Pravi zimski dnevi s sneženjem in dovolj nizkimi temperaturami so upravljavcem žičniških naprav na Mariborskem Pohorju omogočili, da bodo smučarjem danes prvič v tej sezoni omogočili nočno smuko vse do doline po tradicionalni Čopovi progi. S tem tudi ni več bojazni, da 21. in 21. februarja ne bo dovolj snega za 51. Zlato lisico.

Marprom, ki upravlja s pohorskimi žičnicami in vzpenjačo, je za današnjo odprtje nočne smuke do snežnega stadiona za vse smučarje pripravil tudi prvi pravi “Apres Ski Party” v Gondola baru. Kot je povedal predstavnik omenjenega podjetja Boštjan Zagorac, so za vse smučarje, ki bodo imeli veljavno smučarsko vozovnico za današnji dan, na zabavi pripravili prav posebno presenečenje.

Na Mariborskem Pohorju je sicer zadnjo noč zapadlo deset centimetrov novega suhega snega, kar je manj kot so ga pričakovali, na novo obilnejšo pošiljko pa upajo že danes. Že nekaj časa obratuje večina naprav, zaradi močnega vetra trenutno stoji šestsedežnica Pisker. Normalno odprta je tudi smučarska povezava med Bolfenkom in Arehom.

Že nekaj časa na Pohorju potekajo tudi priprave na letošnjo tekmo svetovnega pokala alpskih smučark, 51. Zlato lisico, ki bo po lanski selitvi v Kranjsko Goro tokrat vendarle očitno znova potekala na domačem terenu. Za 21. februar je predviden veleslalom, dan pozneje še slalom, dogodek pa bo zagotovo privabil veliko gledalcev, ki bodo lahko pozdravili tudi najboljšo slovensko smučark vseh časov Tino Maze.

Sedanji razplet zime pa je zelo pomemben tudi za upravljavca žičnic, mariborsko javno podjetje Marprom, ki je vskočil po lanskem propadu Športnega centra Pohorje in rešil letošnjo zimsko sezono. Zadovoljni so tudi v Termah Maribor, kjer so v prazničnem času in prvem delu januarja dodobra napolnili tako svoj hotele, kot hotele propadlega podjetja, ki so jih za letos najeli od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Vir: STA

Neznanci so sinoči z rasističnimi grafiti porisali pročelje mariborske občine, dva je policija že prijela, dva še iščejo. Materialna škoda, ki je nastala znaša okoli šest tisoč evrov.

Včeraj zvečer okrog 23h so štirje neznanci z grafiti porisali stavbo Mestne občine Maribor (MOM). Na stavbo občine so napisali več rasističnih grafitov, narisali več keltskih križev in svastiko. Policisti bodo prijeta Mariborčana in druga, za zdaj še neznana storilca, ovadili zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti, za kar je predpisana kazen do treh let zapora.

Tovrstno širjenje sovražnega govora na občini ostro zavračajo. „Popisano pročelje si je že ogledal izvajalec pleskarskih del, zato bo sanacija izvedena takoj, ko bo vreme to dopuščalo,“ so sporočili iz MOM.

ODPRT JE DRUGI DODATNI ROK ZA ODDAJO PROŠENJ ZA SPREJEM ŠTUDENTOV V ŠD Maribor za študijsko leto 2014/2015 od 3.2.2015 do 3.3.2015.

Razpis je ODPRT od 3. februarja 2015 do 3. marca 2015 na spletni strani: www.studentskidomovi.um.si. Študentje morajo prošnje oddati elektronsko in jih poslati priporočeno po pošti ali oddati osebno, do vključno 3.3.2015. Prošnje za sprejem se točkujejo po kriterijih, ki so objavljeni v Pravilniku o subvencioniranju bivanja (Uradni list RS, št. 22/01, 35/06, 75/08, 97/10, 46/12 in 55/13).

Kot so sporočili iz ŠD Maribor, bodo na vselitev vabili kandidate takoj, ko bodo prošnje rešene.

Iz podjetja Nigrad so sporočili, da so se v okviru priprav na močno sneženje dobro organizirali. Kot sporočajo imajo v pripravljenosti 60 vozil za odstranjevanje snega, za posipanje cest pa imajo v bazi pripravljenih 1000 ton soli, 400 ton soli pa je še na poti.

V Nigradu predvidevajo, da bodo od teh količin okoli 20 ton porabili občani, ki jim je brezplačno na voljo po 20 kg soli, ob tem, da sami zagotovijo posodo, o čemer so javnost že obvestili. V primeru potrebe po ročnem odstranjevanju snega, bo skupaj na voljo 50 delavcev. Dvajset jih bo dalo na voljo podjetje Nigrad, dodatnih trideset pa Snaga.

V primeru, da se bodo uresničile vremenske napovedi, v Nigradu predvidevajo tudi, da se bo pokazala potreba po odvozu snega, o čemer se bodo uskladili s pristojnimi službami MO Maribor. V ta namen so pripravili 8 vozil za nakladanje snega in 15 kamionov za odvažanje ter za začasno kopičenje snega na eni strani ulice.

Ekipe Nigrada za posipavanje na višje ležečih terenih zaradi boljše učinkovitosti uporabljajo mešanico soli in peska.

Včeraj ob 18h so kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor, s kazensko ovadbo k dežurnemu preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Mariboru privedli 36-letnega tujca, državljana Senegala, utemeljeno osumljenega storitve kaznivega dejanja poskusa umora. Osumljeni je 2. februarja okoli 23.50, pred enim izmed gostinskih lokalov v Mariboru, iz brezobzirnega maščevanja, z nožem poskušal umoriti 32-letnega Mariborčana.

Včeraj, 4. februarja ob 18h so kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor, s kazensko ovadbo k dežurnemu preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Mariboru privedli 36-letnega tujca, državljana Senegala, utemeljeno osumljenega storitve kaznivega dejanja poskusa umora po 116/I-4 čl. Kazenskega zakonika (KZ-1B), v zvezi s 34/I čl. istega zakona. Osumljeni je 2. februarja okoli 23.50, pred enim izmed gostinskih lokalov v Mariboru, iz brezobzirnega maščevanja, z nožem poskušal umoriti 32-letnega Mariborčana.

V preiskavi kaznivega dejanja je bilo ugotovljeno, da sta se osumljeni in žrtev predhodno sprla v lokalu, ko pa ga je 32-letni Mariborčan zapuščal, mu je osumljeni sledil in ga v medverju vhodnih vrat, v navzočnosti lastnice lokala, zabodel v levo zgornjo stran prsnega koša, tik pod vratom. Njunemu sporu je botrovala osumljenčeva prvotna vsiljivost vsem prisotnim gostom v lokalu, med njimi tudi 32-letnemu Mariborčanu, ki je to osumljenemu jasno izrazil. To je osumljenega tako razjezilo, da je Mariborčana za tem napadel z nožem in ga poskušal umoriti.

Pri dejanju je 32-letni Mariborčan utrpel posebno hudo telesno poškodbo, zaradi katere je na zdravljenju v UKC Maribor in je izven življenjske nevarnosti.

Kriminalisti so kaznivo dejanje sprva obravnavali kot poskus uboja, kriminalistična preiskava pa je pokazala, da ima osumljenčevo dejanje vse znake kaznivega dejanja poskusa umora. Za to kaznivo dejanje se storilec kaznuje z zaporom najmanj petnajstih let.

Do tega trenutka je pouk za jutri odpovedala OŠ Malečnik, varstvo za prisotne učence pa bo zagotovljeno. Za ostale osnovne šole v Mariboru pa se naj glede na vremenske razmere in način prihoda učencev v šolo (peš, z rednim avtobusom) starši odločijo ali bo otrok šel v šolo ali ne. Organizacijo pouka bodo šole prilagodile prisotnosti učencev, so sporočili iz Mestne občine Maribor.

DELOVANJE OSNOVNIH ŠOL IN POGODBENI AVTOBUSNI PREVOZ ŠOLARJEV

Na podlagi okrožnice Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, glede ravnanja ob izjemnih vremenskih razmerah, ki se napovedujejo za jutrišnji dan, so pristojni na Uradu za vzgojo, izobraževanje, zdravstveno, socialno varstvo in raziskovalno dejavnost MO Maribor poslali dopis ravnateljem osnovnih šol. Vodstva šol pozivajo, da glede na raznolikost umeščenosti mariborskih osnovnih šol v prostor, sami presodijo ali bodo imeli pouk, glede na varen prihod učencev in zaposlenih v šolo. Za prisotne učence bodo šole organizirale varstvo.

Do tega trenutka je pouk za jutri odpovedala OŠ Malečnik, varstvo za prisotne učence pa bo zagotovljeno.

Glede na vremenske razmere in način prihoda učencev v šolo (peš, z rednim avtobusom) naj starši odločijo ali bo otrok šel v šolo ali ne. Organizacijo pouka bodo šole prilagodile prisotnosti učencev.

Za prevoz pogodbenih avtobusov (OŠ Kamnica, OŠ Franca Rozmana Staneta, OŠ Malečnik, OŠ Gustava Šiliha, OŠ Rada Robiča Limbuš, Center za sluh in govor) bo odločitev podal prevoznik jutri, v petek, 6. februarja zjutraj, ko bodo znane razmere na cestah. Odgovorne osebe naštetih šol bodo v kontaktu s podjetjem Arriva, starše otrok pa bodo že vnaprej obvestili o možnosti odpovedi šolskega prevoza. OŠ Malečnik je že obvestila prevoznika o odpovedi pouka in prevoza.

Prav tako je MOM pozvala osnovne šole, da vse informacije sproti objavljajo na spletni strani šole.

Sinoči je v Kazinski dvorani SNG Maribor potekala osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku (8. februarju). Slavnostna govornica večera je bila podžupanja Jelka Černivec, ki je poudarila “dediščino vrednot” Franceta Prešerna.

“Kultura je skupek vrednot” smo slišali uvodoma. Černivčeva je opomnila na zgodovinska dejstva in pomen Prešernove dediščine za slovenski jezik. Pravi, da se bo jezik ohranil le toliko, kolikor bomo zanj poskrbeli. Obenem je izrazila zaskrbljenost in dvom o tem ali mladi danes dovolj vedo o Prešernu, razen, da so se v šoli naučili, da je bil največji slovenski pesnik ter, da so slišali, da je bil pijanec. “Mar jih res nismo mogli naučiti, da je bil izjemno nadarjen otrok, da ni bil samo pijanec… da je tudi po končani in končno priznani advokaturi revežem pomagal zastonj!? To so vrednote, ki se jih je treba spominjati.” Svoj prvi slavnostni govor je zaključila z zadnjo kitico Zdravljice in tako prebila led – v dvojnem smislu: prvič je opravila v takšno vlogo, po drugi strani pa je govoru sledila “monokomitragedija” Passion de Pressheren, Andreja Rozmana Roze, ki je kot avtor, režiser in igralec zbrane na svoj način opomnil na kronologijo, delo in Prešernovo življenje. Uvodoma je opozoril, da je gre za zgodovinski fenomen. “Človeka, ki je narod peljal iz dna do višav kulture, ga postavil ob bok evropskim narodom.” V predstavi pa se ni vživel samo v vlogo Prešerna, temveč tudi tistih, ki so imeli največji vpliv na njegovo življenje.

Mestna občina Maribor (MOM) se skupaj z vodstvi javnih podjetij, ki opravljata zimsko službo na področju Maribora, intenzivno pripravlja na obilne snežne padavine, ki jih vremenoslovci napovedujejo za jutri in v petek. Na območju Maribora namreč po napovedih lahko zapade celo do 80 cm snega.

Javni podjetji Nigrad in Snaga, ki opravljata zimsko javno službo, sta zaradi napovedanih padavin že okrepili ekipe zimske službe. Ekipe se bodo, podobno kot med sneženjem pred nekaj dnevi, takoj odpravile na teren ter pričele s čiščenjem in posipavanjem ulic, cest in pločnikov v Mariboru. Na terenu bodo za pomnoč občanom tudi dodatni informatorji.

Vodstvo MOM občanom svetuje, da se ne odpravljajo na pot, če to ni res nujno potrebno ter upoštevajo tudi dejstvo, da bo čas prihoda na cilj bistveno daljši od običajnega. Vse udeležence v prometu pozivajo na previdnost in strpnost, vsekakor pa je najsmotrneje uporabiti javni prevoz. Če je le mogoče, naj občani svoja vozila parkirajo le na eni strani ulic in na dvoriščih ter tako snežnim plugom omogočijo prehod in odrivanje snega.

Občani bodo lahko na sedežu podjetja Nigrad dvignili tudi do 20 kg soli za posipanje, zagotoviti si morajo le lastno posodo.

Kot so sporočili iz kabineta župana Andreja Fištravca, bodo v prihodnjih dneh zaradi zagotavljanja ter učinkovite koordinacije ukrepov, podrobno spremljali dogajanje na terenu ter javnost redno obveščali o najbolj kritičnih področjih, v kolikor se bodo napovedi vremenoslovcev uresničile.

Združenje Frank, ki združuje slovenske prejemnike posojil, vezanih na tečaj švicarskega franka, je ustanovilo društvo, ki se mu je v dveh dneh pridružilo že okoli 600 ljudi. Po besedah enega od ustanoviteljev Aleša Majcenoviča upajo, da bodo tako bolj slišani. “Nehajte nas ignorirati in označevati za špekulante,” opozarjajo v društvu.

Vse, ki so zaradi posojila, vezanega na tečaj švicarskega franka, po odločitvi švicarske centralne banke za sprostitev tečaja franka utrpeli veliko škodo, pozivajo, da se pridružijo društvu in tako skupaj poskušajo vplivati na državo in banke. “Radi bi dosegli pravico. Prepričani smo, da smo bili prevarani in da je šlo za namerno zavajanje s strani bank,” je na današnji novinarski konferenci v Mariboru povedala soustanoviteljica društva Alja Pestar.

Najprej upajo vsaj na pripravljenost na pogovore, v najslabšem primeru pa ne izključujejo niti skupinske tožbe. Izkoristiti želijo vsa pravna sredstva v Sloveniji, zatem pa se bodo obrnili na evropsko sodišče v Luksemburgu, ki je v podobnem primeru po besedah Majcenoviča že razsodilo v prid madžarskemu paru.

Ogorčeni nad neodzivnostjo države in banke v društvu in združenju, ki ima okoli 3500 članov, poudarjajo, da so jemali kredite, ki so bili samo vezani na švicarski frank. Izplačane so medtem dobili v evrih, prav tako so jih v evrih odplačevali. “Niti slučajno nismo bili špekulanti. Smo si samo reševali stanovanjski problem. Banke so nas zavedle in izkoristile našo stisko. Nihče ni bil primerno opozorjen na morebitne nevarnosti,” je povedal Majcenovič.

Predstavniki združenja so predstavili tudi svoje osebne izkušnje. Pestarjeva je na primer s partnerjem leta 2007 vzela 64.000 evrov kredita, odplačala sta okoli 20.000 evrov, trenutno pa glavnica znaša blizu 75.000 evrov. “Na kakšna valutna tveganja nisva bila opozorjena. Vsem je bilo jasno, da do nekih nihanj lahko pride, ne pa, da pride do tako velikih razlik, da kredit odplačuješ v nedogled,” je pojasnila.

V združenju ocenjujejo, da je podobnih usod v Sloveniji okoli 10.000. Številni po besedah Pestarjeve niso več sposobni odplačevati kreditov, niso sposobni najetja novega kredita za odplačilo obstoječega, njihove nepremičnine so izgubile vrednost, nekaterim grozijo že deložacije, prihaja do napetosti v družinah. “To je naravna nesreča,” je opozoril Majcenovič.

Ob tem je poudaril, da se člani združenja nikakor ne želijo znebiti svojih kreditnih obveznosti, želijo si le enakopravnejšega položaja spričo bank, ki so zdaj vse breme spremenjenega tečaja prevalile na posojilojemalce. “Naš cilj je tudi, da bi dosegli prepoved sklepanja kreditnih pogodb, vezanih na tujo valuto,” je dodal.

Vir: STA

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je včeraj v predsedniški palači priredil sprejem za prejemnice in prejemnike Borštnikovega prstana. Sprejema se je skupno udeležilo 18 lavreatov, v njihovem imenu je spregovorila Štefka Drolc. Slovesnost je obeležila začetek praznovanja 50. obletnice Festivala Borštnikovo srečanje.

Festival Borštnikovo srečanje se v drugi polovici oktobra vsako leto tradicionalno prelevi v gledališko središče nacionalnih in mednarodnih razsežnosti. Letos praznuje častitljivih 50. let. Festival in festivalski ustvarjalci si danes prizadevajo za promocijo v mednarodnem prostoru in želijo utirati pot izvrstnemu slovenskemu gledališču na tuje odre.

Alja Predan, umetniška direktorica Festivala Borštnikovo srečanje, je v otvoritvenem nagovoru poudarila, da ni naključje, da je današnji dogodek, ravno na teden, ko slavimo praznik slovenske kulture. Festival Borštnikovo srečanje je postal zaščitna znamka kakovosti in ustvarjalnosti, ki jo je težko ustvariti in še težje ohranjati. Ni le zaščitna znamka mesta Maribor, je zaščitna znamka kakovosti in ustvarjalne živosti slovenskega gledališča. V nadaljevanju je osvetlila bogato zgodovino samega festivala, ki sega v leto 1964, ko je Bojan Štih prvič dobil idejo za vseslovensko gledališko srečanje in se zahvalila vsem svojim predhodnikom, od Frana Žižka, ki je idejo uresničil in ustoličil v Mariboru leta 1966, Branka Gombača, ki je Teden slovenskih gledališč spremenil v Borštnikovo srečanje leta 1970 in mu dal festivalski značaj, do Josipa Vidmarja, ki je dal ime festivalu po Ignaciju Boršniku in mnogim drugim. »Vsem njim gre zasluga za to, da je Festival obstal in ostal trdno zasidran v našo kulturno zgodovino in splošno zavest. Srčno upam, da bo oblast dojela, ne le pomena, marveč tudi veliko zgodovinsko težo in moč te dolgoletne inštitucije … in da bo v financiranju festivala prepoznala duhovno in etično investicijo v prihodnost.« Sklepne besede so bile iskrena zahvala predsedniku države, saj se prejemnicam in prejemnikom v zgodovini še ni zgodila podobna čast na najvišji politični ravni.

Foto: Boštjan Lah

Kot prejemnica Borštnikovega prstana z najstarejšo letnico med lavreati, je spregovorila Štefka Drolc, ki je izrazila veselje ob snidenju tolikih igralskih kolegov in se zahvalila predsedniku države: »Zahvaljujem se vam za ta sprejem, ki nam je v veliko veselje in čast.«

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je v nagovoru spomnil zaključne slovesnosti 49. Festivala Borštnikovo srečanje, ko je bil z odra pozvan: »… da kot predsednik države storim vse, kar je v moji moči za to, da kultura ne bi izgubila svoje vedrine, širine, energije in moči za naš narodni obstoj. Prosim sprejmite moje iskreno zagotovilo, da ta sprejem ni vse, kar bom storil za to, da bi Festival Borštnikovo srečanje obstal in da bi nove horizonte prihodnosti gledal kot v mednarodni prostor odprt festival.«

Za iskriv in topel zaključek so poskrbeli malčki ljubljanskega Maminega vrtca, ki so za vsakega lavreata posebej izdelali prstan, kar je prisotne odlikovance vidno razveselilo.

Foto: Boštjan Lah

Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo v petek, 6. februarja, v Stari dvorani SNG Maribor premierno uprizorila Ibsenovo Heddo Gabler v režiji Mateje Koležnik.

Foto: Damjan Švarc

Ibsenova Hedda Gabler, napisana leta 1890 in premierno uprizorjena leta 1891, je večplastna drama karakterjev, katere srž je istoimenska junakinja, ki je razočarana nad vsem, kar predstavlja njen lastni svet, in katere pogled je uprt izključno v lastni občutek neuresničenosti.

Drama, zreducirana na komorno situacijo nekega meščanskega salona kot kraja slabih, a preračunljivih odločitev, spada v tematski in časovni cikel Ibsenovih zadnjih petih dram, ki jih zaznamujejo pesimizem, melanholija in naposled tudi smrt.

»Hedda je izjemno sodoben lik, ki nosi v sebi poudarjeno individualno noto in neomajno zavedanje o svobodi lastne volje. Nezmožna vzpostavitve odnosa med lastno individualnostjo in družbenimi konvencijami poseže po najradikalnejšem dejanju svobodne volje. Njeno nezadovoljstvo je splošno stanje človeške prihodnosti. Hedda Gabler se zaveda svojega položaja, številnih slabih odločitev, ki so pripeljale do občutka neizpolnjenosti in napak, kljub temu pa se zaveda, da o načinu bojevanja z njimi odloča sama,« je povedal dramaturg Goran Ferčec.

Z inovativno interpretacijo ene najbolj drznih in vplivnih dram 20. stoletja se po izjemno uspešni režiji Brechtove Malomeščanske svatbe in s številnimi nagradami ovenčano uprizoritvijo Ibsenovega Johna Gabriela Borkmana v Maribor vrača režiserka Mateja Koležnik.

Pri Ibsenovi drami Hedda Gabler, ki jo bomo videli premierno že ta petek, ob 20h, sodelujejo:

Prevajalec je Bogomil Fatur, prirejevalki besedila Mateja Koležnik in Metka Damjan, dramaturg Goran Ferčec, scenograf Marko Japelj, kostumograf Alan Hranitelj, koreograf Matija Ferlin, skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, oblikovalec svetlobe Pascal Mérat, lektorica Metka Damjan, oblikovalka maske Mirjana Djordjević.

Igrajo: Nataša Matjašec Rošker, Jurij Drevenšek, Maša Žilavec, Mateja Pucko, Ivo Ban k. g. in Matjaž Tribušon k.g..

Foto: Damjan Švarc, SNG Maribor

Na domačiji drugega princa karnevala Matevža Zokija na Budini pri Ptuju so tudi letos natanko ob polnoči uradno začeli s pustnimi opravili na Ptuju. Prav sinoči so si kurenti po tradiciji prvič nadeli zvonce, s katerimi so zaplesali ob ognju, s tem pa začeli svoje poslanstvo odganjanja zime in zla v zameno za pomlad, srečo in dobro letino.

Dogodek na Budini poleg obiskovalcev ne glede na mrzlo noč je že po tradiciji pospremilo tudi več sto kurentov, ki so tako na svoj način uradno odprli pestro pustno ptujsko dogajanje. Gre za starodavni običaj, po katerem si kurenti svojo opravo nadenejo šele na svečnico. Točno ob polnoči pa je skočil prvi kurent in glasno zazvonil, sledili pa so mu še ostali.

Pustne norčije na Ptujskem se bodo tako vrstile vse do pokopa pusta 17. februarja, najbolj zgoščeno pa bo zlasti od 7. februarja dalje, ko bo v najstarejšem slovenskem mestu potekalo letošnje že 55. Kurentovanje. Že na uvodni dan bo potekal najštevilčnejši prikaz avtohtonih pustnih mask v Srednji Evropi, takrat pa bo za nekaj dni župan Miran Senčar mestno oblast predal princu karnevala Rajku Jurgecu Bertoldu Draneškemu.

Vrhunec letošnjega Kurentovanja bo znova mednarodna povorka na pustno nedeljo, 15. februarja. Organizatorji takrat na največji pustno-karnevalski prireditvi v Sloveniji in širši regiji pričakujejo več 10.000 obiskovalcev.

Skupno na več kot 100 prireditvah javnega pomena, ki bodo letos stale okoli 170.000 evrov mestnega in sponzorskega denarja, organizatorji pričakujejo okoli 10.000 aktivnih udeležencev iz petih držav ter vsaj 120.000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine.

Vir: STA

Pred enim od gostinskih lokalov v Mariboru sta se v ponedeljek nekaj pred polnočjo sprla 32-letni Mariborčan in 36-letni tujec. Ta je med prepirom z nožem zabodel Mariborčana v vrat in mu povzročil posebno hudo telesno poškodbo. Poškodovanega so reševalci pripeljali v UKC Maribor, kjer je še vedno v smrtni nevarnosti, so sporočili s PU Maribor.

Osumljenca so policisti prijeli in ga pridržali, s kriminalistično preiskavo pa se nadaljujejo, so še sporočili s Policijske uprave (PU) Maribor.

Slika je simbolična