Zaslužni profesor dr. Adolf ŠOSTAR in redni profesor dr. Andrej POLAJNAR praznujeta visoka jubileja 80 in 70 let. Na Fakulteti za strojništvo so jima sinoči pripravili svečani kolokvij.

Ni naključje, da je bila v letu 1959 ustanovljena Višja tehniška šola prav v Mariboru, takrat najbolj razvitem industrijskem središču v Sloveniji. Le v industrijskem okolju je lahko šola za izobraževanje inženirjev tehniških usmeritev ustreznih profilov zadovoljevala potrebe gospodarstva po teh kadrih na eni strani, obenem pa je lahko razvita industrija Maribora tudi šoli pomagala s svojimi obstoječimi strokovnimi kadri, ki so imeli v praksi že bogate izkušnje.

Da bi zagotovili kar najboljšo povezanost šole s strokovnim delovanjem v gospodarstvu, je bilo sprejeto načelo, da morajo pedagoški delavci praviloma pri vseh strokovnih predmetih pred dokončno namestitvijo na šoli vsaj nekaj let delati v praksi.

Tako sta se oba slavljenca po fakultetni diplomi iz strojništva kalila v Tovarni avtomobilov in v Mariborski livarni ter po določenem času prešla v okolje, ki je vzgajalo tehniško inteligenco – na Višjo tehniško šolo v Mariboru.

Zanimivo je, da sta se slavljenca prvič srečala kot profesor na eni strani in kot študent na drugi leta 1964, da je profesor Polajnar postal v letu 1973 asistent pri profesorju Šostarju in da je profesor Polajnar leta 1982 doktoriral pod mentorstvom profesorja Šostarja.

Prav tako je zanimivo, da sta oba slavljenca zelo povezana z razvojem Fakultete za strojništvo. Oba sta bila v določenem obdobju predstojnika in dekana na naši inštituciji.

Življenjska pot zaslužnega profesorja dr. Adolfa Šostarja

Zaslužni profesor Šostar se je rodil leta 1934 v Ljubljani, toda živel in šolal se je v Mariboru, kjer je leta1952 maturiral na I. gimnaziji. Doživljal je vse vzpone in padce medvojnega in povojnega Maribora. Najbrž se je prav zato odločil nadaljevati študij na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Diplomiral je leta 1960, že prej pa se je zaposlil leta 1959 v Tovarni avtomobilov Maribor v sektorju tehnološke priprave proizvodnje. Po povabilu na Višjo tehniško šolo je billeta 1962 izvoljen v naziv honorarni asistent pri prof. Mareku za področja Mehanske tehnologije, Priprave proizvodnje in Tehnološke meritve. Zate predmete je bil izvoljen v naziv predavatelja višje šole na Višjitehniški šoli leta 1966 in jih je razvijal strokovno z najvišjo stopnjo posluha za novosti v znanosti in gospodarstvu. Vzpostavil je izjemno sodelovanje Višjetehniške šole s podjetji, ki so potem namenila sredstva za opremljanje laboratorijev ter gradnjo objektov Višje tehniške in kasneje Visoke tehniškešole v Mariboru. Od leta 1966 naprej je vodil Laboratorij za tehnološke meritve.

Izkušnje iz industrije je že pridobival med svojim študijem strojništva. V različnih evropskih tovarnah je opravljal prakso: Steyer Daimler Puch, Krupp Stahlbau, Tovarna avtomobilov Maribor, Philips v Eidhovenu in v Göteborgu na Švedskem.

Leta 1971 je postal znanstveni sodelavec Inštituta za proizvodno strojništvo Tehniške univerze v Grazu, kjer je leta 1975 doktoriral in tako pričel akademsko kariero. V Gradecse je vrnil leta 1992 kot »visiting profesor«.

Z nadpovprečnim trudom mu je uspelo skupajs profesorjem Šmarčanom opremiti Tehnološki laboratorij in Laboratorij za tehnološke meritve. To je bila osnova za uspešno delo s študentiin za mlade asistente in tehniške sodelavce, ki so tako lahko izvajali znanstveno raziskovalno delo na področju tehnike odrezavanja in tehnoloških meritev. Ta dejavnost je bila primerljiva z vrhunskimi dosežki v svetu. Spodbujal je raziskovalno delo in pustil vsem sodelavcem veliko svobode pri iskanju rešitev, predvsem pa je poudarjal, da industrija z nizko produktivno tehniko in zastarelo tehnologijo brez zadostnega števila ustreznih inženirjev res nima nobene perspektive.

Profesor Šostar je zelo rad delal s študenti. Izkušnje iz prakse je prenašal v procese izobraževanja in raziskovanja. Tako so že njegovi diplomanti dodiplomskega in tudi podiplomskega študija spoznavali nove trende in jih upoštevali pri svojem nadaljnjem delu. Na ta način je vzgojil številne uspešne inženirje, ki so pri njem diplomirali, magistrirali ali doktorirali. Študentom je poudarjal, da je osnovno vprašanje pri uporabi in razvoju visoke tehnologije to, ali hoče podjetje živeti od dela inženirjev ali od dela nekvalificiranih delavcev. Njegova bibliografija je posebno bogata vpoglavjih raziskovalnih in aplikativnih projektov. Kot ekspert za področje koordinatnemerilne tehnike je bil povabljen k sodelovanju različnih evropskih komisij.

Za vodstveno in organizacijsko delo je profesor Šostar vložil veliko svoje življenjske energije za rast Fakulteteza strojništvo in Univerze v Mariboru. Pričel je leta 1975 kot predstojnik strojništva na tedanji Visoki tehniški šoli, bil je dekan Visoketehniške šole od leta 1979 do leta 1983, prorektor Univerze 1984/85 in od leta 1995 do leta 2001 dekan Fakultete za strojništvo. Mnoga leta je bil predstojnik Katedre za proizvodno strojništvo in vodja Laboratorija za tehnološke meritve.

Kot dekan Fakultete za strojništvo se je prof. Šostar zavzemal predvsem za stalen dvig kakovosti vsebin in izvajanja študijskih programov ter oblikovanje podiplomskega študija. Intenzivno je usmerjalin poglabljal mednarodno dejavnost, zelo rad je pomagal mladim sodelavcem pri iskanju stikov in štipendij, ki so omogočali študij v tujini in s tem neposredno uveljavljenost fakultete.

Fakulteta za strojništvo je pod vodstvom prof. Šostarja postala ena izmed vodilnih in uspešnejših fakultet naše univerze na področju znanstveno raziskovalnega dela, izvajanja projektov za gospodarstvo, znanstvenih objav in kadrovske prenove.

To je rezultat tudi številnih poti, ki jih je moral opraviti v Ljubljano, da je lahko v okviru pomembnih funkcij v dejavnosti skupščin in komisij za šolstvo in raziskovalno dejavnost Republike Slovenije ter na različnih ministrstvih zastopal interese stroke, fakultete, univerze, predvsem pa študentov. Zato med nekdanjimi sodelavci uživa ugled zaradi svojega ustvarjalnega prispevka k razvoju fakultete in visokega šolstva v Mariboru.

Pri statusnih spremembah je aktivno sodeloval v različnih organih univerze in je v nekaterih kritičnih trenutkih posegel z modro presojo in rešitvijo problema v korist fakultete, univerze in zaposlenih.

Profesor Šostar je Mariborčan z dušov pravem pomenu besede, ki mu ni vseeno, kako se ravna z našim gospodarskim prostorom. Po upokojitvi leta 2001 se vključuje v različne raziskovalne projekte za podjetja in v razprave o možnostih gospodarskega razvoja v Mariboru in v regiji.

Na osnovi izjemnih in pomembnih dosežkov je Univerza v Mariboru na predlog Fakultete za strojništvo prof. dr. Adolfu Šostarju na področjih visokošolskega izobraževanja, znanstveno raziskovalne dejavnosti na Univerzi v Mariboru in drugod ter za prenos znanja in razvoja v gospodarstvo in strokovna združenja podelila naziv zaslužni profesor.

Življenjska pot rednega profesorja dr. Andreja Polajnarja

Profesor Polajnar je bil rojen v Mariboru leta 1944, v nemirnem obdobju druge svetovne vojne. Že rano je spoznaval industrijsko okolje mesta Maribor, kjer so bila ali so nastajala pomembna mariborska podjetja z inovativnimi produkti in rešitvami. Svoje strokovno šolanje je pričelna Tehniški srednji šoli v Mariboru. Po končanju študija na Višji tehniški šoliv Mariboru je leta 1966 nadaljeval študij Fakulteti za strojništvo vLjubljani. Po diplomi se je leta 1969 zaposlil v Mariborski livarni najprej kot pripravnik, pozneje kot tehnolog razvoja metalurške dejavnosti s specializacijona računalniški obdelavi proizvodnih informacij.

Svojo pedagoško in raziskovalno delo je pričel leta 1973 na takratni Visoki tehniški šoli v Mariboru kot asistent za Mehansko tehnologijo. Potrebna znanja za pripravo proizvodnje je postopoma začel nadgrajevati z znanji iz študija dela, katerih rezultat je bila v letu 1978 ustanovitev Laboratorija za študij dela, ki je kasneje ob vključevanju še drugih znanj s področja organizacije in upravljanja proizvodnje prerasel v Laboratorij za načrtovanje proizvodnih sistemov.

Leta 1976 je na Sveučilištu v Zagrebu zaključil magistrski študij in leta 1982 je doktoriral na Visoki tehniški šoli v Mariboru pod mentorstvom prof. dr. Adolfa Šostarja. V naziv redni profesor za področje organizacija proizvodnje je bili zvoljen leta 1993.

V svojem pedagoškem in raziskovalnem delu na Fakulteti za strojništvo se je profesor Polajnar ukvarjal z organizacijo in upravljanjem proizvodnje. Pri profesorju Polajnarju moramo izpostaviti njegovo izredno pedagoško poslanstvo, saj je v svojem delovnem obdobju izobrazil pravo »armado« inženirjev. Bil je mentor 13 doktorjem znanosti in številnim magistrom, specialistom in diplomantom na dodiplomskem študiju.

Študentom je poudarjal, da nove tehnologije ne morejo biti pravilno izkoriščene, če jim ne sledijo drugačne oblike delitve dela, delitve dohodka, drugačen menedžment in drugačna poraba. Zato je eno od osrednjih teoretičnih in praktičnih vprašanj, s kakšno tehnologijo in kakšnim načinom njenega uvajanja je možno pospešiti razvoj podjetja.

Profesor Polajnar avtor številnih izvirnih znanstvenih člankov, drugih člankov, predstavljenih v revijah in na konferencah, univerzitetnih učbenikov in znanstvenih monografij ter številnih znanstvenoraziskovalnih in razvojnih nalog za industrijo. Objavljena dela opusa prof. Polajnarja oblikujejo razumljiv in praksi ustrezen slog prikazovanja stroke z ustrezno analizo rezultatov in predstavljajo poglobljeno znanstvenoraziskovalno delo. Obsežna tematika kaže na obvladovanje stroke in poznavanje znanstvenega področja, na katerem je delal.

Z obsežno študijsko literaturo je obogatil vsebino predavanj in ustvaril pomemben prenos znanj tudi za prakso. Vodenje Laboratorija je razširil na sodelovanje z industrijo pri usposabljanju strokovnjakov na izrednem študiju in posebnih seminarjih do pomembne strokovne stopnje.

Strokovna in druga dejavnost se odraža v sodelovanju profesor Polajnarja v posameznih društvih in združenjih ter priznanjih, ki jih je sprejel za svoje delo. Za svoje delo je dobil več priznanj, med drugimi Zoisovo priznanje Republike Slovenije za izvirne in tehnološke dosežke, srebrno in zlato plaketo Univerze v Mariboru.

Profesor Polajnar izvaja humanitarne aktivnosti v okviru Lions kluba Maribor in deluje na tem področju že od leta 1993. Vodstveno in organizacijsko delo na Fakulteti za strojništvo je izvajal že v obdobju od 1987 do 1993, bil je predstojnik Oddelka za strojništvo na Tehniški fakulteti v Mariboru, v obdobju od 2003 do 2006 pa dekan Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru. Več let jebil tudi predstojnik Katedre za proizvodno strojništvo in predstojnik Laboratorija za načrtovanje proizvodnih sistemov. Vodil je programsko skupino »Načrtovanje proizvodnih sistemov in dimenzionalne metrologije«.

V letu 1993 je bil pobudnik in sooblikovalec novega študijskega programa Gospodarsko inženirstvo, ki sta ga začela tega leta izvajati takratna Tehniška fakulteta – Oddelek za strojništvov Mariboru in Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor.

V času svojega vodenja Fakultete zastrojništvo je bil tudi pobudnik ideje ALUMNI kluba Fakultete za strojništvo, ki je bil ustanovljen leta 2009. To je bilo slavnostno leto Fakultete za strojništvo, saj je praznovala svojih 50 let obstoja.

Kot predsednik ALUMNI kluba si je postavil cilj, da se potenciali inženirskega znanja na določen način povežejo v prodornejše poteze v slovenskem gospodarstvu. Življenjski poti in karieri obeh današnjih slavljencev sta neločljivo povezani, saj sta poleg strokovnega sodelovanja tudi velika prijatelja.

Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) in civilna iniciativa Izbrisani mali delničarji NKBM sta prepričana, da bi morali imeti razlaščeni državljani pri prodaji NKBM vsaj prednostno pravico do nakupa. Poudarjajo, da bi jim morala država v kupnini priznati odvzeto lastnino, državljanom pa vložek države oz. davkoplačevalcev v vseh teh letih.

Predstavniki obeh organizacij nameravajo zato v pismu predsedniku vlade med drugim poudariti, da bi se (vzajemni) skladi morali vrniti v Slovenijo in kupiti ne samo Novo kreditno banko Maribor (NKBM), ampak tudi druga dobra podjetja, saj za sklade ni prepovedi državnih pomoči.

Ker se jim aktualno dogajanje okoli prodaje NKBM zdi farsa, so se odločili podati tudi ponudbo za odkup druge največje državne banke. Ta naj bi bila, kot zagotavljajo, vsaj milijon evrov višja od tiste, ki jo ponuja v javnosti največkrat omenjeni in zaenkrat najresnejši ponudnik – madžarska banka OTP. Slednja naj bi po objavi rezultatov stresnih testov ponujala le še 150 milijonov evrov, kar je dvakrat manj, kot naj bi ponujala pred njimi.

“Če drži, da so pogoji takšni, ob vsem, kar je bilo vloženo v to banko, so se zdaj kot upravičene pokazale nekatere bojazni, na katere smo že davno opozarjali. Zato skušamo ne le v slovenskem prostoru, ampak tudi ob intenzivnih mednarodnih prizadevanjih, doseči pridobitev ustreznih partnerjev za takšen projekt,” je za STA povedal prvi mož VZMD Kristjan Verbič.

Mali delničarji bodo v pismu premierju predlagali, da se državljanom, ki so bili neposredno prizadeti z razlastitvijo, ponudi možnost sodelovanja pri odkupu z dodatnim diskontom, a za kaj takega potrebujejo nekaj časa. Kot zagotavlja Verbič, pobuda ni namenjena temu, da bi z nerealnimi željami želeli ustavljati ali oteževati postopek prodaje.

Po njegovih besedah je treba ponovno preučiti nekatere vidike prodaje, njihova pobuda pa se mu zdi realna in bi z njeno uresničitvijo lahko rešili, kar se še rešiti da. “Če bomo dobili zeleno luč, da je to mogoče izpeljati, bomo takoj začeli s konkretnimi aktivnostmi. Prepričan sem, da lahko v razumnem času zberemo potrebna sredstva za takšen nakup,” je še dejal Verbič in kot pogoj postavil, da se država končno v NKBM umakne na največ 25 odstotni-lastniški delež.

K nakupu nameravajo pozvati vse zainteresirane, v projektu pa ne vidijo le fizičnih oseb, saj so že bili v načelnih pogovorih tudi z nekaterimi skladi, ki so bili pri lastninjenju NKBM prizadeti, pa tudi z nekaterimi lokalnimi institucijami. Dejstvo, da so ljudje enkrat že bili opeharjeni, na zanimanje po Verbičevem mnenju ne bi smelo vplivati.

Vir: STA

Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor so v mesecu novembru podali kazensko ovadbo zoper odgovorno osebo gospodarske družbe, ki je utemeljeno osumljena storitve kaznivega dejanja Povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem po 4. točki, 1. odstavka 226. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), v povezavi s 3. odstavkom 226. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ker je kot edini družbenik in direktor pravne osebe oz. gospodarske družbe zato, da obveznosti ne bi bile plačane, dejansko poslabšal premoženjsko stanje gospodarske družbe in s tem na goljufiv način tako, da si je najmanj v obdobju od leta 2009 do septembra 2014, delno na podlagi sklepanja škodljivih pogodb o posojilu, delno brez kakršnihkoli pogodb, od gospodarske družbe pridobil za najmanj 1,9 milijona evrov denarnih sredstev, od katerih je vrnil zgolj okoli 260.000 evrov, preostanek pa zadržal zase, s čimer je dosegel, da se je avgusta 2013 začel postopek izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti brez likvidacije.

Slika je simbolična

Z opisanim dejanjem si je direktor pridobil protipravno premoženjsko korist v višini najmanj 1,6 milijona evrov, medtem ko je upnike, ki so zoper gospodarsko družbo podali predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, oškodoval za najmanj 1,4 milijona evrov.

Prav tako je iz tega naslova odgovorna oseba oz. direktor utemeljeno osumljen storitve kaznivega dejanja Davčne zatajitve po 2. odstavku 249. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ker z namenom, da bi se popolnoma izognil plačilu davka kot zavezanec za davek, ni prijavil pridobljenega dohodka – obračuna predpisanih dajatev od zneska, ki predstavlja prikrito izplačilo dobička in v nadaljevanju ni plačal z odločbo Davčne uprave Republike Slovenije odmerjene dohodnine v znesku okoli 230.000 evrov, s čimer je sebi pridobil veliko premoženjsko korist v višini omenjenega zneska.

Kriminalisti so pri zbiranju obvestil sodelovali tudi z Davčnim uradom Maribor, predkazenski postopek pa je usmerjalo Okrožno državno tožilstvo v Mariboru.

Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru je letos prvič podelila Miklošičevo nagrado, s katero želi vzpodbuditi kakovost znanstvenoraziskovalnega dela visokošolskih učiteljev in študentov za zaključene 2. bolonjske stopnje izobrazbe.

Komisija za podelitev Miklošičeve nagrade in priznanja Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, je na predlog Oddelka za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru sprejela sklep, da prejme Miklošičevo nagrado v letu 2014 doc. dr. Andrej Naterer.

Raziskovanje doc. dr. Andreja Natererja temelji na antropološkem raziskovanju tako imenovanih cestnih otrok v ukrajinskem mestu Makejevka. Doc. dr. Andrej Naterer je ob pomoči sodelavcev, zmontiral odličen dokumentarni film z naslovom »Bomži – Cestni otroci v Makejevki«. Natererjeva dokumentarna filmska stvaritev presega znanstveno nevtralno dokumentarno nizanje informacij in podob življenja otrok z ulice, ki so neločljivo povezani s humanističnim pogledom na svet. Film je požel številne projekcije v Mariboru in v Sloveniji, med drugim je bil predvajan na filmskem festivalu v New Yorku in na znanstveni konferenci »Comparative and International Education society v New Orleansu.«

Podelitev bo v četrtek, 20. novembra 2014, ob 10. uri v amfiteatru Filozofske fakultete.

V torek, 18.11.2014 ob 14.45 uri se je na Cesti XIV. divizije v bližini hiše št. 13/A oziroma v bližini uvoza na parkirišče zgodila prometna nesreča v kateri sta bila udeležena voznik osebnega avtomobila Peugeot 207 srebrne barve in kolesarka.

Zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče policija poziva morebitne očividce, da pokličejo na tel. št. 02 450 20 30 ali 113, oziroma se zglasijo na PPP Maribor Ptujska cesta št. 117 Maribor.

Slika je simbolična

V petek, 28. novembra, ob 20. uri vabljeni v Multimedijski center KIBLA na otvoritev skupinske razstave 9 pod 29.

Skupinska sklepna razstava cikla mladih ustvarjalcev 9 pod 29 predstavlja aktualno likovno produkcijo generacije mlajših umetnikov in po jesenski otvoritvi v Kinu Šiška v Ljubljani (19. 9.–4. 10. 2014) tokrat gostuje v KiBeli. Gre za zaključek serije devetih raznovrstnih samostojnih razstav, ki so se skozi leto zvrstile na Kioskovi steni Kina Šiška v namen vzpostavitve stalnice prostora, kjer bi mladi umetniki ob institucionalno-finančni podpori svoje delo predstavili in tudi dosegli občinstvo.

Biba Košmerl, Gal Košnik, Bojan Mijatović, Nez Pez, Skrabzi, Adrijan Praznik, Matija Medved, Dorijan Šiško in Nika Rupnik se tokrat predstavljajo v skupnem prostoru. V svojih delih se ukvarjajo s humorno
banalnostjo in edinstvenostjo izkušnje vsakdana, zavzemajo opozicijsko kot tudi intimno razumevanje posameznika v kapitalizmu, odkrivajo magičnost grobe risbe v dobi hipervizualnosti, ustvarjajo nove ali vzporedne svetove. Ker razstava ne temelji na tematskem izboru umetnikov, njihova dela v prostoru učinkujejo samostojno povedno ali naključno dialogno, pri čemer izrisujejo skupne dopolnjujoče poteze ali antagonistična razmerja.

Kategoriziranje umetnikov znotraj institucije umetnosti kot mladih je lahko problematično, a hkrati bi neprepoznavanje večinske situacije generacije pomenilo tako ignoriranje gospodarske krizne negotovosti kot samega življenjskega poteka posameznika. Cikel mladih ustvarjalcev zato po zaključni razstavi nadaljuje z novo izvedbo 2014/15.

Sodelujoči avtorji: Biba Košmerl, Gal Košnik, Bojan Mijatović, Nez Pez, Skrabzi, Adrijan Praznik, Matija Medved, Dorijan Šiško in Nika Rupnik Kuratorici: Marija Brklje in Lara Plavčak.

Več na:

http://bit.ly/1vm8fIu

Vljudno vabljeni! Vstopnine ni.

Razstava bo na ogled do 10. januarja 2015.
KiBela, prostor za umetnost, je odprta od ponedeljka do petka, od 9. do 22. ure, v soboto od 16. do 22. ure.

Več o preteklih razstavah cikla mladih ustvarjalcev najdete na:
kioskkinosiska.tumblr.com.
Organizacija: Kino Šiška in MMC Kibla.

Zavarovalnica Maribor je v prvih devetih mesecih zbrala 199,2 milijona evrov premije in izplačala za 109,4 milijona evrov škod.

Zavarovalnica Maribor je v prvih devetih mesecih letošnjega leta poslovala uspešno. Zbrali so za 199,2 milijona evrov premije, pri čemer so 56 milijona evrov (28 odstotkov zbrane premije) zbrali na področju življenjskih zavarovanj, 143,2 milijona evrov (72 odstotkov zbrane premije) pa na področju premoženjskih zavarovanj. Glede na enako obdobje preteklega leta so zbrali za 1 odstotek manj premije.
Na škodni strani so v prvih devetih mesecih izplačali za 109,4 milijona evrov škod (3 odstotke manj kot v preteklem letu). Na področju življenjskih zavarovanj so izplačali 29,6 milijona evrov škod (27 odstotkov vseh škod), na področju premoženjskih zavarovanj pa 79,8 milijona evrov škod (73 odstotkov vseh škod).

Čisti dobiček (po davkih), ki so ga ustvarili v prvih devetih mesecih letošnjega leta znaša 13,6 milijona evrov.

Tržni delež Zavarovalnice Maribor med vsemi zavarovalnicami na slovenskem zavarovalniškem trgu po prvih devetih mesecih znaša 13,3 odstotka in je za 0,1 odstotno točko višji kot v enakem obdobju preteklega leta.

Kandidatka za voznico očitno ni najbolje razumela predpisov, ki govorijo o vožnji pod vplivopm alkohola.

Slika je simbolična

Policisti Postaje prometne policije Maribor so 18. 11. 2014, v dopoldanskem času opravljali poostren nadzor nad šolami vožnje na območju Maribora. Ob tem so na Titovi cesti kontrolirali vozilo šole vožnje iz okolice Maribora, ki ga je vozila 25-letna kandidatka za voznico, spremljal pa jo je učitelj vožnje. Med postopkom so policisti kandidatki odredili preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom, ki je pokazal rezultat 0.07 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Kandidatki so policisti prepovedali nadaljnjo vožnjo. Kandidatka za voznico tako danes ni mogla pristopiti k izpitni vožnji, ki jo je čakala takoj za to vožnjo. To je bila namreč njena zadnja ura vožnje pred današnjim izpitom.

Predpisana sankcija za ugotovljeni prekršek je globa 300 evrov.

V Termah Maribor, ki so v ponedeljek z Družbo za upravljanje terjatev bank podpisale pogodbo o enoletnem najemu nekdanjih hotelov propadlega Športnega centra (ŠC) Pohorje, napovedujejo njihov skorajšnji zagon. Kot je dejal predsednik uprave družbe v ruski lasti Borut Rojs, hotele uradno prevzemajo 1. decembra, kmalu nato naj bi odprli Areno.

“V prvi polovici decembra bomo odprli Areno, v drugi polovici pa Bolfenk in Videc, tako da bodo v času božično-novoletnih praznikov vsi hoteli že delovali,” je povedal Rojs. Dodal je, da posebnih dodatnih vlaganj ne načrtujejo in bodo hotele zgolj usposobili za normalno delovanje. Med drugim morajo poskrbeti za vnovičen priklop vode v hotelu Arena, ki je pred mesecem dni prav zaradi tega prenehal delovati.

O tem, koliko ljudi bodo dodatno zaposlili, za zdaj še ni želel govoriti, saj trenutno še delajo natančne izračune. Prejšnji petek so v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje pripravili sestanke z nekdanjimi zaposlenimi iz ŠC Pohorje. Predstavili so jim svoje načrte in tiste, ki jih delo zanima, prosili za kontakte. V naslednjih dneh jih bodo klicali na pogovore in na podpisovanje pogodb o zaposlitvi.

Terme Maribor so bile že doslej največji ponudnik namestitvenih zmogljivosti v štajerski prestolnici, pod Pohorjem je v njihovi lasti petzvezdični hotel Habakuk, na njem pa tik ob smučiščih še hotel Bellevue.

O tem, ali jim bo uspelo kljub kratkem času v špici sezone dovolj napolniti nove zmogljivosti, Rojs pravi, da so se že avgusta s tujimi poslovnimi partnerji pripravljali na to, da napolnijo zmogljivosti na celotnem Pohorju, a zaradi negotovega statusa ŠC Pohorje takrat niso šli v marketinške akcije.

Glede na to, da so njihovi hoteli v času novoletnih praznikov že skoraj povsem polni, bodo zdaj začeli polniti tudi zmogljivosti ostalih hotelov, ki so jih prevzeli. Ob tem bodo v nadaljevanju leta sodelovali pri vsaj treh večjih projektih v mestu, kar jim bo še dodatno pomagalo zapolniti postelje.

“Z našimi hoteli v povprečju dosegamo zasedenost med 60 in 75 odstotkov, na vrhuncih pa tudi polno zasedenost, zato računamo, da bodo novi hoteli tudi nekje v tem povprečju. Točka preloma je nekje pri 65 odstotkih,” na vprašanje, kakšna zasedenost bi jim prinašala rentabilnost odločitve za najem hotelov, odgovoril Rojs.

V Termah Maribor verjamejo, da bo, potem ko bo tudi Marprom uspešno zagnal žičnice, letošnja zimska sezona rešena, dodatne zmogljivosti pa jim bodo omogočile tudi, da nagovorijo nove poslovne partnerje, ki so od njih pričakovali večje zmogljivosti, da bi z njimi lahko začeli poslovno sodelovati. Rojs je tudi potrdil, da jih po enoletnem najemu “absolutno” zanima morebitni odkup hotelov.

Vir: STA

Vabljeni na otvoritev fotografske razstave, ki bo v ponedeljek, 24. novembra ob 17. uri v Univerzitetni knjižnici Maribor.

Fotografije bodo razstavljali člani fotografskega društva TotiFoto. Več informacij si lahko preberete tukaj.

Vabljeni na Vinske brbončice, ki bodo v četrtek 20. novembra ob 19. uri v Hotelu 365 Kamnica.

Študentska organizacija v sodelovanju s Tovarno podjemov, organizira 2-dnevno brezplačno delavnico »Start-up-aj se oz. Delavnica kako do lastnega posla«. Delavnica bo potekala v sredo, 19. novembra, ter v četrtek, 20. novembra v prostorih Tovarne podjemov.

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM), v sodelovanju s Tovarno podjemov, za vse mariborske študente organizira brezplačno dvodnevno delavnico na temo »mlado podjetništvo«. Študenti bodo na delavnici pridobili informacije in znanje o tem kako do lastnega posla, ter osnovna spoznanja o podjetništvu za mehkejši vstop na samo podjetniško pot. Nosilci najboljše predstavitve prejmejo tudi izjemno nagrado.

Delavnice bodo potekale v sredo, 19. 11. in v četrtek, 20. 11. 2014, v prostorih Tovarne podjemov.

Več informacij o sami vsebini ter natančen urnik programa si lahko ogledate na tej povezavi.

Vabljeni na 2. koncert Simfoničnega cikla, ki bo 19. novembra 2014 ob 19.30 uri v Dvorani Union.

Simfonični orkester SNG Maribor
Dirigent Robert Houlihan
Solist David Novak, harmonika
Koncertni mojster Saša Olenjuk

Program
Božidar Kos Aurora australis

Václav Trojan Pravljice za harmoniko solo in orkester
I. Predigra – zaplešimo do pravljic (Allegro)
II. Trnuljčica (Andante dolce)
III. Čarobna skrinjica (Allegro leggiero)
IV. O začarani princesi, junaškem vitezu in hudobnem zmaju (Lento triste)
V. Razposajeni vrtiljak (Vivace)
VI. O mornarju in čarobnih orglicah (Tempo di valse)
VII. Akrobatska pravljica, pravljica med nebom in zemljo (Vivace)

Maurice Ravel La valse

Maurice Ravel Bolero

Mariborsko podjetje Pronet, znano iz ere Matjaža Kovačiča, ki je del denarja za nakup Večera posodilo Haklu in Todoroviću, se že toži na sodišču v Murski Soboti.

Že nekaj časa “se ve”, da sta si nova lastnika mariborske časopisne hiše Večer, nekdanji lobist agencije Pristop Uroš Hakl in bivši direktor T-2 Sašo Todorović, veliko večino denarja za nakup Večera sposodila (kar štiri petine, to je 800 tisoč evrov; spomnimo: kupnina za Večer je znašala en (1) miljon evrov), čeprav sta še spomladi javno zatrjevala, da bosta nakup Večera financirala z lastnimi sredstvi.
600 tisoč evrov jima je posodilo podjetje Hakl&Hakl, kjer sta lastnika Uroš Hakl in njegov oče Boris Hakl, pri čemer ni povsem jasno, kje je njuno podjetje sploh dobilo ta denar. Podjetje Hakl&Hakl je namreč v zadnjih dveh letih skupaj ustvarilo komaj pol milijona evrov prihodkov, zato bi težko nekomu posodilo bistveno več denarja, kot ga sploh imajo. Prevladuje prepričanje, da je teh 600 tisoč evrov dejansko prišlo od Stanka Polaniča, večinskega lastnika Panvite, ki je stric Uroša Hakla, toda podjetje Hakl&Hakl je na poslovna deleža Uroša Hakla in Saše Todorovića v družbi Dober Večer d.o.o. za omenjeno posojilo že vpisalo zastavno pravico.

Holdinška družba Dober Večer d.o.o., novi lastnik časopisne hiše Večer, je poslovno gledano zgolj “lupina”, doslej brez vsakršnega premoženja in prihodkov, ustanovljena pa je bila z minimalnim kapitalom – 7500 evrov.

Zapleta pa se okoli 200 tisoč evrov posojila, ki sta ga Hakl in Todorović dobila od mariborskega podjetja Pronet, v zadnjih letih poslovno tesno povezanega z Matjažem Kovačičem, prejšnjim predsednikom uprave Kreditne banke Maribor. Pronet je namreč zoper Hakla in Todorovića (oziroma njuno družbo Dober Večer d.o.o.) že vložil tožbo na sodišču v Murski Soboti (kjer je sedež “Dobrega Večera”), ker sposojenega denarja nista vrnila, poleg tega naj ne bi “držala dane besede” ter “vpisala” zastavno pravico v korist Proneta za zavarovanje posojila. Miha Mahorič, lastnik Proneta, nam je vloženo tožbo potrdil, po njegovem mnenju naj bi šlo tudi za “preslepitev”. Kot pravi Mahorič, je bilo lepo dogovorjeno, da bosta Hakl in Todorović sposojeni denar vrnila že avgusta, uredila pa tudi vpis zastavne pravice za zavarovanje terjatev, pri čemer bi morala zastavno pravico Proneta vpisati tudi pred(!) zastavno pravico družbe Hakl&Hakl.

Zdaj sta sicer “nekaj uredila”, pri čemer denarja nista vrnila, sta pa 20. oktobra vsaj delno vpisala zastavno pravico Proneta, vendar samo na poslovni delež Saše Todorovića, ne pa tudi na poslovni delež Uroša Hakla, kar je razvidno iz baze podatkov agencije Ajpes. Na Pronetu pravijo, da se je vpis zastavne pravice očitno zgodil šele na podlagi njihove vložene tožbe, Hakl pa trdi, da “napol točnih navedb ne bo komentiral, saj zadev ne bodo reševali prek medijev, ampak na sodišču.”

Je pa lastnik Proneta Mahorič zanikal govorice, da naj bi Haklu in Todoroviću denar posodil zato, ker naj bi ga tako prosil Matjaž Kovačič. Spomnimo, Uroš Hakl je bil nekaj časa, prek agencije Pristop, Kovačičev svetovalec (ko je bil Kovačič še predsednik uprave mariborske banke), poznata pa se tudi Mahorič in Hakl. Kot pravi Mahorič, sta se nekajkrat videla na poslovnih srečanjih. Denar pa naj bi Mahorič posodil Haklu in Todoroviću zato, ker sta zadnji dan pred iztekom roka plačilom are mrzlično iskala denar, češ – da jima ne bo propadel posel, poleg tega jim zaračunava obresti.

Kot je razvidno iz podatkov agencije Ajpes, sta Hakl in Todorović zastavno pravico podjetja Pronet vpisala šele 20. oktobra, čeprav bi posojeni denar, 200 tisoč evrov plus obresti, morala vrniti že avgusta. Na Pronetu so prepričani, da to šele zdaj urejata zaradi tožbe (za povečavo klik na sliko).
Kot je razvidno iz podatkov agencije Ajpes, sta Hakl in Todorović zastavno pravico podjetja Pronet vpisala šele 20. oktobra, čeprav bi posojeni denar, 200 tisoč evrov plus obresti, morala vrniti že avgusta. Na Pronetu so prepričani, da to šele zdaj urejata zaradi tožbe (za povečavo klik na sliko).
Mimogrede, Sašo Torodorović je kot svoje stalno bivališče v ustanovitvenih aktih družbe Dober Večer d.o.o. navedel eno do avenij (Elgin Avenue) v Londonu!

Napovedani sklic skupščine Večera, ki bo še letos, 5. decembra, in dokumenti skupščinskih sklepov pa sprožajo še dodatna ugibanja, kaj se pravzaprav “skriva” v ozadju nakupa Večera. Večer prehaja na enotirni sistem upravljanja (dosedanji predsednik uprave Večera Jure Struc, ki mu tako poteče mandat, je že napovedal svoj odhod), člana upravnega odbora pa bosta poleg Todoroviča in Hakla še Miha Klančar in Aleksander Bratina.

Peti član upravnega odbora pa bo predstavnik zaposlenih. Govori se, da bo za to mesto kandidirala znana novinarka Damjana Žist.
OZADJE PREVZEMA VEČERA: PRISTOP ALI PETAN?

“Strateški svetovalec” Miha Klančar prihaja iz Pristopa, kar naj bi potrjevalo govorice, da nameravata Hakl in Todorović kmalu odpustiti celotno Večerovo ekipo marketinga in oglasnega trženja (to se govori med novinarji Večera, ker naj bi jim tako povedal Hakl), nato pa naj bi marketing prevzeli “Pristopovci”, oglasno trženje na najeti (novi in stari) sodelavci prek statusov samostojnih podjetnikov. No, Uroš Hakl to zanika.

Govorice o tem, da je v ozadju agencija Pristop, ki naj bi v prihodnje velik del oglaševalskega denarja “prekanaliziral” na Večer, so manj verjetne. Predvsem zato, ker padanje naklade ter vedno manjši doseg časopisa Večer tega enostavno ne dopuščata (več).

Poleg že znanih podaktov o prodaji časopisa je zanimiv tudi hud padec obiska spletnega portala Vecer.com. Samo septembra je po javno dostopnih podatkih (Moss) obisk upadel za skoraj 30 odstotkov!
Prihod Aleksandra Bratine, pred nekaj tedni še člana ožjega vodstva ljubljanske časopisne hiše Dnevnik (kjer je dal odpoved), na čelo mariborskega Večera, pa – po mnenju nekaterih poznavalcev – “razkriva” zakulisno vlogo Bojan Petana, prvega človeka Dnevnika in DZS, pri nakupu – Večera. Bratina sicer pravi, da vloge znotraj novega upravnega odbora Večera še niso razdeljene, toda če verjamemo besedam Uroša Hakla, da on, Hakl, niti Todorović ne bo predsednik upravnega odbora, potem bo novi šef Večera res najverjetneje – Bratina. Ki naj bi se podobno kot Damjan Lah, novi direktor mariborske občinske uprave, vsak dan iz Ljubljane vozil v službo v Maribor.

Se pa tudi govori, da Aleksander Bratina prihaja kar tako, ker naj bi bil na Dnevniku “premalo izkoriščen” in da sta se s Petanom sprla.

Toda pri Bojanu Petanu ter prevzemu Večera je pomembna še ena pomenljiva podrobnost. Časnik Dnevnik je bil namreč tisti medij, ki je donedavnega edini “nabijal” Hakla in Todorovića zaradi njunega spornega nakupa Večera, potem pa člankov o tem nenadoma ni (bilo) več. Poznavalci medijsko-političnega zakulisja verjamejo, da sta se Hakl in Petan “zdilala”, Petan pa na bi se prek svojih distribucijskih kanalov (predvsem Dela Prodaje) lotil “medijske konsolidacije”. Ne samo Dnevnika, očitno tudi Večera in morda še Primorskih novic, ki so bile vedno Petanova tarča. Mediji namreč Petanu, čigar imperij, razen Dnevnika, je že pristal na slabi banki, omogočajo poslovno-politično preživetje.
ANUŠKA DELIĆ ZANIKA GOVORICE, DA BO ZAMENJALA ŠERUGO

Držijo pa tudi govorice, da naj bi bila odgovorna urednica Večera Katja Šeruga v stikih z vodilnimi na Planet TV. Po naših zanesljivih informacijah jo tam “čaka služba”, če bo prisiljena zapustiti Večer, je pa težava v tem, da ji na Planet TV lahko omogočijo delo novinarke na terenu in okoli dva tisoč evrov mesečnih prihodkov, kot urednica na Večeru pa ima okoli štiri tisoč evrov mesečne plače – neto. Nova Večerova sistemizacija delovnih mest, ki jo javno hvali tudi Šeruga, je namreč nekaterim uredniškim in novinarskim izbrancem prinesla, kot pravijo naši viri na Večeru, bajne plače.

Sta pa včeraj novinarka Dela, Anuška Delić in Dejan Karba, zanikala govorice, da prihajata na Večer. Po nekaterih informacijah, ki sicer curljajo iz Delove stavbe, naj bi Delićeva celo zamenjala Šerugo na uredniškem stolčku.

Sicer pa je na Večeru, kar zadeva uredniško politiko, vse “lepo po starem”.
Iz tekem nogometne Lige prvakov, ko igra Maribor na v tujini (denimo iz Londona, proti Chelsea), poroča Matija Stepišnik, sicer urednik notranje politike in gospodarstva, kljub kopici – na Večeru – zaposlenih športnih novinarjev …

V soboto, 15.11.2014 ob 17.15 uri, se je v naselju Bratonečice zgodila prometna nesreča, med voznikom osebnega avtomobila in peško, katera je pred seboj potiskala ročni voziček, za prevoz mleka.

Zaradi razjasnitev okoliščin prometne nesreče prosi policija neznanega voznika osebnega avtomobila, kateri se je pripeljal iz nasprotne smeri in druge morebitne priče, da pokličejo na tel. št. 02/450-20-30 (PPP Maribor) oziroma 113 ali se zglasijo na Postaji prometne policije Maribor, Ptujska cesta 117.

Slika je simbolična

Srednji bazen v mariborskem pokritem kopališču Pristan, ki so ga bili lansko zimo zaradi dotrajanosti prisiljeni izprazniti, ostaja zaprt, saj še vedno ni denarja za njegovo obnovo. V Športnih objektih Maribor upajo na obnovo v prihodnjem letu, predpogoj pa je, da Mestna občina Maribor zagotovi denar zanjo.

“Zaenkrat bazen ostaja zaprt, saj še nismo dorekli investicije z Mestno občino Maribor. Dokument identifikacije investicijskega projekta je bil poslan meseca marca v obravnavo na Mestno občino Maribor,” so za STA povedali v javnem zavodu Športni objekti Maribor, ki upravlja s kopališčem.

Celovita obnova starega dela kopališča, kjer se nahaja tudi omenjeni 25-metrski srednji bazen, naj bi stala okoli dva milijona evrov. “Mi si želimo, da bi se investicija izvedla v letu 2015, vendar to ni odvisno od nas, saj mora kot lastnik objekta sredstva za obnovo zagotoviti Mestna občina Maribor,” je še dodal namestnik direktorja Športnih objektov Maribor Aleš Antolinc.

Na občini izpostavljajo, da so Športnim objektom Maribor letos namenili 1,9 milijona evrov za vzdrževanje dvoran in drugih objektov, za dejavnost društev in klubov pa še dodaten milijon. Dva milijona evrov za srednji bazen v letošnjem proračunu nista predvidena. “Ko bomo oblikovali proračun za prihodnje leto, bomo predlog predstavili javnosti,” je bilo vse, kar so povedali na občini.

Kopališče Pristan, ki ga letno obišče okoli 180.000 rekreativcev, članov športnih klubov, udeležencev plavalnih in potapljaških tečajev, športnih dnevov in tekmovanj, je bilo zgrajeno leta 1972 iz samoprispevka občanov takratne občine Maribor. O temeljiti prenovi srednjega, 25-metrskega bazena so govorili že pred več kot desetletjem, ko je Pristan dobil prizidek z olimpijskim bazenom, a po tem so v starem delu izvajali le vzdrževalna dela.

Zaradi varnostnih tveganj, ki so posledica dotrajanosti objekta, so bazen januarja zaprli in tako so javnosti trenutno na voljo le mali in olimpijski bazen ter čofotalnik.

Vir: STA

»100 LJUDI 100 ČUDI« – natečaj za najboljši slogan proti nestrpnosti in medkulturne delavnice – projekt v organizaciji ZPM Maribor, ki je letošnjo jesen potekal že osmič zapored.

Na štirih lokacijah v mariborskih soseskah (Trg Leona Štuklja, Tehniški šolski center, Park mladih in Dijaški dom Lizike Jančar), so mladim tokrat predstavili delček japonske kulture. Med drugim so imeli priložnost zgibanja origamijev, pokušanja sušijev in japonskega čaja, pisanja japonskih pismenk, druženja z japonskimi mečevalci in igranja igre Go.

Slogane proti nestrpnosti pa so zbirali do 7. novembra. Tokrat so morali zbirati med kar 205 – imi slogani. Med njimi so predstavniki društev ljubiteljev japonske kulture, ki so v projektu sodelovali, izbrali tri najboljše.

Kdo so nagrajenci in kdo je prejel nagrado za najboljši slogan, izveste jutri, v oddaji Občinski informator, na BK TV, ob 18.30.

Sodelovanje med družinskimi zdravniki in ortopedi je ključno za ustrezno, predvsem pa hitrejšo obravnavo bolnikov. “Želimo si, da bi uspeli družinski zdravniki rešiti čim več problematike že na primarnem nivoju,” je na današnjem Mariborskem ortopedskem srečanju povedal predstojnik oddelka za ortopedijo UKC Maribor Matjaž Vogrin.

Strokovno srečanje, ki poteka že deseto leto, so zasnovali prav na podlagi predlogov zdravnikov družinske medicine. “Naše skupno vodilo ostaja pomoč ortopedskemu bolniku, ki ob uspešnem medsebojnem sodelovanju, pomoči ter izmenjavi znanj in izkušenj marsikdaj nam in bolnikom olajša tegobe pri zdravljenju njihovih težav,” je povedal predsednik organizacijskega odbora Zmago Krajnc.

Glavni namen srečanja, ki se ga udeležujejo tudi družinski zdravniki, je poglobiti sodelovanje med zdravniki na primarnem in sekundarnem nivoju. To je po Vogrinovih ocenah že zdaj dobro, a ga je mogoče še izboljšati. Obstajajo nekatere motnje v komunikaciji, ki pa so po njegovih besedah predvsem posledica preobremenjenosti na eni in na drugi strani. “Pomanjkljivosti izhajajo morda le iz tega, da je število bolnikov, ki jih obravnavamo, preveliko za sistem, ki je trenutno na razpolago,” je dejal.

Na mariborskem oddelku za ortopedijo opravijo letno 2300 operacij in ambulantno zdravijo okoli 16.000 ljudi. Čakalne dobe so po Vogrinovih besedah nižje od povprečnih čakalnih dob v drugih ustanovah v Sloveniji. “Recimo za ambulantni pregled od tri do šest mesecev, za implantacijo endoproteze manj kot šest mesecev,” je dejal in poudaril, da je to za bolnika še vedno predolgo. “Mi to vemo in poskušamo to izboljšati.”

“Pri nas na primarnem nivoju ni čakalnih dob, saj pridejo bolniki enkrat, dvakrat, trikrat na dan, če je treba in dokler se problem ne reši. Zato je pomembno kakovostno sodelovanje z vrhunskimi strokovnjaki UKC Maribor. Trudimo se, da bi ta komunikacija stekla še bolj tekoče,” je dodal družinski zdravnik Vojislav Ivetić, ki ima ambulanto v Spodnjem Dupleku.

Sam opaža, da se, odkar je v veljavi evropska direktiva o čezmejnem zdravstvenem varstvu, bolniki pogosteje odločajo za zdravljenje v tujini, predvsem v Avstriji in na Hrvaškem. “Tako si pač krajšajo čakalne dobe,” je dejal.

Posledično je vedno več primerov, kakršen je bil primer Reneja s prirojeno okvaro noge, kjer sta se starša odločila za operacijo v tujini, ker se nista strinjala z amputacijo noge, kot so jo predlagali ortopedi v Sloveniji. “Vedno mora biti bolnik tisti, ki se odloči, kako se bo zdravil. Mi pa smo tukaj, da mu predstavimo vse prednosti in slabosti določenega zdravljenja,” je povedal Ivetić.

Vogrin je ob tem izpostavil pomen zaupanja med bolnikom oziroma njegovimi starši ter ustanovo, kjer bo operiran. “Če zaupanje ni vzpostavljeno, je treba bolnikom oziroma njegovim staršem omogočiti izbiro,” je dejal.

Letošnje ortopedsko srečanje sovpada s 30. obletnico samostojnega delovanja oddelka za ortopedijo v mariborski bolnišnici.

Vir: STA

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Maribor ob začetku zimskih voznih razmer organizira v sodelovanju z AMZS PE Maribor in Štajerskim avtodomom brezplačni preventivni tehnični pregled motornih vozil, s poudarkom na zimski opremi vozil.

Slika je simbolična

Vzgojno-preventivna akcija bo potekala v ponedeljek, 17. novembra 2014, od 8. do 11. ure. Preventivni tehnični pregledi se bodo izvajali v prostorih AMZS PE Maribor, Zagrebška 25, Maribor in Štajerskega avtodoma, Tržaška cesta 38, Maribor.

Voznikom, ki bodo svoja vozila pripeljali na brezplačni preventivni tehnični pregled, bodo strokovnjaki opravili pregled najpomembnejših sklopov vozila, kontrolirali hladilno in zavorno tekočino ter svetovali, kaj storiti pri ugotovljenih napakah in pomanjkljivostih na vozilu.