Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024. The post 12. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (13.6.2024) appeared first on Lokalec.si.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
spominska-slovestnost-ob-71.-obletnici-padca-pohorskega-bataljona-22

Vabljeni na slovesnost v počastitev 72. obletnice poslednjega boja Pohorskega bataljona, ki bo v soboto, 3. januarja 2015, ob 11. uri na prizorišču bojišča Pohorskega bataljona pri Treh žebljih na Osankarici na Pohorju.

Slavnostni govornik bo dr. Milan Brglez, predsednik DZ Republike Slovenije. Kulturni program pripravljata MoPZ KUD Oton Župančič Tinje in Osnovna šola Pohorskega bataljona Oplotnica.

PREVOZ NA OSANKARICO IN PROMETNI REŽIM:
1. Z avtomobilom bo omogočen dostop le do RTC Jakec Trije kralji, kjer bo urejeno varovano parkirišče.
2. Dostop preko Lukanje ne bo mogoč, avtobusi in druga vozila bodo vozili v smeri Slovenska Bistrica-Tinje-Osankarica.
3. Za obiskovalce, ki bodo dostopali na prizorišče iz smeri Kota, bo z avtomobili dostop mogoč le do domačije Višič.

Slika je simbolična

Zaradi nedokončanih del na objektu »ureditev pločnika ob Lackovi cesti v MČ Radvanje«, predvidoma v času od 1.1.2015 do vključno 31.1.2015, podaljšanje delne (občasne) polovične zapore vozišča Lackove ceste na odseku od krožnega križišča s Pohorsko ulico do AP v smeri vzhoda (za križiščem z ulico Za gradom) – južna stran Lackove ceste. Dela izvaja podjetje INDRAST d.o.o.

Slika je simbolična

Slika je simbolična

Zaradi izvajanja rušitvenih del – PRIMAT, predvidoma v času od 6. 1. 2015 do vključno 15. 1.2015, popolna zapora zahodnega pločnika in delna zapora zahodnega parkirišča Industrijske ulice pri št 22 v dolžini cca 30 m (v območju objekta). Dela izvaja Splošna gradbena dejavnost Uroš Partaš s.p.

Zaradi potreb izgradnje plinovodnega omrežja bo predvidoma do vključno 30.4.2015, popolna zapora vozišč:

– Besednjakove ulice na odseku od zgradbe št. 3 do Ažbetove ulice,
– Ažbetove ulice na odseku od Besednjakove ulice do Jenkove ulice,
– Jenkove ulice na odseku od Ažbetove ulice do Dravograjske (zahodna obvoznica),
– Reberškove ulice na odseku od Šarhove ulice do Ulice I. internacionale,
– Napotnikove ulice v križišču z Jenkovo ulico,
– Lorgerjeve in Bergantove ulice v križišču z Reberškovo ulico, ki jih izvaja izvajalec HERINGRAD d.o.o.

Za potrebe izvedbe prireditve »Silvestrovanje«, ki ga organizira Zavod za turizem Maribor – Pohorje, 31.12.2014, od 16. ure do 1.1.2015 do 7. ure, popolna zapora vozišča Ulice Vita Kraigherja v križišču z Ulico heroja Bračiča.

Slika je simbolična

Decembrske pokojnine in druge dajatve bodo izplačane že danes in ne šele v sredo, ko bo zadnji dan v mesecu. Pokojninski zavod bo prejemke danes v Sloveniji nakazal več kot 652.600 ljudem, za izplačilo pa bo namenil nekaj manj kot 360 milijonov evrov.

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) se vsako leto odloča za izplačilo decembrskih pokojnin nekoliko prej, ne pa šele zadnji delovni dan, kot velja v preostalih mesecih v letu. Na zadnji decembrski dan je namreč poslovni čas bank skrajšan.

Kot so za STA pojasnili na Zpizu, bodo danes prejemke izplačali 652.601 upravičencu v Sloveniji, izplačana sredstva pa bodo skupaj znašala 359,7 milijona evrov.

Slika je simbolična

Slika je simbolična

Za usklajevanje pokojnin v letošnjem letu niso bili izpolnjeni pogoji. Zadnja uskladitev je bila februarja lani, ko je znašala 0,1 odstotka.

Tudi v letu 2015 redne uskladitve zaradi zakona o izvrševanju proračuna za leti 2014 in 2015 ne more biti. Lahko pa pride do izredne uskladitve, saj je pogoj pozitivne gospodarske rasti bruto domačega proizvoda izpolnjen, so v Zpizu povedali na seji sveta sredi decembra.

razstava rajko ferk

V soboto, 3. januarja 2015, ob 20.00 bo v Mariboru, v galeriji Kavarne Hotela Betnava, otvoritev razstave likovnih del priznanih slikarjev RAJKA FERKA in BRANKA DUHA.

Zaključuje se še eno uspešno leto za Rajka Ferka. V dobrih treh letih vodenja galerije Kavarne Betnava se je predstavilo že skoraj sto slikarjev iz domovine in tujine. Predstavljene so bile skoraj vse likovne tehnike in kar še manjka, se bo zgodilo v letu 2015. Pohvali se lahko z več kot 160 razstavami in organizacijo likovnih kolonij. Letos jih organiziral tri na mednarodni ravni.

V juniju je bila prva mednarodna Pohorje 2014 in tretjič na tej lokaciji, sledili sta likovni koloniji Duplek Art 1 in Duplek Art 2. Slednja je imela humanitarno noto in izkupiček od prodanih slik bo namenjen za terapije otrokom s posebnimi potrebami. Zgodilo se je 18. decembra 2014 v mariborskem gradu v sodelovanjem s Humanitarnim klubom Unija. Avkcijo je tokrat vodil Andrej Okreša, sam dogodek pa Ana Žvorc. ProdalI smo 23 likovnih del, zbrali smo 1480,00 evrov, ki ga bodo za terapije s pridom izkoristili otroci s cerebralno paralizo.

NAPOVEDNIK DECEMBER 2014/JANUAR 2015:

– Do 15. 1. 2015 razstava slik Rajka Ferka v avli UKC MB- nova psihiatrija,
– razstava Rajka Ferka še traja na Gradu Vurberk, Pri Hudi Lizi.

razstava rajko ferk

dedek mraz

Tokrat nas je pred Vetrinjskim dvorom obiskal dedek Mraz, in se hkrati tudi poslovil.

Ob slovesu je najmlajšim podaril pravljico z naslovom “Snežkina skrita želja” v izvedbi gledališča Pravljičarna, s katero je želel sporočiti, da je najlepše darilo stisk roke, objem in prijateljstvo.

Dedek Mraz se je v svoji praznično okrašeni kočiji ustavil pred Vetrinjskim dvorcem in se nato napotil na Trg Leona Štuklja, kjer nam je z velikega odra pomahal v slovo. S pesmijo ga je spremljal otroški pevski zbor OŠ Martina Konšaka pod vodstvom Petre Kozar Bežan.

obcinski informator 1

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Z baklami v božično noč
– mariborski študentje obdarili brezdomce
– voščilo župana Muta
– božično­novoletni koncert Vaške godbe Vuzenica
– mrežni podjetniški inkubator v Radljah
– voščilo župana Hoče-­Slivnica
– učenci GŠ Katice Korošec zapeli dedku Mrazu
– Božični koncert Ruše
– voščilo župana Dupleka

obcinski informator 1

foto utrinki lira (7)

Člani društva Lira so minulo soboto pripravili razstav foto utrinkov. Svoje fotografije so razstavili štirje avtorji: Gregor Rezman, Olga Malec, Polona Petek in Jože Breznik.

foto utrinki lira (7)

Ogled fotografske razstave je na eni strani priložnost za druženje in na drugi za obujanje spominov. Nekateri so se našli med foto utrinki. Člani društva Lira so se tako na svoj način poslavljali od leta 2014. S foto utrinki pa priklicali spomini, kaj vse so pripravili čez leto.

Spomladi 2015 pa bodo začeli nastajati novi utrinki.

Podrobnosti si oglejte nocoj, v Občinskem informatorju ob 18.30, na BK TV.

dedek_mraz_2014

Dedek Mraz in Božiček sta otroke iz občine Dravograd razveselila z bogatimi darili, kar se je opazilo v očeh malčkov, ki so prihajali po pakete. V OZRK Dravograd so obdaritev s prostovoljkami pripravili 19.12.2014. Ob prijetni lutkovni igrici so v Mladinskem centru Dravograd obdarili 95 otrok. Igrico »Trije pujski” pa so pripravile vzgojiteljice vrtca Dravograd.

phoca_thumb_l_074
Dedku mrazu so pomagali napolnit darilne vrečke donatorji: Monter, Gradbeništvo Zlatko Pokeržnik, DPM Dravograd,Agencija IKS,Loris d.o.o.,Magnet do.o.,Krajevna skupnost Dravograd, Krenk Branko, Slikopleskarstvo Erih Berlič.

OZRK Dravograd se je prijavilo na projekt »Božiček za en dan«. Božiček nam je pripeljal 85 paketov ostalih 10 je bilo pripravljenih iz donacijskih sredstev.

vir: Občina Dravograd.

muta_grb

11. januarja 2015 bodo na Muti potekale nadomestne volitve za svetnika v občinskem svetu. Za to funkcijo se bodo potegovali štirje kandidati: Damjan Kolč, Miroslav Kokošinek, Igor Mesner in Janez Krajnc.

Več o kandidatih si lahko ogledate v nadaljevanju.
Zajeta slika

muta_grb

soum sneg (1)

ŠOUM že več kot 10 let, preko Centra za pomoč na domu, pomaga ostarelim in invalidnim občanom mesta Maribor pri odstranjevanju novozapadlega snega. Poleg zimskega čiščenja mariborski študenti starejšim občanom pomagajo tudi pri spomladanskih in jesenskih opravilih.

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) je tradicionalno ob zapadlem snegu priskočila na pomoč pri odstranjevanju snega starejšim in invalidnim občanom mesta Maribor. ŠOUM s svojimi prostovoljci sodeluje s Centrom za pomoč na domu. Ta posreduje naslove občanov, ki so pomoči najbolj potrebni. Projekt »Zimsko čiščenje« poteka že več kot 10 let.

soum sneg (1)

Študenti bodo obiskali okoli 15 različnih lokacij po mestu Maribor, kjer bodo starejšim in invalidnim občanom pomagali pri odstranjevanju novozapadlega snega z dvorišč in dovozov. Tradicionalna akcija poteka že več kot 10 let. V tem času so študenti obiskali že več kot 150 lokacij in opravili preko 600 prostovoljnih ur.

Vid Glinšek, vodja projekta Zimsko čiščenje dodaja: »Veseli smo, da lahko pomagamo starejšim občanom in da na koncu dneva vidimo njihove nasmejane ter zadovoljne obraze. ŠOUM pa poleg pomoči na domu v teh dneh odstranjuje sneg tudi v samem študentskem kampusu in na bolj prehodnih študentskih poteh. Veseli nas, da se v zadnjem času aktivno vključuje vedno več študentov.«

Prostovoljci ŠOUM bodo na terenu tako danes, kakor tudi ob ostalih dnevih, ko bo zapadla večja količina snega. Ekipi se lahko pridružijo tudi ostali prostovoljci, ki želijo priskočiti na pomoč starejšim občanom oziroma tistim, ki si težko pomagajo sami.

ŠOUM skozi leto organizira številne projekte na področju solidarnosti in prostovoljstva. Poleg omenjenega odstranjevanja snega, študenti pomagajo tudi na spomladanskih in jesenskih akcijah, kjer starejšim občanom pomagajo pri vsakodnevnih opravilih na vrtovih in okolici njihovih domov. V poletnem času pa poteka tradicionalna Študentska delovna brigada.

zimska sluzba

Zimske službe so se po večjem delu države aktivirale že sinoči, ceste pa so kljub sneženju večinoma normalno prevozne. Ponekod po državi še sneži, na cestah na Primorskem pa burja povzroča snežne nanose in zamete, zato previdnost ne bo odveč.

slika je simbolicna

slika je simbolicna

Na cestah so trenutno posipne in plužne skupine. Na prometno-informacijskem centru za državne ceste pa voznikom svetujejo, da prilagodijo vožnjo razmeram na cestah in se na pot odpravijo samo z ustrezno zimsko opremo.

Na dolenjski avtocesti je zaradi prometne nesreče sicer zaprt vozni pas med priključkoma Bič in Trebnje/zahod proti Obrežju, zaradi okvare vozila pa je zaprt vozni pas na pomurski avtocesti med Lendavo in prehodom Pince proti Madžarski in oviran promet na podravski avtocesti na razcepu Slivnica proti Ptuju.

Na področju Celjske in Koroške regije so se prve obsežnejše padavine začele pojavljati v soboto zvečer, so sporočili iz VOC Celje. Poleg posipov je bilo na odseku Črnivec – Radmirje in višje ležečih cestah v Logarski dolini že potrebno pluženje, na večini drugih cest se sneg ni oprijemal vozišča.

Močnejše sneženje se je začelo zjutraj. V Celju je v eni uri zapadlo 10 centimetrov snega, na področju Celjske in Koroške regije pa je zapadlo skupno od 10 do 20 centimetrov snega, na višje ležečih območjih tudi do 30 centimetrov. Okoli četrte ure so pristojni začeli s pluženjem in posipanjem, z izjemo enega zdrsa na lokalni cesti pa težav v prometu ni bilo. V akciji na terenu je sodelovalo 170 delavcev, od tega 150 voznikov, strojnikov, preglednikov in cestarjev.

Na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki ga pokriva novomeški CGP, je po besedah vodje področja vzdrževanja cest Antona Hrastarja zapadlo med 15 in 30 centimetrov snega in še sneži. Kljub temu razen manjših okvar, ki so jih sproti odpravljali, niso zabeležili večjih nevšečnosti. Kot je dodal Hrastar, se pozna tudi to, da je prometa na cestah malo. Na terenu imajo dobrih 200 ekip oz. okoli 300 ljudi.

Na Gorenjskem je zapadlo od 20 pa tudi do več kot 40 centimetrov snega, kot na primer v delu Poljanske doline, trenutno pa še rahlo sneži, je pojasnil vodja vzdrževanja cest pri Gorenjski gradbeni družbi Damijan Pestotnik. Na terenu so imeli vsa razpoložljiva vozila, ceste pa so zdaj normalno prevozne.

Na Štajerskem, kjer so se prve snežinke pojavile v soboto popoldne, so zimske službe dejavne od sinoči, ko so zaradi vedno bolj intenzivnega sneženja začele posipavati ceste. Po besedah Dušana Sagadina iz Cestnega podjetja Ptuj, ki po stečaju Cestnega podjetja Maribor skrbi tudi za del mariborskega območja, je na terenu danes skupno 65 ekip, ki plužijo in posipavajo poti. Delo poteka po ustaljenem redu, brez večjih težav, je povedal za STA.

Svoje ekipe ima na terenu tudi Cestno podjetje Murska Sobota, ki skrbi za zgornji del Podravja. Po besedah tamkajšnjega predstavnika Denisa Škorjanca so doslej na podravskem koncu posipali okoli 100 ton soli in 100 kubičnih metrov peska, ki jih črpajo še iz lanskih zalog.

V Pomurju je sicer po besedah Janeza Kučana iz Cestnega podjetja Murska Sobota od sobote zvečer zapadlo med pet in 10 centimetrov snega oziroma še nekoliko več na območju Štajerske, ki ga pokriva njihova služba.

Na območju Ljubljane so vse glavne ceste prevozne in zaradi snega ni težav, so pojasnili v družbi KPL. Trenutno se sicer posvečajo prevoznosti ulic, ekipe pa bodo na terenu ves dan.

Tudi na Goriškem, kjer so aktivirali vse enote, so ceste večinoma normalno prevozne, je povedal vodja vzdrževanja na CPG Nova Gorica Vanči Premrl. So pa zaprte ceste, ki jih zaprejo po izrednem programu zimske službe, in sicer ceste Čepovan-Lokve, Predmeja-Lokve ter Volče-Solarji, ki se sicer trenutno odpira.

Vir: STA

slika je simbolicna

Na območju mariborske službe zavoda za zaposlovanje tudi v letu 2014 niso zaznali večjih pozitivnih premikov na trgu delovne sile. Kljub nekaj novim odmevnim stečajem pa se je slika vsaj nekoliko izboljšala, tokrat tudi na območju Mestne občine Maribor. Negativne napovedi prihajajo iz Avstrije, ki sicer trenutno rešuje razmere v regiji.

slika je simbolicna

slika je simbolicna

Kot je za STA povedala Mirjana Zgaga iz mariborske območne službe, so konec letošnjega oktobra beležili 87.153 delovno aktivnih ljudi, kar je za 0,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Število registriranih brezposelnih se je novembra v primerjavi z enakim obdobjem lani medtem znižalo za 2,3 odstotka.

Brez zaposlitve je bilo na zavodu prijavljenih 15.320 ljudi, to pa pomeni, da je stopnja registrirane brezposelnosti znašala 14,9 odstotka. V primerjavi s celotno Slovenijo, kjer je bila stopnja 12,6-odstotna, je torej v regiji še vedno nadpovprečna brezposelnost.

Ob tem Zgaga posebej poudarja razmere v Mariboru, kjer je stopnja brezposelnosti še posebej izstopala in v začetku leta narasla celo do 19,7 odstotka. Aprila se je stanje začelo izboljševati, odstotek pa je bil najnižji oktobra, ko je brezposelnost padla na 17,4 odstotka, kar po njenem tudi v Mariboru kaže na pozitiven trend.

“Prav v Mariboru je več kot polovica vseh na našem zavodu prijavljenim brezposelnih. K številki so zagotovo prispevali še nekateri odmevnejši stečaji, a vendarle kaže, da je bilo toliko zaposlitev, da številke niso presegle lanskih,” je poudarila Zgaga in dodala, da so letos delodajalci prijavili nekaj več kot 11.000 delovnih mest.

Največ potreb je še vedno po varilcih, orodjarjih, voznikih tovornjakov, prodajalcih, natakarjih, električarjih in zidarjih, medtem ko je najmanj možnosti za zaposlitev v javnem sektorju.

Da ni slika v regiji še bolj črna, pomaga sosednja Avstrija, kamor odhajajo večinoma dnevni migranti, pa tudi ljudje, ki so se tja odselili. Vendar Zgaga opozarja, da se trg dela na avstrijski strani vsaj delno zapira, saj se razmere tudi tam spreminjajo in ni več tako rožnato, kot je bilo v preteklosti.

Tudi zaradi takšnih razmer je že prejšnja vlada Alenke Bratušek mestu in regiji obljubila posebne oblike pomoči za spodbujanje podjetništva, a od več kot 60 obljubljenih milijonov evrov, jih je doslej v vzhodni del Slovenije prišlo bolj malo.

Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo, je bilo po prvem razpisu za sofinanciranje začetnih investicij podjetij, ki ustvarjajo ali ohranjajo delovna mesta na območju Maribora s širšo okolico za leti 2014 in 2015 izplačanih skoraj 1,2 milijona evrov za osem dokončanih investicij in pet investicij, ki so dveletne in so v teku. Za slednje in še tri nove bodo naslednje leto namenili še dodatnih 1,4 milijona.

Še en tak razpis na ministrstvu načrtujejo v letu 2015, in sicer za leti 2016 in 2017, ob tem pa poudarjajo, da sta bila istočasno izvedena še dva razpisa Mariborske razvojne agencije (MRA) za subvencioniranje obrestne mere.

Kot je za STA povedal Boštjan Drevenšek iz MRA, je bilo v ta namen za leto 2014 razpisanih slabih 1,7 milijona evrov. Na oba razpisa je skupaj prispelo 72 vlog, razdeljenih pa je bilo 473.000 evrov. Prvi razpis je bil namenjen subvencioniranju obrestne mere kreditov, ki so bili porabljeni za investicije, v drugem razpisu pa so krediti lahko bili uporabljeni tudi za druge namene, kot so na primer obratna sredstva.

V okviru programa konkurenčnosti, ki je namenjen podjetniškemu usposabljanju brezposelnih oseb in razvoju njihovih podjetniških idej, je trenutno objavljen že drugi javni poziv za izbor in vključitev udeležencev, v pripravi pa je še razpis namenjen mladim podjetjem, podjetjem s potencialom za rast ter njihovemu medsebojnemu povezovanju. V okviru slednjega bo že naslednje leto razpisanih skoraj milijon evrov.

Vir: STA

Univerza_Maribor

Univerza v Mariboru se tako kot ostale javne univerze v Sloveniji že tretje leto sooča z zmanjševanjem finančnih sredstev za izvajanje javne službe. Doslej se je obdržala nad gladino z varčevalnimi ukrepi in prerazporejanjem sredstev med članicami, a tega po besedah rektorja Danijela Rebolja ne bo mogla več dolgo početi.

Univerza_Maribor

Potem ko so pred nekaj tedni predstavili kritično finančno sliko na ljubljanski univerzi, je “grozljivo” finančno stanje svoje univerze potrdil tudi Rebolj. “Podfinancirani smo za približno 20 odstotkov, ko govorimo o sredstvih za izvajanje akreditiranih razpisanih študijskih programov. Takšno stanje je morda mogoče preživeti leto ali dve, a to zdaj postaja stalnica,” je pojasnil za STA. “Ne smemo si privoščiti, da bi prišli v negativno stanje kot institucija, saj potem ne moremo več kandidirati na razpisih. To je potop,” je dodal.

danijel rebolj, rektor um

Po njegovih besedah se bo država morala začeti zavedati pomena visokega šolstva in znanosti. “Večina modrih držav je v krizi spoznala, da je ravno v takšnem času treba vlagati v to. Znanje, nove ideje, nove tehnologije nas lahko popeljejo iz krize. Če pa bomo rezali na teh področjih, se bojim, da bo samo še slabše,” je menil.

Kot je pojasnil vodja kabineta rektorja Jože Furman, so doslej uspeli obvladati finančni položaj izključno zaradi strogega izvajanja varčevalnih ukrepov, kar se najbolj odraža pri obnovi opreme in materiala za izvajanje pedagoškega in raziskovalnega dela ter na vzdrževanju objektov.

Po predvidevanjih bo Univerza v Mariboru kot celota poslovno leto sicer zaključila pozitivno, vendar to ne pomeni, da določene fakultete nimajo velikih likvidnostnih težav. Upravni odbor univerze jih je po Furmanovih besedah doslej uspeval sproti reševati z mehanizmi, ki se nanašajo predvsem na notranja posojila in začasno prerazporejanje sredstev med članicami. “Jasno pa je, da takšni ukrepi ne morejo biti razvojno naravnani in gredo predvsem v smeri zagotavljanja preživetja univerze,” je dodal.

K težavnemu stanju na univerzi je poleg spremenjenega načina financiranja s strani ministrstva veliko prispevalo tudi neustrezno financiranje bolonjske reforme visokega šolstva. “Že dejstvo, da je več kot 90 odstotkov proračunskih sredstev iz uredbe namenjenih izvajanju študijskega procesa porabljenih izključno za plače, kaže na to, da z varčevalnimi ukrepi, ki se povečini nanašajo na zniževanje materialnih stroškov, ne moremo več slediti stopnji letnega krčenja finančnih sredstev, kot je bila določena v zadnjih treh letih. Zato tudi na tem mestu opozarjamo, da nadaljnjega zniževanja sredstev Univerza v Mariboru, kot tudi vse ostale, ne more prenesti,” je še navedel Furman.

Vir: STA

narava slika je simbolicna

Policija je bila obveščena, da je v soboto 20. decembra je ob 15. uri neznano kam odšel Martin Ojdenič iz Maribora. Nazadnje so ga videli na Pohorski ulici v Mariboru v bližini trgovine Jager. Pogrešanega je našel naključni mimoidoči 25. 12. 2014, okoli 14. ure, mrtvega, v soteski ob potoku Ridl, na relaciji med Pečkami in Meranovim.

Kot so v pisni izjavi za javnost sporočili iz PU Maribor, izključujejo tujo krivdo za smrt.

narava slika je simbolicna

slika je simbolicna

Po sv. Miklavžu in božičku je v dneh po božiču do novega leta v ospredju še zadnji od decembrskih obdarovalcev – dedek Mraz. Otroci verjamejo, da jim darila prinese v noči z 31. decembra na 1. januar, že prej pa ga v nekaterih mestih lahko vidijo v sprevodih.

Dedka Mraza so uvedli po 2. svetovni vojni po sovjetskem vzoru, kot obdarovalec otrok pa naj bi nadomestil sv. Miklavža. Slikar Maksim Gaspari je po naročilu pripravil tri upodobitve dedka Mraza, ki so leta 1952 izšle kot razglednice v založbi Zveze prijateljev mladine Slovenije, navaja etnolog Janez Bogataj v svoji knjigi Slovenija praznuje.

slika je simbolicna

slika je simbolicna

Po Gasparijevi upodobitvi dedek Mraz nosi kožuh iz ovčje kožuhovine bele ali rjave barve, dlaka pa je na notranji strani. Na glavi nosi polhovko, ima brke in brado, obut je v črne škornje, v rokah pa ima torbo ali gorenjski cekar.

Na začetku uvajanja novega lika so celo razmišljali o drugačnem imenu, ki ne bi bil neposredni prevod sovjetskega deda Moroza, ampak bi se imenoval Sneženi mož ali tudi oča Triglav. Predlagan je bil celo ženski lik, babica Zima. V naslednjih letih se je pogosto pojavljala zveza dedek Mraz in babica Zima, navaja Bogataj.

Po njegovih navedbah so se veliki sprevodi dedka Mraza v Ljubljani začeli leta 1953. V njih so nastopala kostumirana pravljična bitja in živali, predloge za okrašene vozove pa so narisali nekateri umetniki, denimo Bine Rogelj in Božo Kos.

Dedek Mraz se je kot obdarovalec ohranil tudi po osamosvojitvi Slovenije, v mestih, med drugim v Ljubljani, pa tudi sprevodi dedka Mraza.

V Ljubljani bo letos sprevod od Brega preko Čevljarskega mosta, Mestnega trga, Prešernovega trga do Kongresnega trga vsak dan do 30. decembra.

Vir: STA

Slika je simbolična

Včeraj pozno popoldan je zagorelo v skladišču trgovine, ki obratuje v sklopu tržnice na Dominkuševi ulici v Mariboru oz. na mali tržnici. Zaradi hitre intervencije gasilcev se požar ni razširil, zato je škoda omejena na skladišče trgovine. Vzrok požara še ni znan, tudi škoda še ni ocenjena.

Mala tržnica bo kljub neljubemu dogodku obratovala normalno, to pomeni od ponedeljka do sobote med 7. in 13. uro, v nedeljo pa do 12. ure. Nemoteno bodo obratovali tudi vsi lokali v sklopu tržnice – trgovina, bar in mesarija.

Slika je simbolična

Slika je simbolična

blagoslov konj cebelko (31)

Včeraj so v Selnici ob Dravi ob Dnevu neodvisnosti in enotnosti in dnevu, ko goduje Sv. Štefan priredili blagoslov konj in tako ponovno obudili tradicijo.

blagoslov konj cebelko (31)

Sončno popoldne je priklicalo okrog 100 ljudi, ki so prišli k kapelici, ki jo je letos postavil čebelar Marjan Čepe – Čebelko. Sledil je blagoslov konj. Blagoslov konj sta ob dnevu, ko goduje Sv. Štefan, ki je sicer tudi zavetnik konjev, izvedla selniški kaplan in teolog in filozof morale Ivan Štuhec.

Po blagoslovu so poskrbeli tudi za obiskovalce, saj so si lahko privoščili kuhano vino, golaž in pecivo.

obcinski informator 1

Tokrat v Občinskem informatorju:
– na 2. redni seji mariborski mestni svetniki niso dobili sendvičev
– 11 svetnikov občine Šentilj bojkotiralo sejo
– bodo poslanci pomagali pri mariborskem mestnem proračunu?
– voščilo župana Maribora
– 35. krajevni praznik na Smolniku
– voščilo župana Ruš
– Taborniki Kobanskega roda okrasili živo jelko
– voščilo župana Selnice
– novoletni koncert Pihalnega orkestra Muta
– harmonija v Vuzenici
– voščilo župana Vuzenice
– Božiček prišel na Ranhof
– Dedek mraz obiskal otroke v Dupleku

obcinski informator 1

pohod z baklami bezena.PNG4

Člani Športnega društva (ŠD) Bezena in Krajevni odbor Bezena so že peto leto zapored priredili božični pohod z baklami na Krečevo.

Po besedah organizatorjev se jih na Krečevo poda vsako leto več, letos pa se je pohoda udeležilo kar 70 pohodnikov. Kot pravijo, gre za tradicijo, ki so jo skovali pred petimi leti, in druženje, ki bi ga v teh časih moralo biti bistveno več.

pohod z baklami bezena.PNG4

Pohodniki se tako podajo z baklami v rokah obujat tradicijo: “Ker je pohod vsako leto na božično noč, je le ta še toliko bolj čaroben.”, pravijo pohodniki. Vsako leto poskrbijo tudi za to da jih ne zebe. Bakle v rokah, kuhanček in vroči čaj, ter “nekaj” za pod zob, je tiso kar ogreje vsakega iz med njih, ob tem pa ne ostanejo lačni. Da bi tradicija ostala, pa se med pohodniki trudijo tudi mladi, saj se jih vsako leto na vrh poda več.

soum obdaril brezdomce v mb (15)

Študenti Univerze v Mariboru so danes predali brezdomcem hrano in pripomočke za osebno higieno, ki so jih zbrali v okviru vsakoletne dobrodelne akcije. Na varovance Zavetišča za brezdomce Maribor so se v teh predprazničnih dneh spomnili tudi študenti Evropskega centra Alma Mater Europaea, ki bodo brezdomcem podarili pralni stroj.

soum obdaril brezdomce v mb (12)

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) že vrsto let izvaja dobrodelno akcijo in tako je tudi v preteklih tednih na stojnicah v mariborskih nakupovalnih središčih zbirala življenjske potrebščine za brezdomce.

Po besedah tiskovnega predstavnika organizacije Dejana Spitala so z letošnjim odzivom Mariborčank in Mariborčanov zelo zadovoljni, saj jim je uspelo z zbranimi sredstvi napolniti cel kombi. “Akcija je bila zelo uspešna, saj smo zbrali številne potrebščine, ki bodo brezdomcem olajšale življenje, občani pa so s tem pokazali, da radi priskočijo na pomoč ljudem v stiski,” so sporočili iz ŠOUM.

Na brezdomce že vrsto let mislijo tudi študenti mariborske podružnice mednarodnega visokošolskega zavoda Alma Mater Europaea. Tudi letos bodo v zavetišču pekli piškote in peli božične pesmi. “Ker so brezdomci lani izrazili željo po pralnem stroju, smo jim ga kupili,” je za STA povedala vodja projekta Lidija Ribič. Denar za nakup pralnega stroja je prispevalo vodstvo šole.

Mariborsko zavetišče za brezdomce, ki sodi pod okrilje tamkajšnjega centra za socialno delo, ima 24 postelj in še dve pomožni postelji. Ponavadi so vse zmogljivosti zasedene.
Vir: STA

nk mb

Slovenski nogometaš Dalibor Volaš je znova član NK Maribor, s klubom iz štajerske prestolnice je podpisal triinpolletno pogodbo. Mariborski nekdanji in bodoči napadalec bo tako po prekinitvi pogodbe z madžarskim prvoligašem Debrecenom znova zaigral v vijoličastem dresu.

V Mariboru so vnovičnega sodelovanja zelo veseli, Volaš je bil namreč strelec epskega gola na Ibroxu, ki je ekipo prvič v zgodovini popeljal v skupinski del evropske lige. Sedemindvajsetletni Volaš je tudi strelec nepozabnega gola za naslov prvaka proti Celju. Z njim se je v klubu pod Kalvarijo začelo novo obdobje.

Dalibor Volaš se v Ljudski vrt vrača v najboljših nogometnih letih in z bogato biografijo v vijoličastem. Doslej je za NK Maribor odigral 135 tekem in zabil 50 golov, kar ga uvršča na 18. mesto večne lestvice klubskih strelcev. Ekipi se bo pridružil že ob začetku zimskih priprav.

nk mb_viole

Vir: STA

obcinski informator 1

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Za Lahovega naslednika se je prijavilo 16 kandidatov
– razrešili direktorico Cezama
– Postavili kolektor Rečnik-Glaserjev trg
– V Energetiki obeležili 35- obletnico
– Ferleževa v pokoj, Henkel Maribor od januarja s prvim možem
– Snagina izmenjevalnica igrač
– z baklami na janževo goro
– z avkcijo slik do pomoči otrokom s cerebralno paralizo

obcinski informator 1

protesti v mb

Pred sedežem Mestne občine Maribor se je danes na pobudo anonimne Civilne iniciative proti varčevanju zbralo nekaj več kot 150 ljudi. Na ta način so želeli izraziti nezadovoljstvo s stanjem v mestu in državi. Mednje se je sprehodil župan Andrej Fištravec, a so ga protestniki zmerjali. Po kakšni uri in pol se je množica razšla.

Civilna iniciativa proti varčevanju je protest sklicala “v opozorilo” županu Fištravcu in slovenski vladi, “da naj dobro premislijo, v katero smer bodo zavili”. “V nasprotnem primeru vam bo raja spodnesla stolčke in vam ta sistem neoliberalizma in čiste razprodaje družbenega premoženja dobesedno podrla na glavo,” so zapisali na spletnem omrežju Facebook, prek katerega so sklicali protest.

protesti v mb

Shod se je začel ob 16. uri. Čeprav je sprva kazalo, da se bo zbrala le peščica ljudi, se jih je čez kakšne četrt ure v parku ob spomeniku generala Rudolfa Maistra zbralo nekaj več kot 150. Nekateri so nosili transparente, piskali in trobili. Izražali so nezadovoljstvo nad stanjem v mestu in državi ter razočaranje nad Fištravčevim vodenjem mesta, protestirali so proti morebitni podražitvi komunalnih storitev ter krčenju sredstev za socialo in kulturo.

“Župan se je sicer zamenjal, prakse na občini pa so ostale enake. Tukaj pred občino smo danes zato, ker zahtevamo transparentnost in demokratičnost ter konec klientelizma in nepotizma, torej vse to, za kar smo stali tukaj pred občino pred dvema letoma,” je za STA povedal eden od protestnikov.

Med zbranimi je bilo opaziti nekaj sedanjih in nekdanjih mestnih svetnikov, predstavnikov nevladnih organizacij in javnih zavodov. Filozof Teodor Lorenčič se je protestu pridružil, ker Fištravčeva ekipa po njegovih besedah ni naredila stvari, ki bi jih morala narediti, med drugim revizije poslovanja občine in potrebnih ukrepov za reševanje problemov mesta. “Očitno je, da imamo opravka z amaterji,” je dodal.

Politolog Andrej Kurnik je imel sicer nekaj pomislekov glede anonimnega sklicevanja protestov, kar se je v preteklosti izkazalo za sporno, a je na protest prišel, ker Fištravec ni upravičil pričakovanj Mariborčanov. “Maribor je izropano mesto. Edino, kar ima, so neki pomembni otoki kulturnega in socialnega kapitala in tega na žalost ta župan, ki naj bi bil vstajniški, ne vidi, ampak te otoke uničuje,” je pojasnil.

Mestni svetnik Liste za pravičnost in razvoj (LPR) Stojan Auer pa županu očita postavitev svojih ljudi na pomembne položaje. “V Mariboru je demokracija umrla in bojim se, da ta barka, ki jo zdaj peljejo, vodi direktno v skale,” je dejal.

Ko se je skozi množico sprehodil Fištravec, so mu protestniki vzklikali, da je lažnivec in da ni izpolnil svojih obljub. Župan jih je skušal pomiriti z besedami, da se proračun še pripravlja in da se bodo na občini potrudili, da bi zadovoljili želje ljudi. Ker so protestniki še naprej vpili, se je umaknil.

Skupinica protestnikov je županu sledila in ga v Volkmerjevem prehodu znova verbalno napadla, a se je županu ob pomoči njegovega svetovalca uspelo umakniti. Tudi sicer je skupina večinoma zamaskiranih protestnikov med shodom pozivala k odločnejšemu izražanju nezadovoljstva, a ji preostali zbrani niso sledili. Eden od najbolj glasnih je celo zažgal transparent. Omenjena skupina se je po koncu protesta v parku še sprehodila do občine in tam vzklikala: “Fištra, gotov si!”

Pobuda za protest je bila napoved vodstva mariborske občine, da bodo zaradi kritičnega finančnega stanja v prihodnjih dveh letih nujni rezi na vseh področjih, med drugim v sociali in kulturi. Župan je sicer sporna proračunska izhodišča na začetku tega tedna umaknil, a s svojimi odgovori pobudnikov protesta ni zadovoljil.

Današnjemu protestu so se pridružili tudi predstavniki Iniciative mestni zbor, ki je nastala po protestih pred dvema letoma, ki so s položaja odnesli takratnega župana Franca Kanglerja. “V vsaki družbi so ulični protesti znamenje, da so uradni kanali demokracije zatajili. Znamenje, da oblast ne predstavlja več volje ljudi,” so navedli.

Vir: STA

bozicki na pediatricni kliniki ukc mb (2)

Otroke na Kliniki za pediatrijo UKC Maribor so danes razveselili plezajoči Božički.

bozicki na pediatricni kliniki ukc mb (2)

Na pobudo in v organizaciji jamarjev iz Koroško Šaleškega jamarskega kluba Speleos – Siga se je iz 4. nadstropja stavbe Klinike za pediatrijo spustilo kar 5 Božičkov. Božički so presenetili in razveselili male junake, ki predpraznične dni preživljajo v hospitalnem okolju.

Slika je simbolična

Po pomoč v ambulanto za osebe brez obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki pod okriljem Nadškofijske karitas Maribor deluje že deveto leto, se je letos zateklo že več kot 500 ljudi, kar je največ v zadnjih štirih letih. V letošnjem letu so uspeli povečati število zdravnikov prostovoljcev na 40, saj so potrebe v Mariboru mnogo večje kot v Ljubljani.

Mariborska ambulanta za osebe brez obveznega zdravstvenega zavarovanja je po vzoru takšne ambulante v Ljubljani začela delovati jeseni 2005. Vanjo se zatekajo brezdomci, Romi, tujci, izbrisani in drugi, ki si zaradi različnih vzrokov ne morejo urediti zavarovanja.

karitas

V letošnjem letu so v splošni ambulanti sprejeli 512 bolnikov, med njimi je bilo 27 otrok. V zobozdravstveni ambulanti so oskrbeli 13 ljudi.

Potrebe v Mariboru so po besedah Damjana Jagodica z ministrstva za zdravje večje kot v Ljubljani. Ministrstvo, ki plačuje račune za zdravljenje teh ljudi, je letos dobilo od Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor 142 računov, od tega jih je plačalo 135 v višini nekaj več kot 128.000 evrov. Za primerjavo – UKC Ljubljana je ministrstvo plačalo 66 računov v višini 21.000 evrov.

“Od skupne vsote, ki jo je ministrstvo za zdravje letos namenilo plačilu nezavarovanih, smo nakazali UKC Maribor 43 odstotkov celotne vsote, ki v letošnjem letu znaša 279.000 evrov,” je Jagodic pojasnil na današnji novinarski konferenci v Mariboru.

Sredstva za ambulanto za osebe brez obveznega zdravstvenega zavarovanja poleg ministrstva prispevajo še Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (Fiho), Zavod RS za zaposlovanje in mariborska mestna občina. Zaradi negotovosti, ki so jo sprožili nedavno napovedani varčevalni ukrepi občine, je Lilijana Zorko iz občinskega sektorja za zdravstveno in socialno varstvo zatrdila, da bodo naredili vse, da bodo lahko to dejavnost še naprej finančno podpirali.

Kot je dejala, ji je župan Andrej Fištravec danes zatrdil, da se bodo “potrudili ohraniti nivo socialne stabilnosti v mestu tudi z občinskimi socialno-varstvenimi programi v letu 2015 in da je to zadnje, kar bi iz proračuna izpadlo”.

dr. Andrej Fištravec, župan MOM

dr. Andrej Fištravec, župan MOM

Vsi si sicer želijo, da takšne ambulante sploh ne bi bile potrebne. Njihov pobudnik Aleksander Doplihar je danes ponovil, da bi bilo treba problematiko oseb brez zdravstvenega zavarovanja sistemsko urediti.

Vir: STA

Slika je simbolična

Čeprav je mariborski župan Andrej Fištravec umaknil sporna izhodišča za pripravo proračuna za prihodnji leti, ki so predvidevala velike finančne reze na vseh področjih, se danes v parku pred sedežem občine napoveduje protest. Na t. i. vstaji proti varčevalni politiki Maribora naj bi protestirali proti krčenju sredstev za najbolj ranljive skupine.

Slika je simbolična

Slika je simbolična

Protest je preko Facebooka sklicala anonimna Civilna iniciativa proti varčevanju, udeležbo pa je na spletu do četrtka napovedalo okoli 560 ljudi. Med drugim zahtevajo, da župan ne posega v kulturo, socialo, šport in šolstvo, da pripravi krizni načrt za rešitev mesta, varčuje v mestni upravi in ne draži komunalnih storitev ali vrtcev. V civilni pobudi se obračajo tudi na premiera Mira Cerarja in ga pozivajo k pomoči Mariboru.

Potem ko so bila sporna proračunska izhodišča na začetku tega tedna umaknjena, je bila civilna iniciativa pripravljena preklicati protest, a ni bila zadovoljna s Fištravčevimi odgovori.

Župan je povedal, da je protestno zbiranje njihova pravica, sam pa nima nobenih težav s tem, da bi se udeležil protesta in pojasnil razmere protestnikom. V odgovoru iniciativi je med drugim zapisal, da se povsem strinja z njihovo zahtevo po transparentnosti pri pripravi izhodišč proračuna za naslednji dve leti. Ob tem je dodal, da si mesto zasluži najmanj to, da jasno povedo, kakšna je občinska finančna situacija in kako je prišlo do nje, saj je le na tej osnovi mogoče realno načrtovanje zadovoljevanja mestnih potreb, mesto pa da hkrati dobi socialno in finančno vzdržen proračun.

Po navedbah civilne iniciative v županovem odgovoru nikjer ne piše, da varčevanja v najbolj ogroženih smereh ne bo, še manj pa kako bo občina premostila finančno izgubo do konca januarja, ko bodo sprejemali proračun. Ker menijo, da je odgovor neustrezen, od protesta ne odstopajo.

Maribor bo tako danes po dveh letih ponovno prizorišče uličnega protesta. Mariborske vstaje konec leta 2012 so z županskega položaja odnesle takratnega župana Franca Kanglerja, ki ga je nasledil prav Fištravec.

dr. Andrej Fištravec, župan MOM

dr. Andrej Fištravec, župan MOM

Vir: STA

vecer

Na današnji ustanovni seji upravnega odbora ČZP Večer, d.d., je bil sprejet poslovnik in razdeljene vloge petih članov. V družbo pride z novim letom še glavni izvršni direktor.

Ustanovna seja upravnega odbora družbe ČZP Večer je postavila vse potrebne temelje za vodenje in upravljanje družbe v prihodnje. Upravni odbor bo petčlanski. Vodil ga bo predsednik in neizvršni direktor Uroš Hakl, člani pa so še namestnik predsednika in neizvršni direktor Sašo Todorović, izvršni direktor za področje razvoja in produkcije Aleksander Bratina, izvršni direktor za področje marketinga in prodaje Miha Klančar ter predstavnik zaposlenih Aleš Dragar. S 1. januarjem pride v družbo tudi novi glavni izvršni direktor, pred leti že direktor Večera, Marko Tišma. Člani upravnega odbora so na seji sprejeli tudi poslovnik delovanja.

»Spremembo upravljanja iz dvotirnega v enotirni sistem smo izglasovali že na izredni skupščini družbe 5. decembra letos. Sedaj ko so vsi sklepi pravnomočni in vpisani v sodni register, smo formalizirali tudi delovanje upravnega odbora in razdelili ključne funkcije. S tem smo zelo skrajšali čas med načrti, odločitvami, realizacijo in poročanjem, pohitrili odločanje ter zagotovili lastnikom polno vpetost v delovanje in najpomembnejše odločitve družbe. Vse našteto je ključno za pravočasno doseganje poslovnih ciljev in nadaljevanje sanacije poslovanja Večera. Vizija, poslanstvo in strategija za prihodnost so že pripravljeni, prav tako projekti za njihovo uresničevanje. Skupaj s ključnimi kadri bomo takoj pohodili plin, saj želimo vse načrtovane spremembe speljati čim prej in s tem družbi zagotoviti svetlo, predvsem pa zdravo in predvidljivo prihodnost. Največ poudarka v naslednjem letu bo na razvoju regij, novih produktov in storitev ter na optimizaciji poslovanja,«
je po seji upravnega odbora pojasnil njegov predsednik Uroš Hakl.