Predstavniki 16 mariborskih športnih društev oziroma klubov so danes v Mariboru predstavili problematiko dodeljevanja sredstev za skoraj že minulo leto 2014. Glavna težava pritožnikov je v tem, da so sklepe o dodelitvi sredstev prejeli šele konec novembra in tako niso imeli dovolj časa za ustrezno prilagoditev oziroma zmanjšanje obsega programov.

Predstavniki Plesne šole Rolly, Železničarskega košarkarskega kluba, kluba ameriškega nogometa Maribor Generals, Železničarskega namiznoteniškega kluba, Športnega društva Invalid, Nogometnega kluba Pobrežje, DTV Partizan in DTV Partizan Tezno, Ragbi kluba Maribor, Društva delovnih invalidov, Nogometnega kluba Železničar in Hokejsko-drsalnega kluba Maribor so danes v prostorih atletskega stadiona Poljane predstavili svoje videnje finančnih težav športa v Mariboru.

Slika je simbolična

Po njihovem mnenju je bil postopek razpisa za dodeljevanje sredstev predolg, trajal naj bi kar sedem mesecev, saj je bil razpis objavljen šele 31. marca. Te dni so društva in klubi prejeli sklepe, nekateri bodo morali zaradi obubožanosti občinskega denarja in s tem zmanjšanih sredstev klubom denar občini celo vračati. Čeprav so omenjene klube združile različne usode in težave, so njihova stališča skupna in to je opozoriti javnost in odgovorne v Mariboru na anomalije pri dodeljevanju sredstev.

Med glasnejšimi je bil predsednik ŽKK Maribor in nekdanji predsednik Športne zveze Maribor Alojz Križman, ki je izpostavil, da imajo zaradi dolžine trajanja razpisa klubi zdaj finančne težave, potem ko so skozi vse leto prejemali 70 odstotkov predplačila, zdaj pa so prejeli sklepe, da so sredstev prejemali preveč in da jih bodo morali nekateri celo vračati. “Če dobiš sklep februarja, lahko prilagodiš program, zdaj pa to ne gre. Finančno stanje občine in objektov je slabo, zdaj sledi še poseg v delovanje društev, kar je zanje hud udarec. Menimo, da je letošnji razpis protizakonit, postopek je trajal predolgo, pritožbe pa po zapisanem ne zadržijo izvajanja sklepa in podpisa pogodbe,” je dejal Križman.

Prizadeta društva in klubi zdaj s prstom kažejo na Urad na šport, da si je ta vzel preveč časa za obravnavo prošenj in želijo, da pristojni odgovarjajo. “Menimo, da bi morali razpis razveljaviti, a sredstev za odvetnike ni. Naš predlog je, da se sredstva razdelijo glede na neko povprečnino iz leta 2013,” je dejal Križman, ki vidi težave tudi v zdajšnjem načinu financiranja športnih objektov. Po njegovem mnenju namreč mnogi zaradi napačnega upravljanja propadajo.

Na Športni zvezi Maribor in Uradu za šport pravijo, da na obtožbe ne morejo odgovoriti, saj jih nihče ni povabil na današnji pogovor, dejstvo pa je, da je sredstev, tudi za financiranje športnih programov, v mestu zaradi finančnih težav Mestne občine Maribor precej manj. V današnjem sporočilu za javnost pri MOM so v kabinetu župana zapisali, da je pomanjkanje državne razvojne strategije močno udarilo po Štajerski. Ob pripravi proračuna za leti 2015 in 2016 Mestne Občine Maribor, so mnoge presenetili podatki o slabem stanju mestnih financ, s katerimi se v preteklih mandatih ni ravnalo tako, kot bi se moralo.
Vir: STA

Novice o finančnem stanju na Mestni občini Maribor še vedno razburjajo. Zakaj so tako rekoč brez denarja, danes uradno pojasnjujejo v kabinetu župana.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, se v preteklih mandatih ni ravnalo tako, kot bi se moralo. “Iz leta v leto se je občina zadolževala in tako znaša njena trenutna zadolženost 34 milijonov evrov (samo v letih 2009 in 2010 se je zadolžila kar za 24,5 milijona evrov!).” […] “Ob prevzemu prvega županskega mandata leta 2013, je bil dr. Andrej Fištravec sicer presenečen nad prikazanim pozitivnim stanjem na bančnem računu občine, vendar pa je treba poudariti, da je že takrat občina bilančno izkazovala globok minus, kar je kasneje pokazal natančni pregled poslovanja.”

Proračunsko leto 2015 naj bi bilo prelomno. Mestnim svetnikom so včeraj posredovali izhodišča za proračun 2015 – 2016, v katerih pa še ni rešitev za vse socialne programe. “Prizadevali si bomo, da bomo v letu 2015 lahko nadaljevali s financiranjem socialnih programov in sanirali občinske finance na način, da v letu 2016 in 2017 ne pride do finančnega zloma,” so še zapisali.

Celoten dokument lahko preberete na tej povezavi.

Mariborsko podjetje Energija plus je v treh letih, odkar posluje samostojno, razširilo ponudbo energentov, s čimer utrjuje poslovanje na osnovi ekonomije obsega. Družba medtem trenutno ne vodi postopkov glede morebitnega združevanja z drugimi podjetji za trženje energije, pravi direktor Energije plus Bojan Horvat, ki konec leta napoveduje dobiček.

Bojan Horvat, direktor podjetja za trženje energije in storitev Energija plus, ki spada pod okrilje Elektra Maribor, je na današnji novinarski konferenci v Mariboru povedal, da bodo natančni podatki o letošnjem poslovanju znani v začetku prihodnjega leta, zato jih danes še ni predstavil. Je pa napovedal, da bo podjetje poslovno leto 2014 sklenilo z dobičkom, in predstavil še druge letošnje dosežke in projekte družbe.

Na novinarsko vprašanje o morebitnem povezovanju z drugimi podjetji za trženje energije pa je dejal, da trenutno “nekih pravih korakov v smeri združevanja” na peljejo, niso pa te ideje nikoli zavračali. “Če bo neka pametna in seveda dovoljenja priložnost pred nami, jo bomo z veseljem izkoristili,” je dejal Horvat.

Energija plus je ponudbi električne energije, kjer ima trenutno skupni 13-odstotni tržni delež, lani dodala ponudbo zemeljskega plina, začela je proizvajati in dobavljati toploto na območju mariborskega Pobrežju ter ponujati tudi biomaso.

Poleg tega se že ves čas ukvarja s projekti na področju učinkovite rabe energije. Tako so letos tretje leto zapored pripravili razpis za različne ukrepe za učinkovito rabo energije, ki je bil namenjen javnemu sektorju. Skupno so ponudili devet ukrepov in dobrih 680.000 evrov ponujenih nepovratnih sredstev, vendar je bil odziv slab. Kot je danes pojasnil Horvat, je bilo prijavljenih za okoli 70.000 evrov ukrepov, razlog za slabši odziv pa je po njegovih besedah verjetno v zagotavljanju polovičnega lastnega deleža.

Sicer pa je bila Energija plus v letošnji akciji Zveze potrošnikov Slovenije izbrana kot najugodnejši ponudnik zemeljskega plina, ponujena cena znaša 0,2996 evra za kubični meter plina brez DDV. Energija plus ima trenutni okoli enoodstotni tržni delež pri zemeljskem plinu, se pa ta po Horvatovih besedah povečuje. Glede razmer na trgu zemeljskega plina pa je zagotovil, da nimajo težav z dobavo pri glavnem dobavitelju iz Avstrije in jih tudi ne pričakujejo, saj niso toliko odvisni od ruskega plina.

Mariborsko podjetje, ki svojim kupcem po novem ponuja tudi mobilno aplikacijo za spremljanje poslovnih podatkov v razmerju do podjetja, je priskočilo na pomoč svojim kupcem v Pomurju, ki so jih septembra letos prizadele poplave. Skupno bodo okoli 1250 kupcem, ki so se doslej odzvali, v obliki finančnega dobropisa razdelili okoli 60.000 evrov pomoči.

Vir: STA

Napovedi mariborske občine, da bo zaradi prazne blagajne v naslednjem letu morala iz proračuna črtati številne programe, so vznemirile tudi predstavnike mestnih vzgojno-izobraževalnih inštitucij. Med drugim se je pojavilo celo vprašanje ukinitve sofinanciranja starševskih plačil za otroke v vrtcih, kar bi najbolj po žepu udarilo socialno šibke.

Predstavnica Skupnosti vrtcev Maribor Marjanca Karba domneva, da je bila razlaga ukinitve sofinanciranja plačil staršev za vrtec napačno razumljena, saj sama s strani občine takšne razlage ni prejela.

“Če bi bilo to res, potem, bi bil vrtec namenjen le premožnejšim, kar pa v današnjem času ni sprejemljivo. Tudi finančna kriza, ki vlada v državi, takšnega ukrepa ne more sprejeti. Otroci bremena družbe ne smejo čutiti. Že sedaj veliko otrok živi na pragu revščine. V vrtcu tako dobijo vsaj tri obroke, ki mu zagotavljajo normalen razvoj in rast. Velik del dneva preživijo v vrtcu, zato mora biti to okolje toplo, zdravo in varno. To smo jim dolžni zagotoviti,” je dejala Karba.

Bolj verjetna je začasna ukinitev investicij, kar pa pomeni, da se bodo vrtci v tem času pač morali znajti kot doslej in le krpati že tako dotrajane stavbe in opremo. Za vrtce po njenem skrbijo, vendar čudežev ne zmorejo delati, lastnih sredstev za obnovo pa nimajo.

Kot je še dodala, so jih iz občine seznanili le, da zaradi krize poleg investicijskih vlaganj ne bodo več deležni programa javnih uslužbencev ter da bo potrebno izvajati dodatne varčevalne ukrepe. Kateri bodo to, jim konkretno ni povedal še nihče.

V osnovnih šolah bi se jim najslabše pisalo na področju prehrane, saj mariborska občina subvencionira stroške dela za kuharice, s tem pa okoli 6500 otrokom omogočijo tudi za polovico cenejše obroke. Okoli 750 otrokom občina obrok financira v celoti. Kot je za STA povedal vodja kolegija ravnateljev Damir Orehovec, bi manj denarja pomenilo manj prijavljenih otrok, s tem pa bi bilo odveč vsaj okoli 20 kuharjev in kuharic.

Slika je simbolična

Ob tem bi bili ukinjeni nekateri dodatni programi, kot so računalništvo, učenje nemškega jezika ter že dolga leta uveljavljeni plavalni tečaji za prvošolčke. Vse skupaj pomeni tudi ogroženih 12 delovnih mest, v kar pa niso všteti vsi tisti, ki so do zaposlitve v mariborskih šolah prišli preko javnih del. Teh je po besedah Orehovca okoli 60, na zelo različnih področjih, v primeru, da ostanejo brez njih, bo to šolam povzročilo veliko težav pri organizaciji svojega dela.

Že nekaj časa so bolj ali manj opuščene tudi investicijske dejavnosti na mariborskih šolah, že ta trenutek pa bi šole potrebovale okoli 20 milijonih evrov sredstev za obnove svojih objektov.

V primeru uresničitve sedanjih napovedi bi bile precej okrnjene tudi dejavnosti Zveze Prijateljev mladine (ZPM) Maribor, s katerimi dopolnjujejo programe drugih zavodov na področju vzgoje, izobraževanja, zdravstva, športa, kulture in sociale.

Slika je simbolična

Med drugim v sodelovanju z mestno občino pripravljajo programe v Domu ustvarjalnosti mladih, tudi del stroškov omenjene občinske stavbe je doslej vedno pokrivala lokalna skupnost. Že 30 let je pomembna proračunska postavka tudi sofinanciranje zdravstvenih letovanj za otroke in mladino, s katerim mnogim mladim občanom Maribora pomagajo zagotoviti vsaj nekaj dni urejene počitniške odsotnosti od doma.

Kot je za STA povedal sekretar ZPM Maribor Božo Raušl, bi ukinitev sofinanciranja pomenila katastrofo za uporabnike, saj večine teh programov ne bi več mogli izvajati. “Mi smo se morda tej situaciji sposobni prilagoditi z bolečimi posledicami, a večjo katastrofo ukrepi pomenijo za uporabnike, ker smo trdno prepričani, da imajo naši programi široko socialno-preventivni značaj,” je prepričan Raušl.

Vir: STA

Dne 8. 12. 2014, okoli 12.40 je 51-letni Mariborčan vozil osebni avtomobil po Slovenski ulici v Mariboru, iz smeri Gosposke ulice v smeri Strossmayerjeve ulice. Med vožnjo je, na zaznamovanem in dobro vidnem prehodu za pešce s sprednjim delom vozila trčil v desni bok 62-letne peške iz okolice Maribora. Po trčenju je peška padla po vozišču in se ob tem hudo telesno poškodovala. Policisti bodo voznika osebnega avtomobila kazensko ovadili pristojnemu tožilstvu.

Slika je simbolična

Mreža Prostovoljstvo v Mariboru je ob mednarodnem dnevu prostovoljstva, 5. decembru, danes za prostovoljce in prostovoljske organizacije pripravila posvet. Na njem je predstavnik Slovenske filantropije Primož Jamšek predstavil spremembe socialne zakonodaje, ki se nanašajo na prostovoljce, in pripravo novele zakona o prostovoljstvu.

Kot je po srečanju pojasnil Jamšek iz Združenja za promocijo prostovoljstva pri Slovenski filantropiji, je udeležencem predstavil novelo zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki je stopila v veljavo s 1. septembrom. Kot je dejal, imajo po tej noveli prostovoljci pravico do višje denarne in socialne pomoči, če so delovno aktivni, in da se prostovoljsko delo nedvoumno šteje kot delovna aktivnost.

Predstavil je tudi, kako lahko prostovoljci uveljavljajo to pravico in v katerih primerih, prostovoljske organizacije pa je opozoril v smislu odgovornega sklepanja dogovorov.

Udeležencem posveta, ki je potekal v prostorih MISC Infopeka, je predstavil tudi novosti, ki so še v postopku oblikovanja v okviru priprave sprememb zakona o prostovoljstvu. Na splošno gredo spremembe v smeri “racionalizacije” zakona, ki je bil sprejet leta 2011, je dejal Jamšek. Spremembe pripravlja posebna medresorska delovna skupina pri ministrstvu za javno upravo, novela pa naj bi bila kmalu dana v javno obravnavo.

Jamšek je v zvezi s tem med drugim izpostavil, da se obeta spremenjen sistem evidentiranja prostovoljskih ur ter spremljanja in poročanja s strani prostovoljskih organizacij v smislu, da se organizacijam ne nalaga preveč administrativnega dela.

Vir: STA

Mariborski nogometaši bodo v sredo ob 20.45 v Ljudskem vrtu v zadnji tekmi skupinskega dela lige prvakov odločali o svoji usodi. Pod Kalvarijo prihaja nemški Schalke iz Gelsenkirchna, varovanci Anteja Šimundže pa se bi ob zmagi prebili v drugi del evropske lige, s čimer bi drugo leto zapored prezimili v evropskih tekmovanjih.

Na prvi tekmi v začetku ciklusa so Mariborčani v gosteh iztržili nekoliko nepričakovan remi, ki je v začetku oktobra s trenerskega mesta odnesel trenerja Jensa Kellerja. Novi strateg Roberto di Matteo je takoj začel z delom, Šimundža pa pravi, da je nemška ekipa v sredo nedvomno prvi favorit. “Schalke je definitivno favorit, ki ima možnost za nadaljevanje v ligi prvakov, sami pa bomo jutri uživali in si želeli dobrega rezultata. Pod pritisk rezultata nikakor ne bomo padli, saj smo si že pred začetkom sezone zadali cilj prikazati dobre igre, zdaj pa imamo v zadnjem krogu še celo možnost ostati v evropskih tekmovanjih, kar je nedvomno uspeh,” je povedal Šimundža.

Vijoličastim gre na roko tudi dejstvo, da ekipa v Ljudskem vrtu v Evropi še ni priznala poraza. “To je pozitiven znak in spoznanje, da smo ekipa, ki je doma z 12. igralcem – gledalci – ekipa, ki lahko premaga vsakega nasprotnika. Verjamem, da bomo izkoristiti to energijo, ki jo bodo dali navijači, Ljudski vrt in mesto. Takšno vzdušje zelo pozitivno vpliva na ekipo, čuti se ta energija, kar pa nam da nekakšen minus v slovenskem prvenstvu,” je o vzdušju v Ljudskem vrtu dejal mariborski trener.

Sicer v pripravah na zadnjo tekmo v tem letu ni novosti. “Nič novega, tekma je za nas zelo pomembna, smo v igri za napredovanje, ritem je ustaljen, želimo si nadaljevati delo, ki smo ga zastavili. Priprave so potekale kot na vsako tekmo in smo v stanju, ki je razveseljivo. Izkušnje črpamo iz vseh let igranja evropske lige, ogromno jih je in zmeraj smo bili na odločilnih tekmah na visoki ravni. Da bi se zdaj postavili v vlogo, da gremo naprej, bi bilo neodgovorno, zavedamo se moči nasprotnika, a hkrati tudi lastnih ambicij in karakterja,” je povedal Šimundža.

Zdravstveni karton ekipe je dober. Nekaj težav so mariborski nogometaši imeli z virozo Agima Ibraimija in zlomljenim nosom Petra Stojanovića, a mariborski strateg zatrjuje, da so vsi v ekipi pripravljeni za igro. “Virozo je imel tudi Željko Filipović, vsak od fantov je imel neke težave, ki so posledica 34 tekem od julija. Nekje se mora poznati, tudi vreme lahko odloči neke stvari, a fantje so v zadnjem času v zaključku sezone pokazali izjemno energijo, ki jo črpajo iz ambicioznosti. Odločalo se bo na sami tekmi, so pa vsi pripravljeni igrati,” je dejal Šimundža, ki se zaveda moči nemške vrste.

“Schalke je v zelo dobro formi, mi pa se zavedamo kaj počnemo. S spremembo trenerja je pri njih zapihal nov veter, spremenili so sistem in postavo, a tudi mi se enako zavzeto pripravimo na vsakega nasprotnika. Tudi oni potrebujejo zmago in tri točke, s takšnim pristopom bodo šli v tekmo. Neodločen rezultat ne bo koristil nikomur, jutri bo tekma tista, kjer si bomo želeli zmagati in eni in drugi. Garantiram, da bo tekma spektakularna, moji fantje so na vseh pripravljalnih treningih pokazali visoko mero koncentracije in ambicij,” je še dejal Šimundža.

Tudi ekipa je v nizkem startu za še zadnje dejanje zimskega dela. “Po Radomljah smo vsi že razmišljali o tej tekmi. Smo motivirani in zelo osredotočeni, naredili bomo vse in dali vse od sebe za zmago, da bomo nadaljevali v evropski ligi. Že lani smo potrebovali zmago proti Wiganu, bili pod pritiskom in potem se nam je vse odvilo po načrtih. Jutri si želim dati gol v ligi prvakov, saj mi to še ni uspelo, z igralci bomo storili vse, a najpomembnejše pa je seveda zmagati,” pa je povedal kapetan vijoličastih Marcos Tavares.

Tekmo bodo sodili poljski delivci pravice Szymon Marciniak, Pawel Sokolnicki in Rafal Rostkowski.

Vir: STA

Izvajalci 24 programov javnih del in 86 zaposlenih v razvojnih programih socialnega podjetništva na območju Maribora so danes vodstvu mestne občine predali zahtevo za podpis izjav za sofinanciranje javnih del v socialnih podjetjih. To je namreč po njihovem mnenju pogoj za ohranitev vseh 86 delovnih mest v socialnih podjetjih v Mariboru.

Kot so sporočili iz Centra alternativne in avtonomne produkcije (CAAP), ki deluje tudi kot podporno okolje za razvoj socialnega podjetništva, od vodstva mariborske občine zahtevajo, naj takoj podpiše izjave naročnika, s katerimi bo omogočila prijavo na javno povabilo za izvajanje programov javnih del v letu 2015 in s tem ohranitev delovnih mest v socialnih podjetjih.

Foto: Aljaž Sedovšek

Zavod za zaposlovanje je v začetku decembra objavil javno povabilo za javna dela v naslednjem letu, ki med drugim predvideva, da se lahko za financiranje javnih del v socialnih podjetjih prijavijo isti programi, ki so bili kot dveletni programi potrjeni že letos. Pogoj za prijavo je, da občina podpiše izjavo naročnika o javnem interesu in hkrati potrdi, da bo javna dela sofinancirala v višini 15 odstotkov.

V CAAP poudarjajo, da morajo socialna podjetja zaposlitve podaljšati takoj na začetku januarja, saj gre za podjetja s tekočimi poslovnimi aktivnostmi, ki se ne morejo za več mesecev prekiniti. Čakanje na sprejetje proračuna in potem še postopek zavoda za zaposlovanje lahko ponovne sklenitve zaposlitev preko javnih del zamakne do konca aprila ali celo v maj, to pa bi zagotovo uničilo večino od 24 podjetij, ki so jih letos ustanovili prav na podlagi finančne vzpodbude javnih del.

Foto: Aljaž Sedovšek

“Po nam znanih podatkih je mestna občina v predlogu proračuna za naslednje leto sicer predvidela denar za te programe, za razliko od drugih oblik javnih del, ki jih v letu 2015 ne namerava sofinancirati. A strokovne službe trdijo, da župan ne sme podpisati izjav, dokler proračun za leto 2015 ni sprejet,” so danes sporočili predstavniki omenjenih programov.

V CAAP so prepričani, da temu ni tako in da župan lahko podpiše izjave na podlagi določb o začasnem financiranju iz zakona o javnih financah. Mariborska občina naj bi za mnenje o tej zadevi zaprosila tudi ministrstvo za finance, tam pa so pojasnili, da v obdobju začasnega financiranja zakon omejuje skupni obseg izdatkov v tromesečju, razdelitev med proračunskimi postavkami pa ni omejena.

Direktor mestne uprave Damjan Lah je predstavnikom socialnih podjetij danes povedal, da kljub vsem težavam glede sestave proračuna dnevno iščejo rešitve za najbolj občutljivi del področja sociale. V ponedeljek so tako našli 470.000 evrov, ki jih bodo razporedili po socialnih programih. V zvezi s konkretno zadevo je dejal, da župan res lahko podpiše izjave o tem, da podpirajo to dejavnost, vendar pa pred sprejemom proračuna ne sme obljubiti plačila.

Foto: Aljaž Sedovšek

“Dejstvo je, da so bila ta javna dela sofinancirana od aprila dalje, zato za obdobje začasnega financiranja župan ne more podpisati izjave, da zagotavlja sofinanciranje v prvih treh mesecih leta 2015. Verjamem, da bo mestni svet v tem delu potrdil proračun, ter sprejel politični pogum, da proračun sprejme že januarja,” je dejal Lah in dodal, da bodo takoj zatem pripravili vse dokumente za to, da se program javnih del lahko normalno pelje naprej.

Foto: Aljaž Sedovšek

Predstavniki Tkalke so direktorju mestne uprave Damjanu Lahu, simbolično predali rolico WC papirja, z besedami, da jim na občini ne bi zmanjkalo denarja za politično in splošno higieno.

Podrobnosti v oddaji Občinski informator! Jutri ob 18.30 na BK TV.

Vir: STA

Med prvimi so se na reze v proračunu MOM javno odzvali v Mestnem Mladinskem svetu Maribor, kjer so zapisali:

Na Mestnem Mladinskem svetu Maribor (MMSM) smo zgroženi, da Mestna občina Maribor
(MOM) kljub enormni brezposelnosti v mestu in okolici ne namerava sofinancirati 15%
deleža javnih del za leto 2015. Pri tem moramo poudariti dejstvo, da je MOM ena izmed tistih
občin v Sloveniji, ki ji je za sofinanciranje javnih del treba primakniti najnižji delež.
Ob tem je zanimivo tudi to, da je še v letošnji županski kampanji dr. Andrej Fištravec
poudarjal socialne korektive in željo po odpiranju novih delovnih mest v mestu ob Dravi, kar
je nenazadnje zagotavljal tudi na županskem soočenju v prostorih MMSM-ja 23. septembra
2014.
Kaj zadnje poteze župana oz. MOM (medgeneracijski urad, zmanjšanje finančnih sredstev za
mladinske organizacije v programu za mlade 2015–2020, ukinitev sofinaciranja javnih del …)
povedo nam, mladim? Tisti, ki ostajate v tem mestu, opustite upanje! Izselite se, saj za vas ne
vidimo prihodnosti! Vprašamo se lahko, kako to, da so spregledali eno petino vseh občanov v
naši občini?
Če razumemo potrebo župana po varčevanju tako, da se ukine sofinanciranje javnih del v že
tako podhranjenih nevladnih organizacijah (NVO) in se tako celotno breme prenese na delo
prostovoljcev, ki že v osnovi naredijo veliko ur družbeno-koristnega dela in so pod udarom
kritik izkoriščanja njihovega dela, se lahko vprašamo naslednje: ali je res pomemben samo
finančni kapital? Kje smo tukaj ljudje?
Še v lanskem letu se je Maribor ponašal z nazivom Evropska prestolnica mladih (EPM), ki naj
bi med drugim prinesel dokončen preboj polja mladinskega dela v zavest naših občanov in
mestnih veljakov. Pa ga je res? Glede na nedavne novice v to iskreno dvomimo.
Povedati je treba tudi, da z ukinitvijo sofinanciranja javnih del ne bodo ogroženi samo
programi mladinskih organizacij v mestu. V ta ukrep so zajete tudi ostale organizacije, ki se
ukvarjajo s kulturo in socialo, torej knjižnice, šole, vrtci in ostale ustanove, ki se soočajo s
kadrovsko podhranjenostjo zaradi krize v državi. Velik del teh organizacij izvaja svoj
program prav s pomočjo zaposlenih preko javnih del in prostovoljcev.
Do sedaj smo izpostavljali samo vprašanja problematike delovanja organizacij, nismo pa se
dotaknili vprašanja zaposlovanja mladih in ostalih družbeno ranljivih skupin. Že sedaj se je s
sistemom javnih del samo blažila socialna »bomba« mesta, kako pa bo brez njih, si niti ne
upamo predstavljati. Mladi so tisti ljudje, ki se v večini vključujejo v sistem javnih del. Na tak
način pridejo do prepotrebne materialne neodvisnosti in novih znanj. Kako bodo mladi prišli
do prepotrebnih delovnih izkušenj?
Že brez pretresa, ki smo ga doživeli v ponedeljek, 1. decembra 2014, ko smo šele iz medijev
neuradno izvedeli, da MOM v letu 2015 nima namena sofinancirati javnih del, je bila storjena
za mesto Maribor velika škoda tudi s strani države, ki je za sistem javnih del Zavodu mladina.maribor
Republike Slovenije za zaposlovanje, Območna služba Maribor (ZRSZ OS Maribor),
namenila več kot polovico manj sredstev (3.750.000,00 € in 932.000,00 € za programe
socialnega podjetništva), kot jih je za javna dela namenila v letu 2014.
Na današnjem (5. 12. 2014) srečanju predstavnikov MOM z novinarji pa so občinski veljaki
posredovali naslednje informacije: brez financiranja bodo v letu 2015 ostali socialna kuhinja,
materinski dom, varna hiša, enkratna socialna pomoč, Borštnikovo srečanje, programi in
projekti NVO in seveda že omenjena javna dela. Ker pa mera rezov za že tako obubožane
občane MOM očitno še ni dovoljšnja, so predlagali, da bi pokrili manjkajoča sredstva za kritje
zakonskih obveznosti z dvigom cen komunalnih storitev, uveljavitvijo ekonomske cene v
vrtcih, z reorganiziranjem mestne uprave (50% zmanjšanje sredstev), s prodajo nepremičnin
in z dodatnim zadolževanjem.
MOM je sicer kot naročnik javnih del izkazala javni interes za večino prijaviteljev za javna
dela v letu 2015, se pa je, kot vse kaže, dokončno odločila, da teh programov nima več
namena financirati (kljub temu, da jih je v letu 2014 še). Socialna podjetja pa morajo imeti za
oddajo popolne vloge na ZRSZ sofinancerski delež občine.
Brez sredstev za sofinanciranje javnih del stopa mesto le dve leti po nazivu Evropski
prestolnici kulture (EPK) in leto po nazivu EPM za nekaj korakov nazaj. Ne moremo in ne
smemo dopustiti, da zaradi napačnega delovanja peščice posameznikov izbrišemo vse
dosežke, ki smo jih v Mariboru skupaj dosegli v zadnjih letih!
Ob vsem tem pa organizacijam kljub kritikam o izkoriščanju prostovoljcev ne preostane
drugega, kot da volontirajo. Ali pa s prevzemanjem finančnega bremena javnih del okrnejo
program. Tega od župana, ki v svojem programu izpostavlja svoj socialni čut in ki je bil pred
županovanjem zaposlen na mladinskem polju, nikakor nismo pričakovali.
V Mariboru, 5. 12. 2014
Ekipa MMSM

Poslovanje Večera se je izkazalo že šesti mesec zapored pozitivno. Novi lastniki bodo na današnji skupščini odločali o uvedbi enotirnega sistema upravljanja ter imenovali upravni odbor, iz katerega najverjetneje prihaja tudi prihodnji direktor.

V prvih desetih mesecih je ČZP Večer, d. d., ustvarilo 10,115.380 evrov prihodkov in 10,349.180 evrov odhodkov. Družba od uveljavitve sistemskih sprememb, aprila letos, šest zaporednih mesecev posluje pozitivno. Do konca oktobra je bila izguba, ki je nastala zaradi zagona investicijskega cikla v prvem kvartalu leta, že prepolovljena in ob izpolnjevanju poslovnega načrta bi morala družba leto zaključiti z minimalno izgubo. To dokazuje, da so bili sistemski ukrepi – prenovljena organizacija družbe in sistemizacija delovnih mest, sklenitev enotne podjetniške kolektivne pogodbe, stroškovna optimizacija in zmanjšanje števila zunanjih sodelavcev – in novi projekti – Večer v nedeljo, prenova spleta, prenovljene redne in izredne priloge in prenos revijalne dejavnosti v hišo – dobro izbrani in izpeljani.

Večinski paket delnic družbe ČZP Večer, d. d., je 10. julija letos družba Delo, d. d., prodala družbi Dober Večer, d. o. o, ki je v lasti Uroša Hakla in Saše Todorovića. Večer prehaja v roke novih lastnikov bremen in dolgov prost, tudi število redno zaposlenih sodelavcev se je v zadnjih dveh letih na mehek način zmanjšalo za 7,8 odstotka. Zdaj jih je v družbi zaposlenih 155.

Na današnji 27. skupščini Večera bodo novi lastniki prevzeli upravljanje svoje naložbe. Največja sprememba je statutarna, spreminja se sistem upravljanja – namesto dvotirnega bo po novem veljal enotirni sistem upravljanja, kar pomeni, da bo družbo upravljal upravni odbor, zastopal pa jo bo glavni izvršni direktor. Z vpisom skupščinskih sklepov v register prenehata mandata dosedanjemu nadzornemu svetu, člani katerega so Zvonko Murgelj, Peter Grašek in Matija Vojsk in direktorju družbe. Ob tem je dosedanji direktor Večera Jure Struc povedal: ʺV dobrih 26 mesecih, odkar sem prevzel vodenje družbe, smo res veliko naredili. Predvsem sem zadovoljen, da smo obrnili krivuljo poslovnega izida nazaj v pozitiven trend. Danes smo vsi lahko ponosni na svoj osnovni izdelek, časnik Večer, kot tudi na kopico zdravih, lepih in oblikovno izstopajočih revij, prilog in posebnih izdaj. Potencial medijske hiše so prepoznali tudi vlagatelji, ki so odkupili večinski paket delnic družbe Delo. Verjamem, da bodo družbo odgovorno in uspešno razvijali.ʺ

Menjava vodstva pa skrbi zaposlene saj je dosedanji direktor družbe po njihovem mnenju uspel v času svojega vodenja stabilizirati poslovanje družbe in izpeljati zahtevno sistemizacijo delovnih mest. Ob načrtovanem odpuščanju pa zaposlene skrbi tudi pomanjkanje odgovorov s strani novih lastnikov o bodoči strategiji hiše.

V Zvezi prijateljev mladine (ZPM) Maribor bodo v okviru projekta Omogočimo sanje prihodnje leto pripravili več kot 16 taborov za nadarjene otroke vse Slovenije. Namen projekta je razvijati sposobnosti otrok, ki izkazujejo izjemne potenciale, posebej tistih, ki prihajajo iz finančno šibkejšega okolja.

V ZPM so prepričani, da je treba v današnjem času otrokom nuditi širok spekter delovanja na področjih, za katere menijo, da so nadarjeni. Treba jih je spodbujati, da rastejo v zrele, močne in samostojne ljudi. S projektom skušajo dobesedno omogočiti sanje tudi ali predvsem tistim otrokom, ki si zaradi finančne stiske ne morejo privoščiti obiskov pri kvalificiranih in usposobljenih mentorjih, pedagogih in strokovnjakih.

Po besedah predsednika ZPM Maribor Saše Mikića si prizadevajo, da bi s svojo ponudbo mladim nudili možnost resnejše izobrazbe: “Verjamemo, da je kar veliko otrok, v teh današnjih negotovih časih vedno več, ki so izjemno nadarjeni za neko področje, vendar starši ne morejo financirat njihove nadarjenosti. Projekt je sicer namenjen vsem otrok, v ZPM pa s pomočjo donatorjev in sponzorjev financiramo programe za otroke iz socialno šibkejšega okolja.”
Tako naj bi s projektom pripomogli tudi k poglobitvi splošne kulture in nenazadnje k oblikovanju ambicioznejšega kadra, ki bi lahko v raznoliki paleti ponujenih delavnic videli svoj bodoči poklic.

Z mislijo, da je sodelovanje pri projektu naložba v prihodnost, prihodnost pa je v rokah mladih, so k projektu pristopili tudi v ustanovi Rdeča žoga, v sodelovanju s Slovenian Business Clubom. Kot generalni pokrovitelj so omogočili, da je projekt presegel lokalne okvire in se razširil v vseslovensko akcijo.
Podrobnosti v oddaji Občinski informator na BK TV.

V mariborskem Henklu so danes slavnostno odprli nov razvojni center. Vanj so vložili okoli 3 milijone evrov. Kot sta na otvoritvi poudarila direktorica Henkla Maribor Melita Ferlež in mariborski župan Andrej Fištravec, center ni pomemben zgolj za podjetje, temveč tudi za mesto.

V mariborskem Henklu, ki je sicer del nemškega koncerna, so zadnjih 5 let v razvojne aktivnosti vložili okoli 42 milijonov evrov. Kot je pojasnila dir. Melita Ferlež, sledijo trajnostnemu razvoju: “Odlično sodelujemo z mariborsko univerzo. Prav od tam prihaja večina od približno 50 ljudi, ki delajo na vseh področjih našega kompetenčnega centra“. V novem razvojnem oddelku bodo nastanili tudi nekaj nemških sodelavcev ter tako v Maribor preselili določene naloge razvojnega oddelka v Nemčiji. Po mnenju Ferleževe bodo s tem pomagali njihovemu (mariborskemu), kakor tudi nekaterim drugim Henklovim lokacijam. V mariborski enoti je trenutno zaposlenih 560 ljudi, ob tem pa je Ferleževa še poudarila, da sodelujejo s številnimi lokalnimi podjetji, kar skupno omogoča delo dvakrat toliko ljudem.

Mariborski župan Andrej Fištravec je ob otvoritvi izrazil veselje, da se v tako velikem mariborskem podjetju pišejo pozitivne zgodbe: “Vsako podjetje, ki investira v razvoj pomeni, da verjame vase in da ima prihodnost. To pomeni, da Henkel ni prišel pred leti v Maribor zato, da bi izčrpal Zlatorog, ampak zato, da naredi novo zgodbo in v teh letih je naredil veliko novih zgodb.”

Piko na i današnji slovesni otvoritvi, pa je dodal direktor Carinskega urada Maribor Dušan Šafarič, ki je Ferleževi predal potrdilo pooblaščenega gospodarskega subjekta. Gre za najvišji status, s katerim se podjejte uvrsti med t.i. elito. Predvsem pa bodo s tem statusom hitreje lahko opravili carinske postopke na mejnih prehodih.

Podrobnosti v oddaji Občinski informator jutri ob 18.30 na BK TV!

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca (ZD) Maribor organizira v petek, 5. decembra 2014 od 8. do 11. ure v avli ZD Maribor, Sodna ulica 13, Maribor brezplačne meritve krvnega tlaka, vrednosti glukoze in holesterola v krvi in meritve telesne sestave.

Slika je simbolična

Tega dne bodo samoplačniško, a s 30 % popustom, v centralnem laboratoriju (v 2. nadstropju) za paciente opravljali tudi vse druge laboratorijske preiskave. V avli zdravstvenega doma bo tudi informacijska točka za program SVIT. Zvezdana Vražič, dipl. m. s., spec., koordinatorica Oddelka za promocijo zdravja v ZD Maribor: »Dejavniki tveganja pomembno pripomorejo k razvoju bolezni. S sodobnimi zdravstveno vzgojnimi metodami želimo ljudi seznaniti, kako koristno je spremeniti nezdrav način življenja. Skušamo jih motivirati, da se odločijo za zdravo življenje, saj strah pred boleznijo in skrb za zdravje nista zgolj osebni interes, ampak prerašča v družbeno normo. Prijazno vabim vse občane mesta pridejo v čim večjem številu.«

Več informacij si lahko preberete tukaj.

Slika je simbolična