh. V enem dnevu so s prispevki podpornikov zbrali več kot tisoč evrov gotovine za pomoč otrokom s posebnimi potrebami. Na Zvezi prijateljev mladine Maribor pa bodo sponzorska nakazila sprejemali vse do konca meseca.
Katero željo je sebi izpolnila Beba, izveste nocoj ob 18.30 v oddaji Občinski informator na BK TV!

Boris Krabonja, ustanovitelj Humanitarnega združenja za pomoč ljudem Društvo Žvižgač, odslej deluje na Gosposki ulici v Mariboru. Na Mestni občini Maribor (MOM) naj bi mu v uporabo predali prostore nekdanje Tkalke. Člani Kulturnega društva Pekre-Limbuš pa Žvižgaču v podporo prirejajo dobrodelno predstavo.

Krabonja, VIR: KD Pekre

Po poročanju Večera, so na mariborski občini našli rešitev za prostorsko stisko Žvižgača. Doslej je Krabonja deloval v kleti Srednje ekonomske šole v Mariboru, kjer je uredil razdelilnico hrane. Na šoli naj mu ne bi več dovolili opravljati teh storitev, zato naj bi mu na občini poiskali nadomestni prostor. V kleti nekdanje Tkalke bodo predvidoma dvakrat tedensko pomagali ljudem v stiski. Breme materialnih oz. obratovalnih stroškov (za katere pričakujejo, da bodo nizki) naj bi prevzeli na MOM.

Na pomoč Žvižgaču, so se odzvali tudi v KD Pekre – Limbuš. Odločili so se za dobrodelno predstavo Kapitan John Piplfox, ki jo igrajo člani mladinske gledališke skupine. Ta bo na sporedu jutri, 17. aprila, ob 19h Domu kulture Pekre. Izkupiček od prodanih vstopnic, bodo “mladi pirati” namenili v dobrodelne namene (za nakup hrane, šolskih potrebščin, igrač, plačilo položnic, skratka za oblike pomoči družinam in posameznikom, ki jih tudi sicer izvaja Krabonja).

Jutri ob 20h bodo v stari dvorani SNG gostovali člani igralskega ansambla Hrvaškega narodnega gledališča (HNK) Varaždin. Gre za avtorski projekt ene najperspektivnejših mladih hrvaških avtoric in režiserk Olje Lozice.

V prostoru gostije, ki ga naseljujejo liki predstave, je ključnega pomena, da svatje zasijejo v vsej zunanji lepoti, četudi pri tem prekoračijo svoje (z)možnosti. Na začetku so vsi zbrani modno dovršeni in dišeči, prepričani, da živijo v najboljšem od vseh možnih svetov, a ne traja dolgo, ko se na zabavi začnejo rušiti pravila primernega obnašanja in klecati meje dobrega okusa. Predstava, ki je zlepljena iz majhnih sekvenc, v katerih vseh deset nastopajočih igralcev dobi svojih »pet minut«, se iz statičnega dramskega nastopa transformira v fizični performans. Močna pozitivna energija se z odra vali v občinstvo, od koder se na duhovito inteligenten način razpira vse, kar se skriva pod dežnikom, imenovanim kapitalizem: površnost, politična (ne)korektnost, (ne)toleranca, absurd …

Rekreativna športnica Beba Ščap iz društva Never give up v dobrodelne namene goni statično kolo. Vztrajala bo 24 ur. Začela je včeraj ob 18h, končala bo danes ob 18h, pri podvigu pa jo podpirajo številni znani športniki, kakor tudi naključni mimoidoči. Dobrodelna akcija #Projekt24 poteka na Grajskem trgu v središču Maribora.

Beba si je zadala jasen cilj: 24 ur bo brez spanja “vozila” statično kolo in tako zbirala denar za otroke s posebnimi potrebami. Na podvig se je pripravljala štiri mesece. V 24ih urah naj bi prekolesarila približno 400 km. Na “poti” pa so ali še bodo z njo kolesarili tudi košarkar Sani Bečirović, glasbenik 6 pack Čukur, DJ Mike Vale, nogometaši Nogometnega kluba Maribor in člani Plesne šole Sebastian.

Pridruži se jim lahko vsakdo, ki se odloči darovati svoj prispevek za otroke s posebnimi potrebami (zbrani denar bodo namenili Društvu Zveze prijateljev mladine Maribor). Mi bomo Bebo obiskali danes, in sicer s kamero, zato jutri ob 18.30 pričakujte reportažo v oddaji Občinski informator na BK TV.

Sinoči so na mladinskem SP v hokeju (ki te dni poteka v Ledni dvorani Maribor) Avstrijci s 6:1 premagali Slovence. Slednjim je tako rekoč zmanjkajo samozavesti.

Slovenski hokejisti po prejetih treh golih niso zbrali dovolj moči za prevlado na ledu. Z zadetkom za 4:1 so sicer dobili nekaj zagona, a prepozno. Odločili so se celo za tvegano taktiko brez vratarja, kar jih je “stalo” še dveh točk za goste. Četudi so pričakovali, da bo tekma z Avstrijci najtežja, so po prvih odzivih precej razočarani (še posebej po zmagah na obeh tekmah v prvih dneh prvenstva).
Podrobnosti jutri ob 18.30 v oddaji Občinski informator na BK TV.

Te dni je dvignil precej prahu domnevni spor med predstavniki Smučarskega kluba Branik in javnega podjetja Marprom. Prvi drugim očitajo (najmanj) nepripravljenost na dialog, drugi prvim pa, da se ne držijo dogovorov in obnavljajo stare prakse.

Direktor Marproma Bernard Majhenič trdi, da jim SK Branik skupno dolguje nekaj več kot 117 tisoč evrov, od tega naj bi bilo nekaj več kot 70 tisočakov neporavnanih stroškov za Zlato lisico. Rok za plačilo se je iztekel včeraj, ko naj bi predsednik kluba Boštjan Tancer zagotovil, da bodo plačali 55 tisočakov stroškov elektrike. Danes ob 10h dopoldne na Marpromu tega plačila še niso prejeli, so pa predstavnike medijev seznanili s sporočilom za javnost. Zapisali so “sodelovati in ne razdvajati“. Med drugim pojasnjujejo: “s podtikanji, pritiski na politične odločevalce, iskanjem bližnjic in izsiljevanjem ne želimo imeti opravka in se od takšnih dejanj strogo distanciramo.”

Predsednik SK Banik Boštjan Tancer naj bi namreč za mediacijo pri reševanju spora prosil celo župana Andreja Fištravca. Na včerajšnji tiskovni konferenci je sicer pojasnil, da so pripravljeni plačati 55 tisočakov, ker ta del dolga ocenjujejo kot nesporen. Do skupnih stališč pa naj ne bi prišli pri seštevku opravljenih ur dela s teptalnimi stroji. “Razlika je predvsem v količini opravljenega dela s strani njihovih delavcev oz. podizvajalcev… koliko ur se je za potrebe Zlate lisice na stadionu uporabljajo teptalne stroje.” Tancer ob tem vztraja, da se želijo o dolgovih pogovoriti “za štirimi stenami“, a Majhenič poudarja, da so se dovolj pogovarjali oz. da ne morejo “barantat, tako kot lahko barantajo oni“. Četudi so delali na istem bregu (saj so podpisali dogovore) torej ostajajo vsak na svojem. Pričakovati je tožbo.

Osebje slovenskega paviljona se bo na letošnji svetovni razstavi Expo v Milanu predstavilo v enotnih oblačilih. Na mariborski fakulteti za strojništvo so danes predstavili unikatne modne dodatke v obliki Slovenije, izdelane v tehniki zračne čipke, ki bodo del celostne podobe Slovenije, za katero je poskrbela javna agencija Spirit.

Svetovna razstava Expo, ki se odvija vsakih pet let, bo letos potekala v Milanu. Med 147 državami sveta, ki se bodo predstavile, je tudi Slovenija. Gre za eno največjih gospodarskih promocijskih priložnosti Slovenije, zato daje Spirit velik poudarek tudi krepitvi prepoznavnosti in ugleda države. Slovenija se bo predstavila z lastnim paviljonom in celostno podobo oblačil.

Oblačilno podobo je oblikovala Sonja Šterman s katedre za tekstilne materiale in oblikovanje na mariborski fakulteti za strojništvo. Izbrana oblačila so izdelali v podjetju Moda Mi&Lan iz Gornjih Petrovcev, ta pa so obogatena z unikatnimi modnimi dodatki v obliki zračnih čipk, ki so jih izdelali študenti laboratorija za oblačilno inženirstvo ter fiziologijo in konstrukcijo oblačil na omenjeni fakulteti.

Kot je za STA povedala Štermanova, je bila pomembna informacija pri zasnovi koncepta oblačil za osebje razstavnega dogodka slovenski slogan za letošnjo razstavo “I feel SLOVEnia, Green.Active.Healthy.” in vsebinska zasnova letošnje svetovne razstave Expo 2015 “Hrana za planet, Energija za življenje”.

Celostna podoba oblačil na razstavi bo v znamenju srednje do temno sivih tonov vrhnjih oblačil, zelenih tonov majic in svetlo sivih tonov srajc. Površine oblačil bodo poživili šivi v zeleni barvi, v Mariboru izdelani unikatni modni dodatki, ki dajo oblačilom stilsko piko na i, pa so izdelani s tehniko zračne čipke, ki temelji na prešivanju vezilne podlage s sukancem.

Dodatki za ženske modele so izdelani v obliki Slovenije, za moške pa v obliki letve, ki se lahko poljubno odvzame. Zračno čipko sestavlja nešteto niti, ki predstavljajo povezanost in sodelovanje med ljudmi. Hkrati dodatek s svojo strukturo simbolno predstavlja naravo – brstenje in rastline, ki so v naši prehranski verigi nujne za zdravo življenje.

Unikatne čipke v obliki Slovenije so rezultat kreativnega ustvarjanja 18 študentov pod mentorstvom Sonje Šterman in Silve Kreševič Vraz. Za izvirne izdelke, ki so v nekaterih primerih zahtevali tudi do 40 ur dela, je bilo po besedah Kreševič Vrazove vloženega veliko truda in znanja.

Unikatne tekstilne teksture v obliki Slovenije, ki so jih oblikovale študentke, so vsebinsko obogatene s strukturami in linijami, ki predstavljajo porečja, avtoceste in železnice ali pa ponazarjajo Slovenijo po regijah, narečnih skupinah in gostoti naseljenosti prebivalstva.

Vir: STA

Kjer je volja, tam je pot, dokazuje Nataša Rozman, diplomirana inženirka konfekcijske tehnologije. Po dveh porodniških dopustih je ostala brez službe. Vključila se je v program PVSP (Podjetno v svet podjetništva) in v soboto odprla svojo specializirano trgovino s črnimi oblačili.

Ta dan je vstala ob štirih zjutraj, da je do 10h pravočasno pripravila vse za otvoritev. Ostalih ur dela, nespanja in premagovanja ovir preprosto ne šteje več. “Glavno, da je uspelo,” je dejala z nasmehom. Morda malce nenavadno ime trgovine je združitev črne barve in upanja (hrv. nada), slednjega je namreč potrebovala tudi sama. Na eni strani poslovno, kajti tekstilna branža ne “cveti” več, kot je nekoč, na drugi strani pa zelo osebno, ko je izgubila očeta: “v vsakem primeru ostaja upanje. Za tistega, ki obleče črno zaradi žalovanja, za nas, ki jo oblečemo, da prikrijemo kakšen kilogramček ali za nekoga, ki gre na zmenek. Za vsakega obstaja upanje.” V specializirani trgovini na Ulici Heroja Nandeta 37 v Mariboru bodo črna, elegantna oblačila in dodatki na voljo izposojo, kakor tudi odkup ali izdelavo po naročilu. “Vsakomur se lahko zgodi, da obstane pred dejstvom, ko nima primerne obleke za kakšno svečanost, recimo pogreb, maturantski ples, poroko… Zakaj bi ljudje zapravljali preveč časa in denarja, če lahko to zadrego rešijo ceneje in hitreje“, je razmišljala Nataša.

Na njeni samostojni poti so jo spodbujali prijatelji in sorodniki, ključni moment pa je bila prijava na program PVSP – Podjetno v svet podjetništva, ki ga izvajajo na Mariborski razvojni agenciji. Njena mentorica Irena Podletnik (MRA) je pojasnila, da se je Nataša prijavila v 1. skupino udeležencev programa. “Njena zgodba je kar navdihujoča. Prišla je s svojo idejo in z našo pomočjo je dejansko pripeljala zadevo do te faze, da ima danes otvoritev svoje trgovinice.” Po njenem mnenju se pri večini ljudi zatakne prav na prehodu od ideje do vstopa na trg, zato v tem smislu vidi poslanstvo programa PVSP. Trenutno je aktualen tretji poziv. Prijavite se lahko najkasneje do 8. maja.

Podrobnosti nocoj ob 18.30 v oddaji Občinski informator na BK TV.