Predsednik republike Borut Pahor je včeraj na povabilo vodstva, dijakov in študentov obiskal Lesarsko šolo Maribor. Predsednika republike sta sprejela Aleš Hus, v.d. direktorja in ravnatelja srednje šole ter Miroslav Novak, v.d. ravnatelja višje strokovne šole. Lesarska šola Maribor izvaja izobraževalne programe na področju celotne gozdno-lesne verige, študentom in dijakom omogočajo izobraževanje na srednji in višješolski ravni. je pa ob tem predsednik republike Borut Pahor dijakom in študentom v Mariboru dejal: “Razmišljajte o pogumni, novi, dinamični in v svet odprti Sloveniji”.

Foto: Daniel Novakovič

Predsednika republike so ob prihodu v šolo pozdravili prav vsi dijaki in študentje, posebno dobrodošlico pa sta mu izrekla Lara Železnik, predsednica študentskega sveta, in Luka Magdič, predsednik dijaške skupnosti. Poudarila sta, da si njegov obisk dijaki in študentje štejejo v čast, saj dokazuje, da so na pravi poti v razmišljanju, da je les surovina prihodnosti. Predsednik Pahor jih je pozdravil z besedami pohvale in se spomnil nedavnega obiska nemškega predsednika Joachima Gaucka, s katerim si je v podjetju Pipistrel ogledal leseni propeler, izdelek diplomskega študenta te šole. “Pred dobrim letom sem bil povabljen, da vašim diplomantom izročim diplome ob zaključku študija. Danes so ti že šli svojo pot. Med vami čutim samozavest, imate zdrave ambicije in zavedanje, da je za uspeh potrebno imeti posebne talente, odličnost in vztrajnost. Vi ste generacija, ki to razume, vi ste generacija, ki se zaveda, da uspeh ni samoumeven, temveč se je zanj potrebno truditi,” je dejal predsednik republike in dodal, naj imajo vedno v mislih o prihodnosti pogumno, novo, dinamično in v svet odprto Slovenijo. “Takšno Slovenijo, kot ste jo vi pričakovali od svojih staršev, dajte vi svojim otrokom,” je nagovor zaključil predsednik republike.

Hus in Novak sta nato predsednika republike popeljala na ogled šole, Drago Žnidarič, vodja delavnic, pa mu je predstavil dejavnosti v delavnicah šole. Predsednik Pahor si je nato ogledal izvedbo vaj z gozdarji in gozdarskimi tehniki ter čebelarsko dejavnost šole. Mirjana Kumer, avtorica zbirke lesenih pručk, je predsedniku Pahorju predstavila bogato zbirko več kot 130-ih lesenih pručk iz različnih vrst lesa. Dijak Metod Cvetko je predstavili makete lesenih hiš, ki jih izdelujejo na šoli, Martin Klinc, bivši študent šole pa je predstavili prikaz zlatenja in restavriranja. Lesarska šola Maribor daje velik poudarek povezovanju izobraževalnega procesa z gospodarstvom. Zato pri pripravi diplomskih nalog vključujejo podjetja, šola pa vzdržuje redne stike z bivšimi študenti, zaposljivost njihovih diplomantov pa je nad 90 odstotna.

Obisk na Lesarski šoli Maribor je predsednik republike zaključil s pogovorom z dijaki in študenti. Zanimalo jih je, kdaj se je predsednik republike prvič srečal z lesom, kakšno je njegovo mnenje glede mladih talentov, ki odhajajo v tujino ter kako sam vidi prihodnost lesne industrije v Sloveniji. Predsednik republike je ponovno poudaril prepričanost, da je les material prihodnosti in da je iz njega mogoče izdelati danes veliko več kot v preteklosti: “Vi ste tiste ‘brihtne buče’. Vi boste pokazali, kaj vse je mogoče ustvariti iz lesa,” je dejal predsednik Pahor. “Tukaj niste le zato, da se izobražujete, tukaj se oblikujete v osebnosti. Bodite samozavestni in navdihujte ljudi. Pred vami je najlepši del vašega življenja. Naj vas zanese in ponese. Stopite na rob, da boste videli prepad. Nato pojdite naprej in zmagajte,” je pogovor z dijaki in študenti zaključil predsednik republike.

S koncem marca se uradno zaključi zimska sezona na mariborskem Pohorju. Predstavnika Marproma sta na današnji novinarski konferenci poudarila, da je bila uspešna. Kljub temu pa zaenkrat ostaja odprto vprašanje kdo bo zagotovil naslednjo.

“Iskreno povedano bi si želel, da se morda kdo drug javi“, je dejal direktor Marproma Bernard Majhenič, ki je sicer danes z zadovoljstvom poudaril, da so zimsko sezono – ne glede na vse ovire, vzpone in padce – zaključili več kot uspešno. “Na Pohorju je smučalo približno 137.000 ljudi. Skupno smo zabeležili okoli dva milijona evrov prihodkov in milijon 900 tisoč evrov stroškov.” Sezono torej zaključujejo s plusom, a premajhnim, da bi lahko investirali v naslednjo. Temu bi bilo treba dodati še 900 tisoč evrov, kajti pred naslednjo bi bilo treba v vsa vzdrževalna dela (remonte itd.) najprej vložiti okoli milijon evrov. Teh stroškov niso pripravljeni sprejeti, razen, če dobijo koncesijo za upravljanje s smučišči (in napravami) za naslednjih 10 let. Pod takim pogojem pa bi se bili pripravljeni tudi zadolžiti oz. najeti kredit.

Boštjan Zagorac (v Marpromu zadolžen za odnose z mediji) dodaja, da v okoliščinah, v katerih so sprejeli izvajanje te sezone, v bodoče več ne želijo delati: “marsikdo nam je napovedoval potop.” S prodajo sezonskih vstopnic so (lahko) začeli 11. novembra, kar je približno 3 mesece kasneje kot je bilo običajno v prejšnjih letih. Prodali so 2113 sezonskih vstopnic, 13. decembra so “odprli” sezono. Od 25-ih prog na Pohorju, jih je obratovalo 24, le Stolp ne. Marpromu in Marturi je pri “zimskih opravilih” pomagalo 50 ljudi, ki so bili v preteklih letih tako rekoč mehanizem Pohorja (pred stečajem Športnega centra Pohorje). Majhenič je poudaril, da jih bodo skušali obdržati, a odločitev o podaljšanju koncesije ni v njihovih rokah. O tem bodo odločali na Mestni občini Maribor.
Podrobnosti v oddaji Občinski informator (jutri ob 18.30) na BK TV!

Čeprav je mariborska občina v predlogu proračuna znatno zmanjšala predvidena sredstva za Festival Lent, v Narodnem domu Maribor pravijo, da mesto tudi letos ne bo ostalo brez poletnega festivala. Vprašanje pa je, kakšna bo njegova vsebina in ali bodo lahko postavili plavajoči oder na Dravi.

Slika je simbolična

“Tako drastičnega reza še ni bilo,” je danes po seji sveta Narodnega doma Maribor povedal direktor Vladimir Rukavina. V predlogu občinskega proračuna, ki ga bo v četrtek v prvem branju sprejemal mestni svet, je za Festival Lent predvidenih le 52.000 evrov, medtem ko so zanj lani iz občinske blagajne dobili nekaj manj kot 400.000 evrov.

Samo za postavitev prizorišč potrebujejo po besedah Rukavine okoli 450.000 evrov, od tega gre levji delež za plavajoči oder, kjer potekajo najpomembnejši dogodki. Če tega odra ne bo, se jim bodo po ocenah Rukavine močno znižali delež sponzorjev in prihodki od prodaje vstopnic, posledično pa bosta padla obseg in kakovost programa.

Lani so za festival porabili skupno 1,2 milijona evrov, kar je po besedah Rukavine finančno gledano “zadnja točka, preden se stvari začnejo sesedati same vase”. Zato so bili izjemno razočarani, da jim občina tudi letos znižuje sredstva.

Poleg ustrezne finančne podpore si želijo boljše komunikacije z občino, ki mora po besedah Rukavine kot ustanoviteljica Narodnega doma Maribor doreči, kakšnega festivala si želi, in za to tudi prevzeti odgovornost. Predvsem pa se želijo izogniti vsakoletnemu reševanju festivala v zadnjem trenutku.

Za celoten Narodni dom, ki letno izvede okoli 1700 prireditev, je v predlogu občinskega proračuna predvidenih za 370.000 evrov manj kot lani. “Nadvse čudno je, da se v letu, ko pričakujemo novo letalsko povezavo z mariborskega letališča in ko v Londonu že oglašujejo Festival Lent kot enega od glavnih razlogov za obisk Maribora, ne naredi nič, da bi se rešilo to blagovno znamko mesta,” je dejal predsednik sveta Narodnega doma Maribor Andrej Verlič.

Oba z Rukavino sta poudarila, da je dilema, ali dati DENAR za socialo ali kulturo, lažna. “Brez Festivala Lent socialna situacija v mestu ne bo nič boljša, kvečjemu slabša,” je dejal Verlič. “Za eno in drugo je dovolj denarja. Gre za vprašanje prioritet,” je dodal Rukavina.

Lansko leto je sicer Narodni dom Maribor zaključil pozitivno. Povečali so število prireditev, razširili program Art Kampa čez vso poletje in v upravljanje prevzeli Vetrinjski dvor. Prihranke so po besedah Rukavine dosegli predvsem z racionalizacijo stroškov in povišanjem prihodkov od vstopnin. A tega glede na socialne razmere v mestu ne morejo stopnjevati.

Po njegovih besedah je nujno, da ohranijo obseg brezplačnih prireditev, tudi na Festivalu Lent, ki je pomembna osnova za pridobivanje sredstev na trgu. Narodni dom je od leta 2002 do 2014 iz občinske blagajne prejel 20,4 milijonov evrov, te pa nadgradil z lastnimi prihodki v višini 17,7 milijona evrov. “Želimo si predvsem dialoga. Ustanovitelj ne more samo nenehno krčiti sredstev, ne da bi se s teboj pogovarjal,” je še dejal Rukavina.

Vir: STA

Nasprotovanje predlogu proračuna Mestne občine Maribor je na mestni ravni združilo še tako različne stranke, kot so SMC, SDS, LPR, Županova lista in Združena levica. Na današnji skupni novinarski konferenci v Mariboru so izrazile nestrinjanje s predlagano vsebino proračuna in od župana Andreja Fištravca zahtevale, da predlog ustrezno spremeni.

“Proračun je tako pomemben dokument, da tu ni prostora za politične delitve,” je ob doslej še ne tako poenoteni opoziciji dejal predsednik lokalnega odbora SMC Andrej Špenga. Po njegovih besedah predlog proračuna, ki ga bo mestni svet v prvem branju obravnaval v četrtek, “vsebuje številne hude strokovne napake in anomalije, hkrati pa pomeni vsebinsko katastrofo za mesto Maribor in ljudi”. Zato je župana pozval, naj predlog umakne.

“Takšnega proračuna, ki mestu samo jemlje in nič ne daje, zdrava pamet ne more podpreti,” je dodal vodja Liste za pravičnost in razvoj (LPR) Stojan Auer. Najbolj ga moti, da proračun ne zagotavlja nujnih ukrepov za gospodarstvo, hkrati pa lokalnim podjetjem in prebivalcem prinaša nove obremenitve.

Mestni svetnik Združene levice Aleksander Županek je izpostavil neustrezno porazdelitev sredstev med mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi ter dejstvo, da v predlog kljub drugačnim obljubam župana ni vključena ideja participatornega proračuna.

Mestna svetnica SDS Vladimira Cokoja je ponovno opozorila na po mnenju njene stranke nerealno načrtovane prihodke in izredno nizka pričakovanja prilivov evropskih sredstev. Prav tako pogreša točno opredelitev, za kaj bo namenjeno novo posojilo v višini 1,9 milijona evrov, ki ga občina namerava letos najeti.

Kritični so tudi v Županovi listi nekdanjega župana Franca Kanglerja. Kot je dejal mestni svetnik Milan Mikl, je že lani prišlo do velikega razkoraka med načrtovanimi sredstvi v proračunu in dejansko realizacijo, a ni bilo rebalansa proračuna. To po njegovih ocenah kaže, da občinski denar razporeja sam župan s svojo ekipo brez upoštevanja volje mestnega sveta.

Na ločeni novinarski konferenci je odklonilno mnenje do predloga proračuna predstavil vodja svetniške skupine SD Matej Žmavc. “Proračun je sicer uravnotežen v smislu prihodkov in odhodkov, vendar so prihodki iz nekaterih virov planirani nerealno,” je dejal. Med drugim ga motijo napovedano višanje sredstev za delovanje mestne uprave ter pritiski na komunalna podjetja, kar bo posledično vodilo do podražitev za občane.

Omenjene stranke takšnega predloga proračuna v četrtek po napovedih ne bodo podprle. Kljub temu ima župan s svojo listo in koalicijskimi partnericami v mestnem svetu večino glasov. Kot je za STA povedal vodja svetniške skupine Liste župana Andreja Fištravca Saša Pelko, bodo njihovi mestni svetniki predlog proračuna podprli.

Vir: STA

Župan Mestne občine Maribor (MOM) Andrej Fištravec je danes v Mestni hiši Rotovž sklical sestanek županov obdravskih občin, ki so lani podpisali pismo, s katerim so se zavzeli za ponovno selitev sedeža HSE v Maribor. “Župani so se sestali zaradi bojazni o negotovi prihodnosti družbe DEM in seznanitve s procesi, ki trenutno potekajo v omenjeni družbi,” so sporočili iz MOM.

Srečanju županov se je pridružil tudi predsednik sveta delavcev DEM Vladimir Šega, ki je uvodoma pojasnil, da v družbi DEM poteka postopek izredne notranje revizije. »Opažamo nekorektne korake v DEM in dobivamo informacije, da je izredna notranja revizija uvedena z namenom zamenjave vodstva družbe. Prav tako nas opozarjajo, da HSE načrtuje najem večjega kredita, garancijo za katerega pa bi morala zagotoviti DEM. Ko HSE več ne bi mogel kredita odplačevati, bi le-tega morala prevzeti družba DEM, kar bi jo finančno uničilo. Po naši oceni tako ne gre samo za željo po zamenjavi vodstva, temveč tudi za finančno izčrpavanje DEM, temu pa bi sledila neizbežna privatizacija družbe, česar pa kot predstavniki lokalne skupnosti ne smemo dopustiti. Želja po zamenjavi vodstva DEM je zato nedopustna. Nesprejemljivo je vodenje in izkoriščanje naravnih potencialov regije brez vednosti in usklajenosti lokalne skupnosti. Zahtevamo, da HSE ustavi vse morebitne postopke glede razrešitve vodstva in prekine z netransparentnim upravljanjem z DEM,« je na sestanku izpostavil župan MO Maribor Andrej Fištravec.

“Župani so soglasno izrazili nestrinjanje z interesom HSE za razrešitev vodstva DEM, brez predhodnega posveta z župani regije. Ob tem odločno protestirajo proti izčrpavanju regionalnega vira in usmerjanju izven regije. MO Maribor bo v ta namen tudi preučila evropsko zakonodajo, na podlagi katere bi se morali dobički iz elektrarn usmeriti v regijo, kjer elektriko proizvajajo. Župani so ob tem izrazili tudi zahtevo, da se nemudoma vzpostavi nadzorni svet DEM, katerega član mora biti tudi predstavnik lokalne skupnosti,” sporočajo iz MOM.

Kot so sporočili iz MOM, se bo župan MO Maribor Andrej Fištravec skupaj z nekaterimi župani obdravskih občin še ta teden sestal z generalnim direktorjem HSE Blažem Košorokom in finančnim direktorjem HSE Stojanom Nikolićem, kjer jim bo predstavil stališča lokalne skupnosti z namerami HSE in izpostavil zahteve, ki so jih župani sprejeli na današnjem sestanku. “Župani obdravskih občin soglasno zahtevajo prenos sedeža HSE v Maribor, saj bi le-ta pomembno vplival na izboljšanje ekonomskega in socialnega položaja regije,” so dodali.

Za Zavarovalnico Maribor (ZM) je precej naporno leto, ki pa so ga po besedah predsednika uprave Davida Kastelica zaključili z doslej najboljšim izkupičkom. Lani so zbrali za 250 milijonov evrov kosmate premije in izplačali za 149,8 milijona evrov škod, leto pa kljub katastrofalnemu žledu zaključili s 16,4 milijona evrov čistega dobička.

“Za nami je prvo popolno leto nove uprave, ki si je zastavila precej ambiciozne cilje. Zelo smo ponosni na vse, kar nam je uspelo narediti. Prenovili smo praktično vse, kar se je v tako kratkem času dalo prenoviti,” je na današnji novinarski konferenci dejal Kastelic in ob tem dodal, da njihove ambicije po optimiranju poslovanja postajajo stalnica, ne zgolj enoletna zgodba.

Kot je povedal, so najboljši rezultat v zgodovini zavarovalnice dosegli kljub slabemu začetku leta, ko jih je tik pred koncem leta 2013 udarila velika izguba podrejenega dolga v bankah, februarja pa še žled. Zaradi omenjene naravne ujme so bili med vsemi zavarovalnicami najbolj prizadeti, je dejal Kastelic, saj je bila prav pri njih zavarovana javna železniška infrastruktura.

Zavarovalnica je lani zaradi opaznega in hitrega padanja premij na ravni države celo povečala svoj tržni delež. Zbrana premija je tudi pri njih v primerjavi z letom prej malenkost padla, a so se tudi škode na njihovo srečo nekoliko znižale.

Kot je povedal pomočnik predsednika uprave Borut Celcer, so lani obračunali za 1,9 milijona manj škod kot leto pred tem. Na področju premoženjskih zavarovanj so izplačali 108,7 milijona evrov škod, na področju življenjskih pa 41,2 milijona evrov. “Načrtovali smo nekaj manj škod, a je žled prispeval okoli 20 milijonov evrov učinka na ravni celotne skupine Sava Re, znotraj katere je bila najbolj izpostavljena prav naša zavarovalnica,” je dejal Celcer.

Letos načrtujejo, da bodo zbrali za 247,3 milijona evrov kosmate premije, kosmate škode naj bi dosegle 147,7 milijona evrov, od tega 99,2 milijona evrov na premoženjskem delu ter 48,5 milijona evrov škod na področju življenjskih zavarovanjih. Če ne bo večjih v finančnem načrtu nepredvidenih naravnih nesreč, potem bi leto 2015 družba lahko sklenila s 22,1 milijona evrov čistega dobička.

Po besedah člana uprave Roka Moljka naveza znotraj skupine Sava Re deluje dobro, saj so tudi rezultati skupine bili zelo lepi, pri tem pa zelo pomembno vlogo znotraj nje igra prav Zavarovalna Maribor. Ob tem je po njegovem pomembno poudariti, da so nekatere dobre prakse iz Maribora že prenesli na delovanje drugih delov skupine, ki vključuje deset zavarovalnic na skoraj vseh trgih nekdanje skupne države.

Že lani, še bolj pa letos, bodo v družbi okupirani z novo prihajajočo direktivo Solventnost 2, na katero morajo biti povsem pripravljeni z začetkom naslednjega leta. Ob tem pa v zavarovalnici najverjetneje že z aprilom uvajajo nekatere novosti na področju avtomobilskih zavarovanj.

Del nižanja stroškov družbe je tudi zmanjševanje števila zaposlenih. Trenutno ima zavarovalnica 812 ljudi, v času nove uprave so to številko znižali za okoli 60, nekaj malega jo bodo tudi letos. Večinoma so to počeli z mehkimi metodami, nekaterim pa so se morali zahvaliti tudi drugače ob upoštevanju vseh pravic, ki so jim pripadale. Ob tem Kastelic poudarja, da so hkrati tudi zaposlovali, predvsem visokokvalificirane kadre.

Vir: STA

Pri Vodnem stolpu na Lentu, je včeraj potekala 23. mednarodna ekološka akcija »Ni nam vseeno«. Akcijo je ob svetovnem dnevu organiziralo potapljaško društvo Maribor in je hkrati potekala tudi v Dravogradu, Rušah, na Ptuju in Varaždinu. V vodo, ki ima sedem stopinj, je skočilo skupno 60 potapljačev, od tega jih je v Mariboru sodelovalo okoli 30.

“Pri svojem delu potapljači največkrat naletijo na mize, stole, ograje, kolesa, prometno signalizacijo, klopi, nakupovalne vozičke ter mopede.” je povedal predsednik Potapljaškega društva Maribor Vojo Erakovič, ter dodal, da so pred nekaj leti v tovrstni čistilni akciji, našli celo več avtomobilov.

Po Erakovičevih besedah je osnovni namen akcije ozaveščati ljudi o pomenu ekosistema reke, spoštovanja reke, spodbujanju preživljanja prostega časa na in ob reki.

V letošnjem letu imajo namen organizirati še dve akciji. Junija bodo pripravili »Drava moja plaža«, kjer bodo aktivno predstavili možnosti rekreacije na reki, v decembru pa projekt »Dobri možje iz Drave obdarijo otroke«, kjer bodo potapljači simbolno obdarili prisotne otroke, direktno iz Drave.

Dodano, danes ob 15.47

Z aktivnostmi ob svetovnem dnevu voda tudi v društvu DRAVA

Pred sodnim stolpom na Lentu, je včeraj Mobilni Ekološki laboratorij, ki deluje pod okriljem Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, predstavil svoje delovanje in aktivnosti.

Za logistično podporo so poskrbeli člani društva DRAVA ter pripravili aktivnosti in opremo Društva Drava, ter poskrbeli za tradicionalni golaž in pijačo.

Ob svetovnem dnevu voda v Mariborskem vodovodu izvajajo organizirane aktivnosti s katerimi želijo opozoriti, da so naravnani k trajnostnemu razvoju. Tako so danes v Qulandiji med drugim predstavili svojo maskoto vidro Vido.

Po besedah direktorja Danila Burnača, bo nova maskota – vidra Vida – odslej skrbela, da najmlajši spoznajo zakaj je voda pomembna in kako kakovostno vodo imamo v Mariboru. Mariborski vodovod je ob tem na aktivnosti, ki jih izvajajo opozoril z razstavo, ki jo je spremljal pester program. Direktor Mariborskega vodovoda Danilo Burnač je podelil tudi nagrade desetim izbranim ustvarjalcem likovnih del, ki so jih ustvarili na natečaju z tematiko, namenjeno svetovnemu dnevu voda.

V okviru nacionalne preventivne akcije Pešec, je Javna agencija Republike Slovenije za varnost promet (AVP) v oktobru 2014 objavila javni natečaj za lokalne skupnosti za podelitev priznanja »Pešcem varna in prijazna občina«.

Slika je simbolična

“Namen je, da se lokalne skupnosti, ki so v zadnjih štirih letih izvedle največ konkretnih ukrepov (infrastrukturnih, preventivnih, nadzorstvenih in izobraževalnih) in prispevale k večji varnosti pešcev izpostavi in promovira na nacionalni ravni,” so sporočili iz MOM.

Mestna občina Maribor je celovito pristopila k reševanju problematike varnosti pešcev na celotnem območju občine (ne samo v središču mesta, temveč tudi v drugih manjših zaselkih). Izvedli so številne in raznolike infrastrukturne ukrepe za večjo varnost pešcev, nekatere inovativne, ali zahtevnejše ter druge kot nadgradnjo urejanja obstoječih ukrepov. Na podlagi ocene sredstev je bilo po oceni vloženih prek 2,5 milijonov EUR, za navedenih prek 70 različnih infrastrukturnih ukrepov. Nekateri ukrepi so zelo inovativni oz. nadstandardni (glede na tehnične specifikacije za površine za pešce) v slovenskem prostoru in kažejo na razvojno usmeritev lokalne skupnosti, v iskanje novih rešitev (LED diode, prikazovalniki, odštevalniki časa, taktilne oznake za slepe in slabovidne, preventivna digitalna sporočila na avtobusnih postajališčih itd.). Izvedeni ukrepi so izredno dobro predstavljeni, opisani ter s finančno konstrukcijo potrebno za izvedbo. Prav tako so aktivnosti za večjo varnost pešcev celovite in v povezovanju različnih deležnikov, tako na ravni lokalne skupnosti, kot širšega sodelovanja s prostovoljci in nevladnimi organizacijami. S preventivnega področja so izvedene številne preventivne aktivnosti za pešce (preventivni dogodki, akcije začetek šole in bodi preViden, terenske akcije z osveščanjem pešcev in razdeljevanjem odsevnikom, izvedba opazovanja vedenja pešcev itd.). Prav tako se vključujejo tudi drugi deležniki s svojimi aktivnostmi kot je nadzor s strani Policije in občinskega redarstva. Izvaja se tudi sprotno spremljanje in analiza varnosti pešcev v sodelovanju s PU Maribor.

Podrobnosti v povezavi.

“V Mariboru pijemo zelo zdravo vodo,” je poudaril Danilo Burnač, direktor Mariborskega vodovoda, ki ob mestni občini z vodo oskrbuje še 17 okoliških občin in velja za največji tovrstni sistem v Sloveniji. Je pa danes v vodarni Vrbanskega platoja pozval k racionalni porabi vode naše najmlajše.

Mariborski vodovod sicer z vodo oskrbuje okoli 220.000 prebivalcev v severovzhodu Slovenije in vzdržuje cevovodni sistem v skupni dolžini 1540 kilometrov, kar je dvakratna dolžina reke Drave. Ker morajo ves čas skrbeti za to, da kakovostna voda pride tudi do končnega uporabnika, so ob tem lani naredili še okoli 5000 meritev temperature vode v sistemih.

Danes je v vodarni na Vrbanskem platoju je Burnač pozval k bolj racionalni rabi vode tudi najmlajše. Kot pravi jo v vsakdanjem življenju le pet odstotkov porabimo za pitje in kuho, medtem ko je največji porabnik v gospodinjstvu straniščni kotliček, ki porabi okoli 35 odstotkov vse vode. Poraba vode znotraj njihovega sistema sicer pada zadnjih deset let. Pred dvajsetimi leti so tako letno načrpali že skoraj 20 milijonov kubičnih metrov pitne vode, lani zgolj še 12,6 milijona kubičnih metrov z obstoječimi napravami in vodnjaki, s katerimi upravljajo.

Letos Generalna skupščina Združenih narodov postavlja v ospredje povezavo med vodo in trajnostnim razvojem oziroma med dejavniki, ki so z vodo v pomembni relaciji. V Mariborskem vodovodu dajejo trajnostnemu razvoju velik pomen, kar dokazujejo predvsem z vpeljevanjem elektronskega poslovanja, s čimer želijo okolje razbremeniti obremenjujočih pojavov. Mariborski medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanje narave se je pred letošnjim svetovnim dnevom voda, ki ga obeležujemo v nedeljo, odločil začeti kampanjo osveščanja občanov Maribora in širše okolice o pomenu pravilnega zbiranja in odstranjevanja odpadnih zdravil. Letošnja osredja tema svetovnega dneva voda je sicer Voda za razvoj.

Po besedah direktorja Mariborskega vodovoda, dajejo trajnostnemu razvoju velik pomen, kar dokazujejo predvsem z vpeljevanjem elektronskega poslovanja, s čimer želijo okolje razbremeniti obremenjujočih pojavov. Čistilna akcija, ki jo vsako leto izvedejo na območju največjega črpališča Vrbanski plato ter program, ki ga pripravijo vsako leto ob Svetovnem dnevu voda in ko širšo javnost še intenzivneje spominjajo na to kako pomembno je varčevanje in smotrno ravnanje s pitno vodo, so samo še nadgradnja njihovega poslanstva.

V okviru organiziranih aktivnosti bo v soboto 21. marca razstava Mariborskega vodovoda v Qlandiji med 10. in 12. uro. Podelitev nagrad desetim najboljšim likovnim delom in pester spremljevalni program.

Letošnja tema svetovnega dneva voda je: »Voda za razvoj«.Opredeljena tema ima širok pomen. Za nekatere pomeni zagotavljanje osnovne oskrbe s pitno vodo, za druge pomeni iskanje rešitev v zvezi s pojavom različnih snovi v vodi, kot so na primer farmakološko aktivne snovi (FAS) – zdravila, ki bi lahko močno vplivala na zdravje ljudi. Medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanje narave Mestne občine Maribor se je odločil, da letošnji svetovni dan vode nameni kampanji ozaveščanja občanov Maribora in širše okolice o pomenu pravilnega zbiranja in odstranjevanja odpadnih zdravil.

Kot je na sredini novinarski konferenci povedala vodja urada Olga Mravlje, želijo z omenjeno kampanjo ob dejstvu, da na območju mariborskega vodovoda pijejo eno bolj kakovostnih vod v državi, iskati rešitve za nekatere novodobne substance, ki počasi, vendar vztrajno prehajajo v podzemne vode in bi se lahko nekoč pojavile tudi v pitni vodi.

“Zaradi pojava ostankov zdravil v vodi, na kar kažejo tudi rezultati občinskega imisijskega monitoringa tal ter podzemnih in površinskih voda, smo se odločili dati poudarek tej tematiki,” je povedala Mravljetova. V ta namen so v sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano ter s pomočjo podjetij Nigrad, Snaga in Aquasystem izdali letak in plakat z opozorili, kaj pomeni, če tovrstnih odpadkov ne odlagamo pravilno.

Podrobnosti danes v Občinskem informatorju, ob 18.30.

Upravna enota Maribor je danes na delovnem obisku gostila šest predstavnikov ministrstev iz Afganistana, ki se v Sloveniji izobražujejo v okviru programa »Informatizirano upravljanje osebnih stanj«.

Program organizira International Center for Promotion of Enterprises, ICPE iz Ljubljane v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve Republike Slovenije in Ministrstvom za notranje zadeve Republike Slovenije. Goste sta sprejeli načelnica Upravne enote Maribor mag. Karin Jurše in vodja oddelka za osebna stanja in državljanstva dr. Bojana Zadravec.

“Predstavljena je bila zakonodaja na področju osebnih stanj (matičnega registra, sklepanja zakonskih zvez, spremembe osebnih imen itd.), gostje pa so se seznanili tudi s funkcijami in delovanjem matičnega registra ter povezavo matičnega registra z drugimi registri, ki jih vodijo upravne enote,” so sporočili iz UE Maribor.

Strokovna komisija je staknila glave in določila bende za Šourock’15.

Tresla se je gora, rodil se je rock. Čas je bil, da strokovna žirija posluša in pregleda glasbo in prijavnice, ki so jih poslali bendi za letošnji Šourock in določi kdo se bo na Štuku potegoval za titulo najboljšega študentskega rock benda.

Člani bendov najbrž že kak teden s prekrižanimi prsti čakajo na rezultate razpisa za letošnji Šourock. Zraven njih pa smo še vsi ostali, ki smo si razbijali glave z vprašanjem koga bomo lahko letos gledali in predvsem poslušali na enem najboljših odrov v Sloveniji. Strokovna žirija v sestavu ambasador Šourock’15 Marko Soršak – Soki, bobnar pri Elvis Jackson, Jaša Lorenčič, Marko Furek, Marko Jakopanec, Rebeka Kopčič in Jan Sredenšek se je zato zaprla v sobo, pripravila prejete pošiljke in (če je bilo treba) privila zvočnike. Ker ima strokovna žirija rock tako rekoč v malem prstu, se je kar hitro videlo, če bendi s svojo glasbo prepričujejo žirijo ali ne. Enostavno povedano – težko je najti klasični rock komad, ki ga žirija ne bi poznala. Vprašanje, ki je odločalo o tem, kateri bendi se bodo potegovali za najboljšega med študenti, pa je bilo ali bend s svojo glasbo prepriča.

Na to vpliva kopica dejavnikov – izvirnost, originalnost, zgodba, kvaliteta, seciranje igranja vsakega inštrumenta posebej. Sploh pri priredbah, ki jih je žirija poslušala je bilo opaziti, da imajo te v malem prstu. Kako, da ne? Gre za poznavalce, ki so določene komade in še določeno število teh slišali že prek in prek. Zato pa so v strokovni režiji. Ker jim nič ne uide in ker si nastopajoči bendi zaslužijo neposreden komentar na to kar so pokazali na odru.

Bende zdaj čakajo vaje, vaje in še enkrat vaje, mi pa imamo še dva tedna predrockovskega zatišja, ki ga bo končal Šourock’15 s svojim začetkom. Večkrat poslušano, komentirano, predebatirano glasbo prijavljenih bendov je bilo treba analizirat in določit kdo se bo potegoval za zmagovalca Šourcok’15. Prvi predizbor Šourock’15 bodo 30. 3. 2015 otvorili Twelve Peers, Memmoria, Parliament Attack, Scare Crow in Wyleshade. Na drugem predizboru 13. 4. 2015 bodo nadaljevali For Tease, The Spankakes, Imset, Antioksidanti in Alterfiction. Na tretjem predizboru 20.4. pa bodo še zadnje karte za finale iskali The Lyrium, Perfect Strangers, Precisely Late, Stillout in Ice on fire.
Trem predizborom, na katerih se bomo lahko napasli rocka in imenom bendov dodali obraze in njihovo glasbo, sledi veliki finale 5. 5. 2015.

Več si oglejte na povezavi.

Vir: soum.si

Prenovljeno mariborsko letališče bo po daljšem času poleti vendarle dobilo prvo redno linijo. Nacionalni letalski prevoznik Adria Airways bo namreč od 1. junija trikrat tedensko letel v London na najnovejše tamkajšnje letališče Southend. S prodajo vozovnic začenjajo 30. marca, povratne z vsemi pristojbinami bo mogoče kupiti že od 69 evrov dalje.

Kot je na današnji novinarski konferenci na Letališču Edvarda Rusjana Maribor povedal predsednik uprave Adrie Airways Mark Anžur, bodo v London leteli ob ponedeljkih, torkih in četrtkih zvečer, ob tem pa je tudi sam poudaril pomembnost nove letalske povezave iz štajerske prestolnice.

“Potnikom bomo nudili tako enosmerne kot povratne vozovnice za lete po izjemno ugodnih cenah,” je dejal Anžur in dodal, da računajo predvsem na potnike z območja Maribora, Gradca, Ljubljane in Zagreba ter seveda iz Londona.

V Adrii si glede na cenovno pozicioniranje nove linije obetajo visoko zasedenost letal, Anžur predvideva od 70 odstotkov navzgor, sicer pa so dogovor za zdaj sklenili do konca septembra. Do takrat pričakujejo, da bodo prepeljali okoli 10.000 potnikov, nato pa bodo vse skupaj analizirali in se odločili, kako naprej.

“London je še vedno destinacija številka ena na svetu, kar se tiče turizma in poslov, zato ni težava potencial potnikov, pač pa zaradi velike konkurence predvsem precej nizke cene,” je dejal Anžur, ki je potrdil, da imajo še kar nekaj idej za nadaljnje linije iz Maribora v letu 2016, a konkretno o tem za zdaj še ne želi govoriti.

Prvi mož Adrie je danes zanikal, da bi se prihoda v Maribor lotili bolj zaradi morebitnih političnih pritiskov po dragi prenovi letališča, saj je dejal, da se politika v delovanje družbe, vsaj odkar je sam na njenem čelu, ni vmešavala. Kot je dejal, gre predvsem za nadaljevanje njihove strategije prilagajanja evropskim trendom in približevanja nizkocenovnim ponudnikom.

Prav tako prihod v Maribor po njegovih besedah ne pomeni morebitnega pritiska na cenovno politiko ljubljanskega letališča, saj da gre na njihovem domicilnem letališču za drugačno ponudbo, v okviru katere ponujajo tudi povezave, ki zahtevajo drugačne stroške.

Da je redna letalska povezava nadvse pomembna za regijo, njen razvoj in možnosti, ki jih ponuja, je danes zatrdil tudi direktor Aerodroma Maribor Marko Gros, dolgoročen uspeh pa je po njegovem odvisen tudi od dobrega sodelovanja lokalne skupnosti in nacionalnih turističnih organizacij.

“Upam, da bodo turistično gospodarstvo in lokalne skupnosti celotne regije v tem sodelovanju videli dolgoročno priložnost,” je poudaril prvi mož letališča, ki ima po vstopu Delavske hranilnice v lastništvo velike ambicije po rasti prometa v naslednjih nekaj letih.

Svetovalec uprave omenjene hitro rastoče bančne ustanove Sašo Ignjatovič je bil prav tako zadovoljen, da je prišlo do dogovora. Kot je dejal, je omenjena nizkocenovna linija šele začetek uspešne zgodbe, saj imajo v naslednjih letih velikopotezne načrte za uvedbo vsaj treh ali štirih novih nizkocenovnih linij, ki bodo na letališče pripeljale čim več novih potnikov.

“Pri tem pričakujemo podporo, ne le občin, pač pa tudi turističnega gospodarstva v regiji in izven nje. Mariborsko letališče ima namreč zelo velik potencial tako za potniški kot tovorni promet, saj leži na stičišču dveh evropskih koridorjev,” je dejal Ignjatovič, ki je pozval ministrstvo za infrastrukturo in promet, da jim v čim krajšem času podelit tridesetletno koncesijo za nadaljnji razvoj letališča tudi ob pomoči tujih partnerjev.

Vir: STA