Zimska plesna produkcija Plesne izbe Maribor z naslovom “Zima se mi rima” je včeraj navdušila obiskovalce v Dvorani Union v Mariboru.

Gre za že tradicionalno zimsko plesno produkcijo, ki jo vsako leto priredijo plesalci in plesalke Plesne izbe Maribor. Osem koreografinj in plesnih pedagoginj je včeraj s svojimi učenci in učenkami prikazalo 15 plesnih točk. Tako so skupaj priredili pravi plesni spektakel, in navdušili obiskovalce.

Skozi ples so tako uprizorili poezijo – z naslovom “Zima se mi rima”. Za celotno režijo in izvršno produkcijo je poskrbela Mojca Kasjak. Po besedah Kasjakove so v plesno predstavo zajeli vse generacije nastopajočih, od najmlajših pa do starejših skupin. Tako so uprizorili zimsko zgodbo v plesu.

Člani Dijaške skupnosti Maribor so včeraj priredili dobrodelni koncert za socialno ogrožene družine dijakov. Z glasbenim vložkom jih je podprl Vlado Kreslin, predstavile pa so se tudi še neuveljavljene dijaške glasbene skupine. Ker se dijaki vse bolj zavedajo položaja v krizi, so tudi tokrat združili moči in pomagali sovrstnikom. S skupnimi močmi so zbrali 1.575,00 EUR.

Najprej palačinke, nato zabava

Člani Dijaške skupnosti Maribor (DSM), ki deluje pod okriljem Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM), so pripravili koncert s humanitarno noto. Pred tem pa so poskrbeli tudi za “dobrodelne” palačinke. Sredstva so zbirali za dijake – sovrstnike, ki se iz dneva v dan prebijajo skozi vse večjo socialno stisko. V ta namen so se jim pridružile tudi še neuveljavljene dijaške glasbene skupine mariborskih srednjih šol, nastopil pa je tudi Vlado Kreslin. Svojo podporo jim je med drugimi izkazal podpornik tovrstnih akcij Marko Soršak Soki in jim podaril zbirko DVD-jev “20 za 20″.

Mariborski dijaki v zadnjih letih svoj program delovanja vse bolj usmerjajo na humanitarno področje. Po uspešno izpeljanih »božičnih« bazarjih, so se odločili še za korak naprej. “Število dijakov, ki se znajdejo v težkem socialnem ali finančnem položaju, je vedno večje, zato smo se odločili pomagati,” je povedal Miha Dajčman, predsednik Dijaške skupnosti Maribor. K temu pa dodal: “Del denarja bomo donirali humanitarnemu društvu »Borisa Krabonje 29. oktober«”, saj – kot pravi Dajčman – pomagajo vedno več socialno ogroženim družinam.

V Mariboru se kriza odraža tudi zaradi vedno večje brezposelnosti, zato so številni dijaki primorani v delo preko študentskih servisov, da svojim družinam pomagajo skozi mesec.

S tem namenom pa so njihovi sovrstniki poiskali priložnosti pomagati, in pripravili prvi humanitarni koncert. Na slednjem so poleg pomoči svojim sovrstnik, pomagali tudi dijaških glasbenim skupinam, ki so še neuveljavljene in jim s tem ponudili možnost nastopa na »velikem« odru ŠTUK-a. Sredstva za sovrstnike so tako pomagali zbirati glasbeni ustvarjalci 6-ih različnih srednjih šol iz Maribora in Slovenske Bistrice.

Mariborčani bodo imeli priložnost spoznavanja različnih kultur in dialoga z državljani tretjih držav. V prostorih Mladinskega kulturnega centra Maribor namreč danes začenjajo s polletnim programom Medkulturni Maribor, v okviru katerega bodo izvajali medkulturne delavnice, predstavo, okroglo mizo in Živo knjižnico.

Namen programa, ki ga MKC Maribor izvaja v sodelovanju z Društvom Odnos in Mednarodnim Afriškim forumom, je medsebojno spoznavanje različnih kultur in vzpostavljanje možnosti dialoga s poudarkom na spoštljivem odnosu do kulturnih in etničnih razlik.

Program se bo izvajal do konca junija. Začeli bodo z današnjo medkulturno delavnico o afriških državah, kulturah in medkulturnem dialogu. Prihodnji konec tedna sledi spoznavanje afriške poezije in literature v Univerzitetni knjižnici Maribor.

“Maribor je večkulturna družba, kjer živijo predstavniki različnih kulturnih in etničnih skupin. Ni pa nujno, da prihaja do interakcije med njimi,” je za STA povedala koordinatorka programa Medkulturni Maribor Nina Marin. “S takšnimi programi želimo spodbuditi izmenjavo mnenj, spoznavanje in promocijo kulturne in etnične različnosti, tako da ne bi bila le strpnost v družbi ampak zares sodelovanje in sprejemanje,” je dodala.

V Mariboru po uradnih podatkih živi okoli 11.000 tujcev, med njimi so v večini državljani drugih držav Evropske unije ali nekdanje Jugoslavije. Ostalih naj bi bilo okoli 3000.

Vir: STA

Plesna izba Maribor (PIM) se je v letu 2010 vključila v štiriletni mednarodni projekt Modul dance, ki je spodbujal mobilnost umetnikov na področju sodobnega plesa. Z izplenom, ki se kaže predvsem v mednarodnih uspehih plesalke Jasmine Križaj, so ob zaključku tega projekta zelo zadovoljni, je za danes povedala plesna pedagoginja Mojca Kasjak.

V projektu Modul dance je sodelovalo 21 partnerjev iz 14 evropskih držav, iz Slovenije poleg PIM še Kino Šiška. Največji uspeh je dosegla Jasmina Križaj, ki je med drugim s Cristino Planas Letaio pripravila projekt Zelo okusen zalogaj, s katerim sta gostovali po vsej Evropi.

“Jasmina Križaj je kot naša referenčna umetnica imela zelo velike mednarodne uspehe. Dobila je kar nekaj novih koproducentov in predstava Zelo okusen zalogaj je imela veliko ponovitev na raznih odrih velikih plesnih hiš,” je povedala Kasjakova. “Izmed 52 modul dance umetnikov iz vse Evrope je pristala glede na število partnerjev in modulov, ki jih je realizirala, na četrtem mestu.”

PIM je v okviru Modul dance v štirih letih gostila veliko število tujih umetnikov. “Izvajali smo predvsem modul research/raziskava, kar pomeni, da so umetniki prihajali k nam na raziskavo po teden ali deset dni, včasih tudi na rezidenco. Istočasno smo gostili umetnike s plesnimi predstavami,” je pojasnila Kasjakova.

Projekt Modul dance je bil za PIM po finančni plati velik izziv, saj so morali del denarja zagotoviti sami. “Bilo je kar nekaj ovir, a smo zdaj uspešno zaključili projekt,” je ocenila Kasjakova.

Letos se usmerjajo na območje Afrike. Pred seboj imajo namreč umetniško rezidenco treh mariborskih umetnikov v Maliju, v kateri bosta poleg Kasjakove kot plesalke sodelovala še tolkalistka Tina Sovič in kitarist Igor Bezget. Rezidenca sodi v okvir afriško-slovenske produkcije novega projekta Maribum afriqui, katerega rezultat bo viden v okviru Festivala Lent.

“Po tako velikem mednarodnem projektu, ki je skupno vreden štiri milijone evrov, sedaj zavijamo v Afriko, ki je dejansko korenina ritma in plesa. Torej gremo nazaj h koreninam,” je dodala Kasjakova.

Že ta konec tedna je na ogled zimska produkcija PIM pod naslovom Zima se mi rima. V Vetrinjskem dvoru bodo drevi predstavili bobnarsko produkcijo njihovega rednega izobraževalnega programa, v soboto v Dvorani Union pa plesno produkcijo.

Vir: STA

Jutrišnjo rekreativno tekmo za Pokal Škrata Bolfenka, ki bi morala potekati na Cojzerici, organizatorji odpovedujejo. Iz agencija Martura, ki je organizator tekmovanja, so sporočili, da je tekma zaradi izrednih vremenskih razmer jutri odpovedana. Kot pravijo bodo nadomestni datum napovedane tekme sporočili naknadno.

Nadškofija Maribor je po večletni finančni agoniji dosegla dogovor z bankami o reprogramu 26-milijonskega dolga, piše današnji Dnevnik in ob tem dodaja, da se je v zameno za zastavo vseh svojih nepremičnin vendarle izognila stečaju. V mariborski nadškofiji za zdaj informacij še ne želijo komentirati.

Kot piše časnik, naj bi predstavniki finančno obubožane mariborske nadškofije bančnike prepričali o dolgoročnem reprogramiranju obveznosti, posojilno pogodbo pa naj bi sklenili z Banko Sparkasse, ki je sicer v avstrijski lasti in jo vodi nekdanji član uprave NKBM Andrej Plos.

V skladu z dogovorom mora nadškofija šele leta 2020 poravnati za 26,2 milijona evrov obveznosti, za kar bo morala plačevati šestodstotno letno obrestno mero, dodaja Dnevnik. Ali so v reprogram vključene tudi druge banke upnice, pa za zdaj ni jasno. Kot je znano, je nadškofija zadolžena pri najmanj štirih slovenskih bankah v tuji lasti, poleg banke Sparkasse še pri Raiffeisen, BKS Bank in Unicredit.

Dnevnik ob tem dodaja, da je do dogovora prišlo le nekaj mesecev po ustoličenju novega ljubljanskega nadškofa Staneta Zoreta, zdaj ko naj bi bil dogovor z upniki sklenjen, pa tudi v Mariboru pričakujejo imenovanje novega vrhovnega cerkvenega poglavarja.

Vse od odstopa takratnega nadškofa Marjana Turnška julija 2013 mariborsko nadškofijo kot apostolski administrator iz Celja vodi tamkajšnji škof Stanislav Lipovšek, ki je danes za STA povedal le, da imajo za zdaj dogovor, da zadeva še ni zrela za javnost, zato je ne more komentirati.

Popoldne so za STA enako pojasnili tudi v ordinariatu Nadškofije Maribor, kjer so povedali, da je postopek pogajanj in dogovarjanj o reguliranju medsebojnih dolžniško-upniških razmerij z vsemi upniki sicer v sklepni fazi, vendar še ni popolnoma zaključen.

“Za začetek veljavnosti kakršnihkoli morebitnih dogovorov morajo biti izvedeni še nekateri koraki. Podrobnejših informacij v zvezi s tem zato še ne moremo posredovati, ker bi kršili dano zavezo k molčečnosti. Ko oziroma če bomo v dogovarjanju z upniki prišli do želene končne rešitve in veljavnih dogovorov, bomo javnost o tem takoj obvestili,” je v pisnem pojasnilu sporočil generalni vikar nadškofije Janez Lesnika.

Tudi v banki Sparkasse so glede morebitnega dogovora zelo redkobesedni. Kot so pojasnili za STA, banka v skladu s pobudami in priporočili Banke Slovenije sodeluje v več primerih restrukturiranja, mariborska nadškofija pa je eden od primerov konstruktivnega sodelovanja pri skupnem restrukturiranju terjatev vseh vpletenih bank. Ob tem pa so dodali, da posameznih primerov ne komentirajo, saj da jih k temu zavezuje bančna tajnost.

Že nekaj časa se v javnosti špekulira o tem, da naj bi mariborski priskočila na pomoč sosednja graška nadškofija, kar je že pred več kot letom dni za avstrijski časnik Wirtschaftsblatt potrdil gospodarski direktor škofije Gradec – Seckau Herbert Beiglböck. Takrat se je govorilo o tem, da bi graška škofija lahko odkupila sedež nadškofije na Slomškovem trgu, sosednji Andreanum, v katerem domuje več cerkvenih ustanov, med drugim teološka fakulteta, morda pa tudi prostore škofijske gimnazije in dijaškega doma na Vrbanski.

Vir: STA
Foto: Wikipedija

Od jutranjih ur, ko je v Mariboru pričelo snežiti, ima zimska služba Maribor na terenu 7 traktorjev s plugom in posipalcem, 1 poltovorno vozilo s posipalcem in 4 poltovorna vozila, ki čistijo sneg na težje dostopnih terenih in stopnicah. Snaga je zadolžena za pluženje in posipavanje pločnikov na celotnem levem bregu Drave, na desnem bregu pa za Trg revolucije in del Studenc (Valvazorjeva, Ruška in Sokolska cesta). V zimski službi trenutno dela 20 ljudi, glede na intenzivnost sneženja pa bodo zimsko službo izvajali v treh izmenah.

Kot so sporočili iz Snage, se zavedajo, da vsi pločniki še niso očiščeni snega, vendar je zaradi močnega sneženja nemogoče zagotavljati prehodnost vseh površin, ki obsegajo dobrih 300 kilometrov. “Zato trenutno, ko še sneži, plužimo po vnaprej določenih prioritetah, zato občane prosimo za razumevanje,” so sporočili iz Snage.

V Hiši Stare trte v Mariboru so v četrtek priredili večer medenih okusov, na katerem so se predstavili vrhunski pridelovalci medenih dobrot in pijač iz slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo. Ob tem so podelili priznanja 14. vseslovenskega ocenjevanja medenih pijač.

Šampionske naslove je za medico prejelo Čebelarstvo Jere iz Dobrunj, za penečo medico Tomaž Šauperl iz Limbuša in za medeni liker Iztok Šajn iz Knežaka. Podelili so tudi 14 zlatih priznanj, 12 srebrnih in pet bronastih priznanj.

Največ je bilo v letošnjem ocenjevanju vzorcev medenih likerjev, ki jih je ocenjevala petčlanska komisija pod vodstvom Andreja Soršaka. Po besedah slednjega kakovost medenih pijač vsako leto narašča, tudi po zaslugi tega ocenjevanja. “Vedno manj je vzorcev slabše kakovosti. Tisti, ki so, pa so boljše ocenjeni,” je pojasnil za STA.

Komisiji ocenjujeta vzorce na podlagi predhodnih analiz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. Gre za pijače, ki so pripravljene izključno iz slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo.

Medica je proizvod alkoholnega vrenja v vodi raztopljenega medu. Medeni liker je narejen iz medenega ali sadnega žganja, ki so mu dodali med. Najbolj priznana med medenimi pijačami je peneča medica, ki jo izdelujejo z vrenjem v steklenicah. Za kozarec peneče medice je potrebnih približno 40 gramov medu, čebele pa morajo za to količino medu obiskati približno milijon cvetov, pojasnjujejo v Čebelarstvu Cesar.

Pri nas se je pridelava medenih pijač pričela v 14. stoletju ter naraščala vse do 18. stoletja, ko so medene pijače izpodrinile pijače narejene iz cenejših surovin. Najstarejši zapis o izdelovanju medice je zapis Janeza Vajkarda Valvasorja v Slavi Vojvodine Kranjske leta 1689.
Vir:STA

Mario Kos, eden od aretiranih na tretji mariborski vstaji decembra 2012, je na Okrožnem sodišču v Mariboru priznal, da je metal granitne kocke na policiste. Sodnica mu je izrekla 8 mesecev zaporne kazni, kar bo opravil z delom v splošno korist.

Tožilstvo je 33-letnemu Kosu, ki je bil v preteklosti zaradi nezakonitega prometa z mamili in povzročitve hude telesne poškodbe že kaznovan, pripisalo, da je na protestnem shodu na Trgu svobode vrgel granitno kocko v policista in ta ga je zadela v zaščitno opremo. Nato naj bi vrgel še več kock in drugih trdih predmetov na kordon policistov. Tožilstvo mu je v primeru priznanja krivde ponudilo osemmesečno zaporno kazen, ki jih lahko odsluži z delom v splošno korist, in Kos je ponudbo sprejel. To pomeni, da bo moral v letu in pol opraviti 430 ur družbenokoristnega dela.

Gre za enega iz druge skupine protestnikov, ki so se zaradi sodelovanja na protestu v Mariboru 3. decembra 2012 znašli pred sodiščem. Obtožnica jih bremeni suma storitve kaznivih dejanj napada na uradno osebo, ko opravlja naloge policije. Doslej sta poleg Kosa dejanje priznala še dva obtožena, ostalih šest krivdo zanika.
Sodnica Danila Dobčnik Šošterič je njegovo priznanje sprejela in pri izreku sodbe povsem sledila predlogu tožilstva. Hkrati je upoštevala dejstvo, da je Kos decembra 2012 prebil 25 dni v priporu.

Na tretji mariborski vstaji so policisti pridržali 119 ljudi, od tega jih je bilo kazensko ovadenih 28. Prva skupina protestnikov je bila septembra 2013 na okrajnem sodišču obsojena na sedem mesecev zapora, a jih je višje sodišče kasneje oprostilo, saj je presodilo, da je v teh primerih šlo zgolj za prekrške in ne za kazniva dejanja.
Sojenje šesterici, ki krivdo zanika, se bo začelo predvidoma marca.

Včeraj je minilo natanko 70 let odkar so zaprli zloglasno taborišče Auschwitz. Šest milijonov pobitih Judov ter na milijone drugih žrtev je zapisano dejstvo. Holokavst predstavlja enega najhujših zločinov zoper človeštvo. Spominu na žrtve pa so se na svoj način poklonili v mariborski Sinagogi. V sklopu projekta ŠOA – spominjajmo se, so odprli potujočo razstavo o dobrih ljudeh.

Leta 1963 so v Izraelu ustanovili Komisijo za razglasitev pravičnikov med narodi. Priznanja, medalje in listine podelujujejo izključno “nejudom”, ki so med drugo svetovno vojno tvegali svoje življenje, da bi rešili ljudi judovskega rodu. Nenad Fogel, predsednik Judovske občine Zemun in soavtor razstave je med drugim pojasnil: “V Talmudu je zapisano, da kdor reši eno življenje, je enako, kot da bi rešil cel Svet. To je bila osnovna ideja postavitve razstave – izkazati čast dobrih in pogumnim ljudem, ki so reševali naše bližnje.”

V dokumentarni razstavi so predstavljene usode Judov v nekdanji Jugoslaviji: antisemitizem, okupacija Jugoslavije, v osrednjem delu pa tudi zgodbe nekaterih pravičnikov. Teh je bilo območju nekdanje Jugoslavije je bilo 300. Vse te in še mnoge druge zgodbe pa so pomemben opomnik našemu času, “da se takšne grozote ne bi nikdar več ponovile“, je poudaril Tadej Slapnik, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade in slavnostni govornik večera.

Danes popoldne se je na Trgu Leona Štuklja v Mariboru na sprejemu za Filipa Flisarja, dobitnika zlate medalje na nedavnem svetovnem prvenstvu v smučarskem krosu v avstrijskem Kreischbergu, zbrala večtisočglava množica. Dogodek v čast 27-letnemu mariborskemu športniku, ki je minulo nedeljo dosegel svoj največji uspeh doslej, obenem pa priboril prvo zlato medaljo na svetovnem prvenstvu v smučarskem krosu za Slovenijo, sta priredila Nova KBM, Filipov sponzor, in Zavod za turizem Maribor – Pohorje, kot soorganizatorji pa so se dogodku pridružili še Urad za šport, Varnost Maribor in Snaga.

Foto: MP Produkcija

Filip Flisar se je na znašel pred množico domačih in resnično zvestih navijačev. Trg Loena Štuklja so tako rekoč napolnili glasni vzkliki. Navijači in oboževalke vseh starosti so vztrajno čakali na fotografiranje s svetovnim prvakom ali vsaj na avtogram. Filip je priznal, da so zadnji dnevi zanj precej naporni, a je kljub vsemu vztrajno in z obilo dobre volje kar naprej podpisoval kape, šale, liste papirja ali kar dlani ter poziral za “selfije”. V njegovem fan klubu smo izvedeli, da je pozitivna energija, s katero so obdani kjerkoli ga spremljajo, neopisljiva: “To moraš preprosto doživet!“, so dejali tisti, ki so z njim (tudi v Avstriji) čakali na preboj na sam svetovni vrh. (Podrobnosti s sprejema ne zamudite v oddaji Občinski informator na BK TV!)

Robert Senica, član uprave Nove KBM, je ob tej priložnosti dejal: »Del strategije Nove KBM sta tudi družbena odgovornost in skrb za trajnostni razvoj okolja, v katerem deluje. Banka je že vrsto let ključen podpornik mnogih uspešnih športnih klubov, športnikov in športnih dogodkov. Že več let stojimo ob strani tudi Športnemu društvu Kros in s Filipom Flisarjem odlično sodelujemo. Uprava in vsi zaposleni Nove KBM Filipu iskreno čestitamo in se z njim veselimo njegovega dosežka ter mu želimo veliko uspeha tudi v prihodnje.«

Direktorica Zavoda za Turizem Maribor Janja Viher, je ob tej priložnosti poudarila da se v Zavodu, ki uspešno sodeluje tudi z Uradom za šport, zavedajo, da postaja športni turizem eden največjih in najhitreje rastočih segmentov turističnih integralnih produktov, zaradi svojih vplivov pa veliko prispeva k doseganju osupljivih rezultatov na področju potrošnje in števila turistov v svetovnem merilu. Različne oblike športnega udejstvovanja namreč sodobnim turistom pomenijo pomemben potovalni motiv, ponudnikom turističnih proizvodov pa namig po tesnejšem sodelovanju športa in turizma. Uspeh, ki ga je preteklo nedeljo dosegel Filip Flisar, je zagotovo pomemben mejnik pri nadaljnjem razvoju športnega turizma in si vsekakor zasluži vse čestitke.

Ob tej priložnosti sta Nova KBM in podjetje Razgoršek novemu svetovnemu prvaku v smučarskem krosu pripravila posebno presenečenje – finančno nagrado in novo zofo po izbiri podjetja Razgoršek za prijetno bivanje in počitek v njegovem novem stanovanju. Navijači Filipa Flisarja pa lahko svojo podporo šampionu izrazijo tako, da si pri Novi KBM priskrbijo posebno oblikovano predplačniško kartico Visa, ki jo krasijo »najhitrejši brki« svetovnega smučarskega krosa. Do 15. februarja 2015 bodo ob naročilu te kartice prispevali del sredstev za nove uspehe Filipa Flisarja.

Filipa Flisarja je navdušeno pozdravilo nekaj več kot 3000 navijačev v imenu Mestne občine Maribor pa je zbrane nagovoril tudi župan Andrej Fištravec.

Danes okrog 18.40 ure je zagorel avto na parkirni ploščadi Kardeljeve v Mariboru. Po domnevnih podatkih naj bi zagorelo zaradi slabe električne napeljave. Nastala je gmotna škoda.

Gasilci poklicne gasilske enote Maribor so takoj odzvali in pogasili goreči avtomobil, ter preprečili širjenje ognja.

Za podjetja iz problemskega območja letos predvidenih vsaj 3 mio EUR nepovratne pomoči. V letu 2015 bosta regionalni razvojni agenciji nudili usposabljanje 60 bodočim podjetnikom, čez sto pa jih pričakujeta v obliki različnih podjetniških usposabljanj in izobraževanj.

Mariborska razvojna agencija in Regionalna razvojna agencija Koroška sta le delno zadovoljni z dosedanjim izvajanjem programa konkurenčnosti. Formalni pogoji za izvedbo, oktobra 2013 sprejetih ukrepov in instrumentov, so bili namreč s strani države deloma izpolnjeni šele julija 2014. Kljub temu sta v slabih pol leta izvedli štiri instrumente, v okviru le-teh pa šest razpisov, na katerih je bilo 49 podjetjem skupaj dodeljenih 470.000 EUR subvencij in zaposlenih 40 brezposelnih oseb. V skladu z obstoječimi pogodbami, ki sta jih regionalni agenciji sklenili z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), predvidevajo najmanj 3 mio EUR nepovratne pomoči podjetjem problemskega območja, k temu pa je potrebno dodati še 2,2 mio EUR povratnih sredstev. Dodatno k temu ocenjujejo, da se bo zaposlilo ali samozaposlilo 60 brezposelnih oseb, ki se udeležujejo njihovih programov. Nedavno odprt Coworking Maribor, ki ga za uporabnike brezplačno izvaja MRA, je v zgolj dveh tednih delovanja zabeležil čez 100 obiskov in trenutno šteje že 22 rednih članov skupnosti. Na podlagi pobude MGRT pričakujejo predlog in podpis aneksa k obstoječi pogodbi, ki bo podlaga za formalizacijo sodelovanja z ostalimi ponudniki coworking prostorov oz. desk-sharinga.

Program spodbujanja konkurenčnosti Maribora s širšo okolico v obdobju v obdobju 2013–2018 je Vlada Republike Slovenije sprejela oktobra 2013. Previden je bil kot oblika posebnih začasnih ukrepov države za pomoč problemskemu področju, ki obsega Mestno občino Maribor, pet sosednjih občin in tri občine Koroške razvojne regije. Mariborska razvojna agencija in RRA Koroška d.o.o. sta z navedenim programom prevzeli odgovorno nalogo, da pomemben delež instrumentov pomoči gospodarstvu spravita v življenje, tako v obliki javnih razpisov subvencij ter drugih oblik pomoči podjetjem in vzpodbud podjetnikom problemskega območja. V ta namen sta se regionalni razvojni agenciji trudili, da bi čimprej po sprejetju programa prišlo do podpisa izvajalskih pogodb s pristojnim ministrstvom, saj je bil to predpogoj za izvajanje posameznih instrumentov. Žal je prišlo do podpisa navedenih pogodb šele v drugi polovici julija 2014, kar je v veliki meri vplivalo na njihovo izvajanje. Direktor MRA Božidar Pučnik, je opozoril, da ne gre zgolj za kompleksnost in trajanje posameznih instrumentov, temveč predvsem za problematiko letnih proračunskih alokacij države, saj je bilo potrebno vse aktivnosti – od priprave razpisa, izvedbe le-tega ter posledične izvedbe del – izvesti že do sredine novembra. Mariborska razvojna agencija in RRA Koroška sta se zavedali omejitev, ki jih predstavlja letni proračun države, zato sta pozornost usmerili na optimalno izvedbo razpisov in črpanje sredstev pomoči, ki jih bo mogoče tudi pravočasno zaključiti. Tako sta v letu 2014 izvedli zgolj tiste razpise, ki jih je bilo moč v 2014 tudi uspešno zaključiti s črpanjem sredstev.

V letu 2014 sta bila uspešno izvedena dva javna razpisa za subvencioniranje obrestne mere za komercialne kredite podjetij, kjer je bilo 49 podjetjem razdeljenih cca 470.000 EUR subvencij. Razvojni agenciji sta izvedli še vsaka po dva razpisa »Podjetno v svet podjetništva«, na katera sta prejeli skupaj 175 vlog. Na obeh razvojnih agencijah se je za določen čas štirih mesecev zaposlilo 40 izbranih udeležencev, pri čemer so prejemali minimalno plačo, prav tako so jim pripadale vse pravice iz rednega delovnega razmerja. Udeleženci so v času izvajanja programa pripravili poslovne načrte za svoja bodoča podjetja, se udeleževali niza podjetniških usposabljanj, skozi katera so nadgrajevali svoje ideje, prav tako pa so vzpostavljali stike z bodočimi poslovnimi partnerji in strankami. Nekateri od njih so že v času usposabljanja ustanovili svoje podjetje, številni so tik pred tem.

Dodatno se v skladu s podpisanimi pogodbami izvajata instrumenta »Coworking Maribor« in »Promocija gospodarstva in območja Podravske in Koroške regije za privabljanje tujih in domačih vlagateljev«. Coworking Maribor ima že v prvih dveh tednih delovanja 22 rednih članov skupnosti, v aktivnostih pa je do sedaj sodelovalo že več kot 100 posameznikov in posameznic. Za mesec februar napovedujejo številne dogodke, usmerjene v razvoj podjetništva, povezovanje mladih pri reševanju skupnih družbenih izzivov ter izvedbo sodobnih metod, ki so v mednarodni rabi v okviru t.i. živih laboratorijev. Vse aktivnosti so podrejene osnovnemu cilju Coworkinga Maribora, ki je spodbujanje podjetništva v recesijsko še vedno prizadetem Mariboru s širšo okolico.

Direktor Mariborske razvojne agencije Božidar Pučnik, je posebej izpostavil tri oblike državnih pomoči za podjetja iz problemskega območja, ki jih načrtujejo v letu 2015:
1. Razpis subvencij za podporo poslovanju in razvoju podjetij v skupni višini 966.114 EUR, kjer so ciljne skupine mlada podjetja, podjetja s potencialom za rast in povezovanje med podjetji;
2. Razpis subvencij za manjše začetne naložbe podjetij v kombinaciji s krediti iz garancijske sheme. Predvidena sredstva po tem razpisu znašajo 607.142 EUR, predvidena sredstva garancijskega sklada pa 2,2 mio EUR;
3. Razpis za subvencioniranje obrestne mere za komercialne kredite podjetij v skupni višini 1.618.744 EUR.

Ob tem je Božidar Pučnik opozoril, da mora država vzpostaviti formalne pogoje, ki bodo omogočili, da se le-ti izvedejo skladno z veljavno zakonodajo in na njih temelječih podpisanih pogodbah: »Država mora čimprej vzpostaviti garancijsko shemo, saj je ta predpogoj za izvedbo ključnih instrumentov.« Učinki programa, kot je povedala direktorica RRA Koroške Karmen Sonjak, so vidni, veliko večji pa bodo, ko bodo izvedeni vsi instrumenti oz. ko se bodo vsi instrumenti tudi začeli izvajati: »Sedaj je najpomembneje, da bodo sredstva, ki so predvidena po programu in že podpisanih pogodbah, tudi zajeta v letošnjem državnem proračunu,« je poudarila. Če sredstva v državnem proračunu ne bodo zagotovljena, obljubljene pomoči in instrumentov ne bo mogoče izvajati.

Na rektoratu Univerze v Mariboru danes poteka informativni dan evropskega programa URBACT, ki podpira trajnostni razvoj mest ter skozi izmenjavo izkušenj in primerov dobrih praks mestom pomaga razvijati rešitve za ključne urbane izzive. Informativni dan je skupaj s predstavniki programa organiziralo ministrstvo za okolje in prostor.

Foto: URBACT.si

Program URBACT je financiran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Namenjen je povezovanju evropskih mest in občin za izmenjavo izkušenj in znanj na področju urbanih politik ter spodbujanju celostnega in vključujočega oblikovanja politik za trajnostni urbani razvoj.

Kot so pojasnili na ministrstvu, omenjeni program v novi finančni perspektivi 2014-2020 prevzema ključno vlogo pri povezovanju mest in mestnih območij ter postaja pomemben instrument za podporo pri izvajanju urbanih politik na nacionalni in evropski ravni. Med leti 2007 in 2013 je bilo v program vključenih 500 mest, 29 držav in 7000 aktivnih udeležencev.

Informativnega dne se udeležujejo mesta in občine, ki želijo razvijati trajnostne in celostne urbane politike mest. S sodelovanjem v URBACT programu dobijo priložnost za deljenje svojih izkušenj z drugimi mesti po Evropi, hkrati pa se lahko drug od drugega in drugih veliko naučijo. Poleg mest in občin se informativnega dneva udeležujejo tudi drugi deležniki, ki delujejo na področju spodbujanja trajnostnega urbanega razvoja.

V Mariboru bodo predstavniki programa iz Pariza podrobno predstavili možnosti za sodelovanje v tretji generaciji projektov, ki se bodo pričeli z objavo razpisa marca 2015. Že doslej uspešna slovenska partnerska mesta – Celje, Ljutomer in Maribor – bodo delila svoje izkušnje s sodelovanjem v projektih in ponudila poglobljeni vpogled v sam program.

Več kot 150 povabljenih predstavnikov slovenskih mest in občin ter partnerji iz tujine se bodo na dogodku med drugim seznanili tudi z nacionalnim okvirom za trajnostni urbani razvoj, zlasti s trajnostnimi urbanimi strategijami.

Vir: STA

V mesecu dni je vodstvu Mestne občine Maribor uspelo najti približno 5 milijonov evrov dodatnih prihodkov v proračun. Dodatni viri bodo: nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), odprodaja nepremičnin, prihranki ter predvideni dobički javnih podjetij in parkirnine!

Potem ko so pred dobrim mesecem dni skorajda govorili o bankrotu, so sedaj v vodstvu Mestne občine bolj optimistični. Pravijo, da so v času od umika izhodišč za pripravo proračuna intenzivno delali tako na stroškovni plati kot na področju dodatnih prilivov v proračun, iskali tudi notranje rezerve in pripravili predloge za zmanjševanje stroškov delovanja mestne uprave.

Sledila bo racionalizacija:
“- reorganizacija celotne mestne uprave z osnovnim ciljem učinkovitega delovanja in obvladovanja procesov dela v korist občankam in občanom,
– zmanjševanje materialnih stroškov dela mestne uprave,
– priprava predloga za optimizacijo, ki vključuje tudi združevanje nekaterih proračunskih porabnikov, katerih ustanovitelj je MO Maribor (zavodi, agencije, skladi…).”, so sporočili iz MOM.

Z dodatnimi ukrepi naj bi zagotovili okoli 5 milijonov evrov, nadalje pa naj bi se še za okoli 4 milijone zadolžili. Župan Andrej Fištravec je na današnjem zajtrku za novinarje povedal, da sledijo osnovnemu cilju: “da se proračun pripravi v višini prilivov zaključnega računa iz leta 2013, ki so znašali približno 95 milijonov evrov.”

Direktor mestne uprave Bojan Babič pa je pojasnil, da bodo nekaj denarja nabrali tudi tako, da bodo predstavnikom državnih ustanov, ki delujejo v mestu, začeli zaračunavati parkirnino in uporabo drugih javnih površin. “Racionalizacija poslovanja in stroškov na vseh področjih je glavno vodilo pri pripravi proračuna v primerjavi s prejšnjimi črnimi izhodišči, ki so bila takšna zaradi resnično konzervativno zastavljenega scenarija,” je še dejal Babič, ki je mesto direktorja zasedel po novem letu.
Nova izhodišča proračuna naj bi mestni svetniki obravnavali februarja.
Podrobnosti nocoj ob 18.30 v oddaji Občinski informator na BK TV!

V Pokrajinskem muzeju Maribor so danes predstavili program aktivnosti v tem letu. Direktorica Muzeja Mirjana Koren je že uvodoma opozorila na negotove finančne razmere, s katerimi se soočajo: od ministrstva za kulturo še vedno niso dobili pogodbe o sofinanciranju, kar predstavlja 80% prihodkov.

“Nimamo 200-članskega ansambla, vsi, ki sestavljamo ekipo, smo tukaj za mizo, kar ni normalno za tiskovno konferenco, a že nekaj časa nismo več v normanih razmerah,” je dejala Korenova. Program, ki so si ga zastavili, bodo realizirali (četudi so zaenkrat prepuščeni začasnemu financiranju) “je pa vprašanje v kako okrnjeni obliki“, je še pojasnila. V Muzeju je trenutno zaposlenih 16 oseb. Namesto želenih 6, so jim odobrili 3 javne delavce. Iz vsega tega je sledilo krajšanje delovnega časa in opuščanje dodatnih aktivnosti. Muzej bo odslej odprt od torka do sobote, od 10ih do 18ih, kar pomeni, da ne bo več odprt ob nedeljah in praznikih. Odreči so se morali tudi željam po prevzemu “Čuvajnice na stolpu”, ki so jo v okviru Evropske prestolnice kulture (EPK leta 2012) postavili na vrhu zvonika mariborske stolne cerkve.

Kljub vsemu, pripravljajo razstavo, posvečeno mariborskemu profesorju in kulturnemu ustvarjalcu Rudolfu Gustavu Puffu, nadaljujejo z andragoškim programom k razstavi “Kri iz večernih sladkih oblakov”, odpirajo kiparski depo… maja načrtujejo “Mesec mode v Muzeju”, katerega rdeča nit bodo 50-eta leta 20. stoletja itd.
Ta četrtek, 29. januarja, bodo začeli s celoletnim programom predavanj o usodah velikih vojn. Predstavljali bodo tudi druženske zgodbe ter zasebne zbirke iz časa začetkov prve svetovne vojne ter Soške fronte. Srečanja bodo v Kinu Partizan, na otvoritvenem pa do predavala Aleš Maver, z Oddelka za zgodovino na UM.

4. februarja bodo v grajski bastiji razstavili del kostumov iz gledališke predstave Oresteja (Drame SNG Maribor), ki jih je izdelal akademski kipar Miljenko Sekulić.
Kiparski depo bodo odprli 8. februarja, na slovenski kulturni praznik.
Rastoča razstava Puffovo stoletje bo na ogled med februarjem in decembrom. Vzporedno s predstavitvijo življenja in dela Puffa, želijo v Muzeju predstaviti Maribor v 19. stoletju, ki je bil čas vzpona meščanstva, industrijske revolucije, pomladi narodov in oblikovanja narodne zavesti.
Nadaljevali bodo tudi z muzejskimi večeri in vrsto pedagoških programov.

V četrtek, 29. januarja ob 18ih, vabljeni na januarske Vinske brbončice, v Hotel 365 v Kamnici.