V Kibla Portalu v Mariboru bodo danes odprli mednarodno skupinsko razstavo angažirane vizualne umetnosti Mundus vadit retro ali Prihodnost zre v preteklost. Dela 37 umetnikov odpirajo in rekontekstualizirajo spomin in zgodovino, na katerih utemeljujemo sedanjost in prihodnost.

Šesta velika razstava v Kibla Portalu, ki so ga vzpostavili v času Evropske prestolnice kulture (EPK) v Mariboru, se po navedbah KID Kibla potaplja v kulturno-politični konglomerat sodobnosti, v nenehno iskanje identitete in v perpetuum mobile političnih in kulturnih sprememb. Umetniška dela se soočajo z napetostmi, ki tlijo v Evropi na kolektivnem in individualnem nivoju.

“Razstava na eni strani gre v linijo različnih relevantnih načinov komentiranja sodobnosti, na drugi strani pa se še vedno dotika individualnih poetik v smislu uporabe starih medijev in bolj individualnega izhodišča,” je na današnji novinarski konferenci povedal eden od kuratorjev razstave Žiga Dobnikar.

Predstavljena sta tako dva pola umetnikov. “Na eni strani gre za te, ki so izrazito orientirani navzven in jasno komentirajo družbo na bolj ali manj subtilne načine, a vedno obstaja nek komentar, kritika družbe je zelo jasno prisotna. Drugi pol umetnikov pa v tem komentiranju izhaja predvsem iz sebe,” je še povedal Dobnikar, ki je razstavo postavil skupaj s predsednico KID Kibla Aleksandro Kostič. “Gre za razstavni eksperiment, ki združuje dva toka v sodobni vizualni umetnosti, ki na razstavah navadno nista združena,” je dodal.

Med predstavljenimi je srbsko-nemški duo Rena Rädle in Vladan Jeremić, ki v dokumentarnem filmu analizira bivanjsko situacijo Romov v Italiji. Katarina Šević in Tehnica Schweiz iz Madžarske v delu Stummer Dienner izpostavljata meščanski strah pred spremembami in licemerstvo. Lana Čmajčanin, Adela Jusić in Andreja Dugandžić iz BiH ter islandska fotografinja Maria Elinardottir se ukvarjajo s položajem ženske v družbi. Libanonska skupina Visualizing Palestine pa se predstavlja s pretresljivimi grafikami na temo izraelsko-palestinskega konflikta.

Po drugi strani češki avtor Libuše Jarcovjakova skozi dokumentarno fotografsko pripoved govori o klubu za istospolno usmerjene v Pragi. Fotografijo Slovenca Tadeja Vindiša zaznamuje eskapizem v smislu globoke človeške potrebe po iskanju novih svetov. Poljak Mariusz Waras v risbah in grafitih reflektira urbano prenasičenost in mestno ujetost. Ana Pečar se potaplja v pozabljene mitologije, arhetipski, šamanski impulz nosijo tudi slikarstvo Marka Jakšeta, Mitje Ficka in Matije Bobičića ter kipi madžarskega umetnika Gaborja Fülöpa.

Video Ukrajinca Mykole Ridnyija skozi dogajanje v Ukrajini vzpostavlja pretresljivo paralelo med vzhodnoevropskim neoliberalizmom in fevdalno ureditvijo. Romun Bogdan Girbovan v seriji fotografij raziskuje hierarhije v cerkvi in policiji. Nika Autor pa se v dokumentarnem filmu V deželi medvedov loteva položaja delavcev.

Razstavo, ki bo na ogled do konca januarja prihodnje leto, bo odprla ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar.

Vir: STA

V organizacija Mladinskega kulturnega centra (MKC) Maribor, so se pričeli pogovori z aktivnimi mladimi – “Mlade glave mislijo”. Pogovori so se sicer pričeli že sredi meseca oktobra, s projektom pa bodo nadaljevali vsako sredo sredi meseca, vse do februarja.

V okviru projekta, ki sta ga vsebinsko zastavila Tadevž Ropert in Aljaž Jelenko, so ponudili prostor zanimivim, razmišljujočim in ustvarjalnim osebnostim. Tako gostijo mlade, ki so sposobni misliti široko, kritično in celovito. Namesto vloge občasne dekoracije želijo javni govor mladih vzpostaviti kot standard. Gostje so bili in bodo z naborom aktualnih vprašanj soočenj v živo v prostorih mariborskega Salona uporabnih umetnosti, vsako sredo sredi meseca, vse do februarja v prihodnjem letu.

Tako je miselnemu spodbujevalniku – danes – dajal utrip literarni kritik, pisatelj in novinar Aljoša Harlamov. Aljoša je sicer doktorski študent slovenistike in prejemnik Stritarjeve nagrade za najboljšega mladega literarnega kritika.

Mestna občina Maribor vas obvešča, da bo zaradi zamenjave vodovodnega cevovoda predvidoma v času od 14. 11. 2014 do vključno 14. 12. 2014, popolna zapora vozišča Kosove ulice na odseku od Zvezne ulice do zgradbe št. 18 (slepa ulica).

Slika je simbolična

Mestna občina Maribor je pripravljena na prihajajočo zimo. Za čiščenje občinskih cest bo tudi v tej zimski sezoni skrbelo podjetje Nigrad. Kot so povedali na današnji novinarski konferenci imajo na voljo 80 plužnih enot in 150 delavcev. Po besedah direktorja občinskega urada za komunalo Vilija Eisenhuta, bodo za čiščenje zasneženih mestnih cest tudi tokrat namenili 1,5 milijona evrov.

Vsako leto na mestni občini za delovanje zimske službe namenijo podobno vsoto denarja, pri čemer je poraba le te odvisna od vremena. V lanskem letu so tako porabili 1,3 milijona evrov, pred dvema letoma pa kar milijon evrov več. Ob tem pa Eisenhut pojasnjuje: “Če pride do takega pojava, smo dolžni denar v proračunu zagotoviti, ali iz postavke za vzdrževanje cest ali z rebalansom.”

Tudi letos bo Nigrad skupaj z podizvajalci skrbel za skoraj 750 kilometrov občinskih cest, od tega jih je prioritetnih 215 kilometrov, vse pa naj bi bile očiščene v času 6 – 8 ur. Kljub temu, da razpolagajo z dokaj velikim voznim parkom, vse ne more biti očiščeno naenkrat, opozarjajo na Nigradu. Ob tem pa voznike opozarjajo, da si priskrbijo potrebno zimsko opremo.

Po besedah vodje zimske službe v Nigradu Antona Gmeinerja, so s prvimi aktivnostmi že začeli, ta teden bodo dobavili še dodatnih 300 ton soli, medtem ko jih imajo kar 600 ton v zalogi še od lani. Dobavili pa so že tudi pesek in ga deloma razdelili na nekatere deponije, predvsem na tiste v višje ležečih predelih.

Po besedah direktorja Nigrada Marka Žule, si bodo v zimski sezoni prizadevali za učinkovit servis, pri tem pa računajo tudi na kooperativnost občanov. Nanje apelira predvsem, da v času čiščenja kolikor se le da umaknejo svoja vozila z javnih parkirnih površin ter tako plugom omogočijo, da opravijo svoje delo.

S postavitvijo snežnih količkov in zabojnikov so že pričeli, nabavili pa so tudi nekaj dodatne mehanizacije. V teku je tudi javni razpis za dodatne kooperante, ki se nanj lahko prijavijo še do 2, decembra. Ponavadi sodelujejo z okrog 30 kooperanti, predvsem na bolj oddaljenih območjih.

Nigrad v Mariboru skrbi zgolj za občinske ceste, koncesijo za čiščenje državnih cest pa imata – po stečaju Cestnega podjetja Maribor (CPM) – že nekaj let Cestno podjetje Murska Sobota in Cestno podjetje Ptuj. Prvi pokriva levi breg Drave, drugi pa desnega.

Vodja mestnega redarstva Franjo Švajger je na današnji novinarski konferenci lastnike zgradb spomnil na obvezno čiščenje ledenih sveč s streh. Po njegovih besedah bodo nad tem bdeli sami, prav tako pa tudi nad izvajanjem zimske službe. Prav tako pa je podal apel občanom, da v času močnejšega sneženja vozila raje pustijo doma in se v mesto odpravijo z javnim potniškim prometom.

Matej Vidovič iz mariborske prometne policije je opomnil, da morajo vozila od 15. novembra letos do 15. marca v prihodnjem letu, imeti zimsko opremo, vozniki pa morajo pred vožnjo obvezno očistiti svoja vozila. Sprva bodo voznike na uporabo predpisane opreme bolj ali manj opozarjali, ko bo prišlo do zimskih razmer, pa bodo voznike v primeru neupoštevanja pravil tudi oglobili. Če nimate predpisane zimske opreme na in v vozilu, vas bodo policisti oglobili za 40 evrov. Če boste zaradi tega obtičali na cesti ali ovirali promet vas bodo kaznovali s 500 evri globe in 5 – timi kazenskimi točkami.

Včeraj je na mariborskem trgu Leona Štuklja potekalo največje enodnevno Martinovanje v Sloveniji. Po ocenah organizatorjev, Zavoda za turizem Maribor – Pohorje, je prireditev obiskalo okrog 15.000 ljudi. Letos prvič se je na javni prireditvi točila pijača v povratnih eko kozarcih, v uporabi je bilo 20.000 kozarcev in kar 7000 od teh so obiskovalci odnesli s seboj.

Več si lahko preberete na tej povezavi.

Dne 11. 11. 2014, med 12.30 in 17. uro je neznani storilec na Klinetovi ulici v Mariboru odtujil neregistriran osebni avtomobil, znamke Renault Clio, letnik 1998, bele barve. Materialna škoda znaša okoli 300 evrov.

Prav tako je neznani storilec v noči na 12. 11. 2014, s parkirnega prostora na Pregljevi ulici v Mariboru, odtujil neregistriran osebni avtomobil, znamke Renault Laguna, letnik 1998, pet vratni klasični limuzinski model, temno modre barve. Materialna škoda znaša okoli 600 evrov.

Slika je simbolična

Nocoj ob 20h na BK TV ne zamudite izredne seje MS na MOM, na kateri so svetniki potrdili Marpromov prevzem ŠC Pohorje in zagotovili, da zimska sezona bo! Ponovitev sledi jutri, 12. novembra ob 12.00.

Slovenske veslaške reprezentance imajo novega selektorja. Novi selektor je za čas do konca olimpijskega ciklusa, torej do jeseni 2016, postal Dušan Jurše, glavni trener mariborskega veslaškega kluba, predsednik trenerske komisije in pomočnik dosedanjega selektorja Miloša Janše, zadolžen za mlajše kategorije, so sporočili z Veslaške zveze Slovenije.

Slika je simbolična

Spremembo na selektorskem mestu je omogočil dogovor predsednika Veslaške zveze Slovenije Jošt Dolničar in dosedanjega selektorja Janše, ki sta dosegla sporazum o prenehanju sodelovanja na funkciji selektorja in o posebnem statusu Miloša Janše v nadaljnjem delu v reprezentančnih programih.

Predsednik zveze in dosedanji dolgoletni selektor sta v korist športa dosegla sporazum, s katerim je Milošu Janši prenehal mandat, obenem pa je bil imenovan za reprezentančnega trenerja s posebnim statusom za obdobje do konca tega olimpijskega ciklusa, so sporočili z veslaške zveze.

Janša bo kot reprezentančni trener s posebnim statusom z reprezentančnimi kandidati, ki jih kot glavni trener Veslaškega kluba Bled pokriva, načeloma deloval v skladu s plani in programi ter drugimi akti, ki se nanašajo na reprezentance, pri čemer se bo dogovarjaj in usklajeval z novim selektorjem.

Novi selektor je sicer pripravil program, ki zastavljen dolgoročno, kratkoročno pa bo reprezentanca zasledovala cilj izpolnitve kvalifikacijske norme in uspešen nastop na poletnih olimpijskih igrah leta 2016 v Rio de Janeiru. Poudarek bo na mlajših kategorijah, saj bo dolgoročno zasledoval cilj širjenja in pomlajevanja A reprezentance. V okviru možnosti je predvideno tudi strokovno sodelovanje z drugimi reprezentancami, prav tako pa je interes pokazal tudi najboljši slovenski veslač vseh časov Iztok Čop, ki bo selektorju na voljo za strokovne analize in ocene.

“Moj prvi cilj bo povečati motivacijo med veslači, da se najprej dokazujejo sami sebi, potem proti kolegom v reprezentanci in potem še na najvišji ravni za doseganje najvišjih uvrstitev. To se mi zdi najpomembnejše, medtem ko bo doma potrebno vzpostaviti pogoje, da bodo športniki lahko dosegli to najvišjo stopnjo motivacije,” je danes za STA povedal Jurše.

Slednji je izpostavil dva poglavitna cilja. Za doseganje ciljev bo upošteval doseganje kriterijev čez celo leto, želi pa si tudi okrepiti bazo veslačev, torej povečati njihovo število. “Program sem nastavil tako, da se upoštevajo kriteriji čez celo leto, to so količina opravljenega dela, sodelovanje na pripravah … Hkrati menim, da sedem klubov proizvaja premalo kandidatov za vrhunske uvrstitve, tako da bo največja teža mojega dela razdeljena na klubski razvoj in na razvoj članske A in B reprezentance, tu se lahko premaknemo naprej,” je še dejal Jurše.

Jurše je veslaški trener v Veslaškem klubu Dravske elektrarne Maribor že slabih 30 let, pred tem pa je bil tudi uspešen veslač. Član jugoslovanske reprezentance je bil med leti 1979 in 1984 in v tem času sodeloval na svetovnih prvenstvih, mediteranskih igrah, kjer se je leta 1979 ovenčal s srebrom 1979, in balkanskih igrah, na katerih je bil zlat leta 1980). Jurše kot trener v slovenskih veslaških reprezentancah deluje že od leta 1993, veslaške ekipe je vodil na olimpijskih igrah v Sydneyju, na katerem je za največji uspeh šteti četrto mesto četverca, in Pekingu ter na mnogih svetovnih prvenstvih članov, s SP leta 2001 so se Slovenci vrnili z bronom četverca SP 2001, mlajših članov in mladincev.

Kot pomočnik selektorja zadolžen za mlajše kategorije, trener klubskim veslačem in mentor mlajšim trenerjem je dosegel in si deli nekaj vidnih uspehov na velikih tekmovanjih. Gre za skupno 14 kolajn, med drugimi sta bila njegova uspešna varovanca Rok Kolander in Matej Prelog, trenutno pa je uspešen Gašper Fistravec. Prva resna preizkušnja selektorja Juršeta čaka maja prihodnje leto, ko bo Bled gostil svetovni pokal.

Z dogovorom o novem selektorju pa se je končala tudi letošnja veslaška saga. Vodstvo VZS je selektorja Janšo razrešilo že po sezoni konec poletja, saj so bili dosežki reprezentance v sezoni daleč za pričakovanji. Zaradi proceduralnih zapletov pa se je Janša oktobra vrnil na selektorsko funkcijo.

Vir: STA

Dne 10. 11. 2014, je naključni sprehajalec v popoldanskem času, pri Malečniškem mostu našel 3 topovske granate, premera 87 mm in dolžine 40 cm, ki izvirajo iz II. svetovne vojne. Kraj najdbe so zavarovali policisti, ki so tam našli še dve enaki granati. Granate so prevzeli pristojni pirotehniki.

Slika je simbolična

Velika verjetnost je, da je granate naplavilo zaradi narasle reke Drave v preteklih dneh. Ob tem opozarjam, da obstaja možnost, da je na podoben način, še kje drugje naplavilo podobna neeksplodirana ubojna sredstva, kot jih imenujemo. Če ljudje naletijo na taka sredstva, je zelo pomembno, da se jih ne dotikajo ali premikajo, o najdbi pa naj takoj obvestijo policijo na telefonsko številko 113 ali Center za obveščanje na telefonsko številko 112. Policisti bodo takoj zavarovali kraj, ustrezno usposobljeni pirotehniki pa bodo ta nevarna sredstva strokovno odstranili ali pa jih na kraju varno uničili. Premikanje in »raziskovanje« takih sredstev je lahko smrtno nevarno!

Zavrnitev pritožbe vodje sindikata v mariborski mestni upravi Gorana Rajića zoper izredno odpoved delovnega razmerja je po besedah Gorana Lukića iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) lahko nevaren precedens. “To je sistemsko šikaniranje!”, je dejal. Rajič pa: “Šel bom do konca, če bo treba tudi na detektor laži, da dokažem resnico!”

Spomnimo: Rajić se je pritožil na izredno odpoved, ki jo je dobil po tem, ko naj bi ogrožal bivšega dir. mestne uprave MOM Marka Žulo in sodelavko. Na vladni Komisiji za pritožbe iz delovnega razmerja so njegovo pritožbo ocenili kot neutemeljeno.

Danes je Rajič na tiskovni konferenci poudaril, da se z ljudmi tako ne dela: “Gre za tako ogaben konstrukt, ki si ga v svojem življenju predstavljat nisem mogel.”

Ker so na Komisiji brez možnosti zagovora delavca oz. prizadetega pritrdili izredni odpovedi zaposlitve Rajiča (podsekretarja v občinskem uradu za šport in vodje največjega sindikata v mariborski mestni upravi), je po Lukićevih besedah na preizkusu pravna država. V tej luči je pozval, naj se do tega opredelijo na Ministrstvu za pravosodje: “Tu gre za obrambo temeljev pravne države, za obrambo pravice posameznika do tega, da ima pravico do zagovora. Tu gre navsezadnje za obrambo ustavne kategorije sindikalnega dela,” je dejal.

Na vladni Komisiji pa so v sklepu že zapisali, da je bil dir. mestne uprave kot predstavnik delodajalca žrtev kršitve delovne obveznosti z znaki kaznivega dejanja. Zaradi tega bi bilo – po njihovem – neupravičeno pričakovati, da bi delodajalec delavcu omogočil zagovor.
V ZSSS napovedujejo, da bodo naredili vse za sodno varstvo Rajića, Rajić sam pa, da se bo pritožil še na delovno sodišče.
Podrobnosti v oddaji Občinski informator! Jutri (12.11.2014) ob 18.30 na BK TV.

»100 LJUDI 100 ČUDI« – natečaj za najboljši slogan proti nestrpnosti in medkulturne delavnice – je projekt ZPM Maribor, ki je letošnjo jesen potekal že osmič zapored. Na štirih lokacijah v mariborskih soseskah (Trg Leona Štuklja, Tehniški šolski center, Park mladih in Dijaški dom Lizike Jančar), so mladim tokrat predstavili delček japonske kulture. Med drugim so imeli priložnost zgibanja origamijev, pokušanja sušijev in japonskega čaja, pisanja japonskih pismenk, druženja z japonskimi mečevalci in igranja igre Go.

Slogane proti nestrpnosti so zbirali do 7. novembra, prispelo jih je 205. Med njimi so predstavniki društev ljubiteljev japonske kulture, ki so v projektu sodelovali, izbrali tri najboljše. Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad avtorjem najboljših sloganov bo v petek, 14. novembra 2014 (16. november je mednarodni dan strpnosti), ob 17. uri, v Domu ustvarjalnosti mladih (Razlagova 16). Podelitev nagrad, ki jih podarjata Turistična agencija Sonček in Narodni dom Maribor, bo spremljal kratek kulturni in kulinarični program.

Plakat si lahko ogledate na tej povezavi.

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Maribor bo, ob letošnjem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč, v sodelovanju s Srednjo prometno šolo Maribor, organiziral okroglo mizo za mlade ”Hitrost ubija! Predvidi svojo hitrost”.

Okrogla miza bo potekala v četrtek, 13. novembra 2014, od 10. do 13. ure v prostorih Srednje prometne šole Maribor, Preradovičeva ulica 33.

Svetovni dan spomina na žrtev prometnih nesreč je dan, ob katerem se spomnimo vseh umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah, skupaj z njihovimi bližnjimi, prijatelji, sodelavci, znanci. V okviru akcijskega programa ”Desetletje za večjo prometno varnost 2011– 2020” bodo letošnje aktivnosti potekale pod sloganom ”Hitrost ubija! Predvidi svojo hitrost” Naj bo 2011–2020 desetletje, ki se ga bomo spominjali!

Na tradicionalnem mariborskem martinovanju, ki velja za največje slovensko martinovanje na prostem, se je danes zbralo več tisoč ljudi. Kljub napovedi okrnjenega programa, so vinarji in kmetje razstavljali na 40 stojnicah.
Ljudje so tako rekoč napolnili Trg Leona Štuklja še pred uradnim začetkom. Martinovanje sicer že nekaj let – simbolično – otvorijo ob 11h in 11 minut. Kot nam je po otvoritvi povedala direktorica Zavoda za turizem Maribor – Pohorje Janja Viher, so tako s programom kot z obiskom presegli pričakovanja: “Mislim, da je letošnje martinovanje nekaj posebnega. Pol ure čez enajsto je že Trg Leona Štuklja popolnoma nabit do zanjega kotička.”

Kljub slabšim napovedim, se je letos odzvalo celo več ponudnikov kot lani: na stojnicah je svoje izdelke ponujalo 30 vinarjev in predstavnikov vinogradniških kmetij ter 9 predstavnikov gostincev iz Maribora in okolice. Tako so organizatorji drugo leto zapored vztrajali pri izključno štajerski kulinarični ponudbi.

Novost letošnjega martinovanja so povratni, plastični kozaci. Kavcija za uporabo znaša 1€, potem pa izberete: ali kozarec vrnete (in vam vrnejo denar) ali ga obdržite kot turistični spominek (po avstrijskem vzoru). Naslednja letošnja novost pa so bili gostje iz kitajskega mesta Hangzhou, ki so se na mariborskem martinovanju ustavili v sklopu mini evropske turneje: “Maribor nam je zelo všeč, posebej ljudje. Vino je zelo dobro, celo boljše kot nemško ali francosko vino“, je povedal Du Shi Gen, predstavnik delegacije. Po trgu in po mestu jih je vodil mariborski župan, Andrej Fištravec: “Včeraj smo imeli pogovore o našem sodelovanju, danes so želeli oditi v München, ampak ko smo jim povedali, kaj se bo tukaj dogajalo, so rekli ‘to pa moramo izkusit!’” In so. Kako?

Preverite jutri v oddaji Občinski informator ob 18.30 na BK TV!

Delovanje Javnega zdravstvenega zavoda Mariborske lekarne Maribor je vseskozi zaznamovala skrb za zdravje ljudi. Tudi ob letošnjem Dnevu sladkornih bolnikov, ki ga obeležujemo 14. novembra, so pripravili brezplačno merjenje glukoze v krvi. Izjemno pomembno je namreč zgodnje prepoznavanje bolezni in pravočasno zdravljenje, zato je tudi letošnji slogan Svetovnega dneva sladkorne bolezni: »Spoznajte sladkorno bolezen in zmanjšajte tveganje. Ukrepajte takoj!« Svetovni dan sladkorne bolezni, 14. november, je rojstni dan Nobelovega nagrajenca Fredericka Bantinga, ki je skupaj s Charlesom Bestom leta 1922 odkril inzulin. Pred tem velikim odkritjem so sladkorni bolniki zelo hitro umirali zaradi posledic same bolezni.

V Lekarnah Maribor bodo 14. novembra organizirali brezplačno merjenje glukoze v krvi. Brezplačno merjenje bo potekalo v Lekarnah pri Gradu, Pobrežje in Radvanje, v dopoldanskem času. V sodelovanju s podjetjem MSD, pa so zagotovili še brezplačno svetovanje priznanih zdravnikov- diabetologov, ki bo 18. novembra v Lekarni Pobrežje in 24. novembra v Lekarni Nova vas.

Za termine se je potrebno predhodno najaviti v lekarni.

Več si lahko preberete na tej povezavi.

Mariborski župan Andrej Fištravec je po osvojitvi kar 17 mandatov v 46-članskem mestnem svetu morda pričakoval lažjo sestavo koalicije, a kot kaže bodo pogajanja še trda. Na to kažejo tudi njegove besede, da roparskih pristopov ne odobrava. Še najbližje je dogovoru z DeSUS, veliko trši oreh je SMC, medtem ko imajo v SD predvsem notranje težave.

Kot je minuli teden povedal Fištravec, nekateri koalicijo še vedno razumejo kot delitev plena, na kar pa da ne bo pristal. Koalicijo namerava sestaviti tako, da bodo določili, kaj so prioritetne naloge za štiri leta in pogledali, kdo od partnerjev ima dodano vrednost pri kateri od nalog.

“Tako bomo prišli do neke pristojnosti za posamezno področje v obliki podžupana ali kakšni drugi obliki medsebojnega dogovora. Nekateri pa imajo zelo čudne ideje roparskega kapitalizma, po kateri si želijo razdeliti plen, ki se mu reče Maribor. To pa ne pride v poštev,” je dejal Fištravec, ki je iz pogajanj še pred njihovim začetkom izločil SDS, Listo za pravičnost in razvoj ter Županovo listo nekdanjega župana Franca Kanglerja.

Da bo DeSUS verjetno del koalicije, je za STA potrdil predsednik mestnega odbora Valter Drozg, a za zdaj to še ni, saj uradnega predloga niti še niso dobili. Šele s takim dokumentom, ki bi potrdil njihove na prvem sestanku izražene želje, se bodo organi stranke o tem lahko izrekli.

Po Drozgovih besedah so njihove želje dokaj skromne in strnjene v tri glavne programske cilje – širitev Doma pod Gorco, urad za medgeneracijsko sodelovanje ter krepitev pomoči starejšim na domu. Večjih kadrovskih apetitov nimajo, tudi podžupanskega mesta po njegovih besedah ne pričakujejo.

V SMC pravijo, da so v pogajanja stopili z dobrimi nameni, ta pa da so konstruktivna. Predsednik mestnega odbora Andrej Špenga je za STA dejal, da so županu predstavili njihov 92 strani dolg program ter vse projekte in dele programa, ki se ne pokrivajo z njegovim programom. Gre predvsem za tiste dele, pri katerih pričakuje vzpostavitev stika z vlado, dotikajo pa se infrastrukture, gospodarstva in javnega zdravstva.

“Koalicija ni odvisna samo od nas, pač pa od županove stranke in ostalih koalicijskih partnerjev, zato ni nujno, da bomo sodelovali točno na teh področjih. Za pokrivanje teh področij pa potrebujemo podžupana s polnimi pooblastili, ki bo te segmente lahko peljal,” je dejal Špenga in poudaril, da Maribor takšne priložnosti, kot jo ima zdaj s petimi njihovimi poslanci, še ni imel nikoli. Predlog pogodbe s strani župana pričakujejo še ta teden.

Najbolj negotovo pa je trenutno v SD, kjer je sprva kazalo, da bodo zanesljiv del koalicije, njihov svetnik Metod Dolinšek pa se je omenjal kot eden od podžupanov. Čeprav je slednji kot predsednik sveta mestnega odbora stranke temu naklonjen, je vodstvo SD na čelu z Tonetom Gačnikom v petek odločilo, da ostane v opoziciji.

“Po večurni razpravi in tehtanju je pretehtalo prepričanje, da bo stranka v prihodnjih štirih letih lažje delovala skladno s svojimi načeli in programom, če ne bo tesno vezana na potencialne koalicijske partnerje. Kljub temu bo svetniška skupina SD podpirala vse projekte, ki so za Maribor dobri,” je v izjavi za javnost zapisalo vodstvo stranke.

Ker se del stranke s tem ni sprijaznil, so v ponedeljek tudi ob pomoči strankine centrale skušali še enkrat opraviti razmislek o vsem skupaj, a niso bili sklepčni. Dolinšek je povedal, da so demokratična stranka z različnimi pogledi, vendar mestu ne bodo obrnili hrbta, rabijo le nekaj več časa, da se dokončno uskladijo.

Vir: STA

Mariborski proizvajalec avtobusov Tam Durabus, ki je s pomočjo kitajskega kapitala nastal na pogorišču nekdanje Tovarne vozil Maribor, kljub večkratnim obljubam s strani vladnih predstavnikov še vedno ni dočakal finančne spodbude iz naslova tujih neposrednih investicij. Gre za skoraj 3,5 milijona evrov za projekt razvoja električnih avtobusov.

Durabus sta v zadnjih petih mesecih obiskala tako prejšnja predsednica vlade Alenka Bratušek kot sedanji premier Miro Cerar, a tudi povsem jasne julijske obljube Bratuškove in nekdanjega gospodarskega ministra Metoda Dragonje, ki danes sedi v Cerarjevem kabinetu, doslej niso prinesle napredka.

Polovico omenjene državne subvencije bi v skladu z dogovorom z Dragonjo marca letos v podjetju morali prejeti že v prvi polovici letošnjega leta, drugi del spodbude pa naj bi prejeli v zadnjem četrtletju. Dragonja jim je julija ob obisku družbe povedal, da se bo zadeva kmalu rešila.

“Zdaj je zadeva ocenjena in bo predložena v odločanje vladi v roku dveh tednov. Po volitvah, ne pred volitvami,” je takrat pojasnil minister in dodal, da bo po njegovih ocenah subvencija dana pred nastopom nove vlade. Sredi septembra je nova vlada ugotovila, da podjetje ne izpolnjuje vseh pogojev iz evropske uredbe, zato se je dodelitev spodbude znova zavleklo.

Potem ko so na gospodarskem ministrstvu še v četrtek za STA zatrjevali, da doslej popolne vloge za nadaljevanje postopka niso prejeli, ob tem pa spomnili, da morajo vladi do 12. novembra pripraviti informacije o nadaljevanju postopka, so zdaj vendarle potrdili, da so vlogo prejeli.

Vendar pa ocenjevalna komisija še ni zaključila s pregledom vloge, zato ni mogoče potrditi, ali ta izpolnjuje vse pogoje. Takoj ko bo komisija zaključila svoje delo, bo ministrstvo pripravilo informacijo za vlado, so sporočili, pri tem pa niso pojasnili, ali se bo to vendarle zgodilo do četrtkove seje vlade.

V Durabusu nad vedno novimi zahtevami niso najbolj navdušeni. Kot je za STA povedal direktor Holger Postl, so bili doslej že večkrat obveščeni, da so vsi pogoji zadoščeni, kljub temu pa se stalno soočajo z novimi zahtevami, ki vselej nimajo podlage v zakonodaji. Še na nedavnem FDI Summitu v Ljubljani jim je direktor direktorata za turizem in internacionalizacijo Marjan Hribar zagotovil, da je vse izpolnjeno in da je vladna odločitev za subvencijo že v pripravi.

“Kmalu po tem smo od njega dobili pismo, v katerem zahteva nove informacije za zagotovitev še nekaterih pogojev. Informacije smo konec prejšnjega tedna podali, skupaj s pravnim mnenjem, da takšne informacije tehnično niso potrebne. Vseeno smo jih posredovali, čeprav smo prepričani, da so vsi pogoji več kot izpolnjeni,” je dejal Postl.

V podjetju zato pričakujejo, da bo zadeva še ta teden uvrščena na dnevni red seje vlade ter da iskanje vedno novih informacij ne pomeni le zavlačevanja.

“Ves čas izpolnjujemo vse pogoje, v dveh letih smo naredili bistveno več, kot smo najprej obljubljali, zato bi radi videli, da tudi na ministrstvu storijo enako,” je dejal Postl, ki pričakuje, da bo vlada vendarle prižgala zeleno luč za subvencijo.

Vir: STA

Maribor bo sredi novembra gostil evropsko prvenstvo v kickboksu za člane. Finalni boji bodo potekali v petek 21. in v soboto 22. novembra.

Evropsko prvenstvo, ki ima v tem trenutku prijavljenih že 650 tekmovalk in tekmovalcev iz 32 evropskih držav, se bo odvijalo v dvorani Tabor, boj za evropske naslove pa bo potekal v štirih različnih kategorijah: light contact, point fighting, kick light in glasbene forme.

Slovenijo bodo na prvenstvu zastopali tudi nekateri dobitniki odličij z lanskega svetovnega prvenstva v Turčiji. Med drugimi Jaka Hudales in Nejc Gazvoda, ki sta na SP 2013 zasedla drugo mesto, ter Nina Gorišek in Aleš Lorber, tretja s SP 2013.

Vir: STA

V Mestnem odboru NSi Maribor si zastavljajo vprašanje, ali je sklenitev koncesijske pogodbe za opravljanje prevozov z žičnico resnično potrebna, saj je podjetje Marprom d.o.o. v 100 % lasti Mestne občine Maribor (MOM) in bi bila dovolj že sprememba odloka o ustanovitvi javnega podjetja, oziroma dopolnitev dejavnosti, ki jih Marprom d.o.o. opravlja.

Nenavadno je tudi, da se koncesija podeljuje lastnemu podjetju, torej samemu sebi in trajanje koncesije omejuje samo na 1 leto. Če je dejanski interes občine, da se koncesija na daljše obdobje dodeli zasebnemu podjetju, je verjetno boljša rešitev ta, da se trenutno in začasno samo dopolni naloge Marproma d.o.o. Te se lahko MOM, ne glede na trajanje, ponovno spremeni, ko se trajni koncesionar transparentno najde na javnem razpisu.

V Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o statusnem preoblikovanju Marproma, javnega gospodarskega zavoda za mestni potniški promet v Javno podjetje Marprom d. o. o., je predvidena možnost, da bo Marprom d.o.o. opravljal tudi naloge prevoza z žičnico. Torej je potrebno samo dopolniti ta odlok in spremljajoče akte, da se določijo vsi parametri delovanja take javne službe – morebitne subvencije občine, nadzor nad ceno storitev ipd.

Ocenjujejo, da bi finančni vložek občine v tako rešitev znašal približno 400.000 evrov. Zdi se jim pomembno, da se ob tem jasno določi, da je potrebno podati mestnemu svetu dokazila o vseh zbranih ponudbah izvajalcev in argumentacijo glede izbire najbolj ugodnega izvajalca. Prav tako je nujno, da se v sami ponudbi tudi navede, kdo je končni izvajalec storitev (v kolikor bodo dela opravljali posamezni podizvajalci ali pogodbeniki).

Prav tako mora biti v sami ponudbi navedena natančna specifikacija stroškov po postavkah in ne samo končni znesek storitve. Le tako je namreč možno oceniti, ali so pripadajoče cene realne in konkurenčne in le tako je mogoče transparentno spremljati odliv in porabo sredstev – komu gredo ta sredstva in ali morda obstaja morebiten konflikt interesov z izbranimi izvajalci.

Že prejšnjemu koncesionarju je morala MOM zagotavljati subvencije (cca. 440.000 evrov), kar pa je kljub vsemu privedlo do sedanjega stanja. Seveda se postavlja vprašanje, za kateri namen so se ta sredstva porabila. Ker jim ni vseeno kako se porablja proračunski denar, želijo, da se pred odločanjem v mestnem svetu v gradivu in predlaganih sklepih jasno opredeli tudi te vsebine.

Vodstvo MO NSi-krščanski demokrati Maribor

Mestna občina Maribor obvešča javnost, da so pristojne strokovne službe minulo sredo zadnjič delile lesno biomaso, ki je bila po naravni nesreči – žledu zbrana na javnih površinah. V devetih akcijskih dnevnih (ob sredah) je bilo razdeljeno vsakič povprečno 6 kombijev lesne biomase in nekaj osebnih avtomobilov s prikolicami, pojasnjujejo strokovne službe s terena. Tako je bila razdeljena še zadnja lesna biomasa večjih debelin, dodajajo v pristojni strokovni službi.

Več si lahko preberete na tej povezavi.

Mariborski svetniki bodo na današnji izredni seji odločali o dodelitvi koncesije za upravljanje žičniških naprav na Pohorju javnemu avtobusnemu prevozniku Marpromu. To je zadnji pogoj za rešitev letošnje zimsko turistične sezone ter zagotovitev obratovanja smučarskih prog, potem ko se je prejšnji teden o tem že pozitivno izreklo mariborsko sodišče.

Na mariborski občini so se po stečaju Športnega centra Pohorje aktivno vključili v reševanje turizma na Pohorju, saj so prepričani, da obstoji javni interes za to, da naprave obratujejo. Sprva so nameravali Marpromu v upravljanje predati zgolj krožno-kabinsko žičnico, za žičniški del pa poiskati najemnika, a so se nato v pogovorih s stečajnim upraviteljem Dragom Dubrovskim odločili za drugačno rešitev.

S tem se je že prejšnji teden strinjalo sodišče, saj gre za začasno rešitev, s katero bodo zagotovili delovanje žičniških naprav in vseh drugih spremljajočih storitev v letošnji zimski sezoni, hkrati pa se bo na ta način povečala stečajna masa. Marprom bo namreč stečajnemu upravitelju do konca marca plačeval po 10.000 evrov mesečne najemnine.

Omenjeni avtobusni prevoznik je medtem že začel priprave na prihajajočo zimsko sezono, zato je danes na seji pričakovati tudi informacije direktorja Bernarda Majheniča o poteku priprav na sezono. Koncesijo za areški del žičnic mora upravljavec sicer dobiti še od občine Ruše, za vlečnico Pisker pa od ministrstva za infrastrukturo.

Po Majheničevih zagotovilih imajo za zagon sezone dovolj denarja, pripravljenih 200.000 evrov in še 250.000 evrov limita na bančnem računu. Smučarske vozovnice naj bi začeli prodajati že konec tega tedna.

Celotno sejo si boste lahko ogledali na BK TV v torek ob 20. uri.

Vir: STA

Vabljeni na 3. koncert cikla Carpe artem, ki bo 12. novembra 2014 ob 19.30 v Kazinski dvorani SNG Maribor.

Izvajalci:
Eva-Nina Kozmus, flavta, Oksana Pečeny, violina, Daša Savić, violina,
Levente Gidró, viola, Nikolaj Sajko, violončelo

Program
Wolfgang Amadeus Mozart Kvartet za flavto, violino, violo in violončelo št. 1 v D-duru, K. 285
Allegro
Adagio
Rondo (Allegro)

Ivo Petrić Tri skice za flavto in godalni kvartet
Moderato
Agitato
Largo

Amy Beach Tema in variacije za flavto in godalni kvartet, op. 80
Tema: Lento di molto, sempre espressivo
Variacija I: L’istesso tempo
Variacija II: Allegro giusto
Variacija III: Andantino con morbidezza (quasi Valzer lento)
Variacija IV: Presto leggiero
Variacija V: Largo di molto, con grand’ espressione – Presto leggiero – Tempo del Tema
Variacija VI: Allegro giocoso – Tempo del Tema

*******

Wolfgang Amadeus Mozart Kvartet za flavto, violino, violo in violončelo št. 3 v C-duru, K. 171 (285b)
Allegro
Andantino (Tema z variacijami)

Blaž Pucihar Air and Adorable Blues
Air
Adorable Blues

Mozartovi skladateljska vsestranskost in dojemljivost za različne glasbene tokove, ki so v njegovem času sobivali v turbulentnem sožitju, še danes presenečata, tako po obsežnosti glasbenega opusa, ki je namenjen različnim inštrumentalnim zasedbam, kakor tudi po izvajalski zahtevnosti in ekspresivnosti. Četudi je za flavto ustvaril prelepe melodične pasaže v številnih simfonijah, koncertih in operah, je Mozart večkrat izrazil svoje pomisleke o flavti kot solističnem inštrumentu, saj naj bi bila mehkobnost njenega zvena v primerjavi z različnimi možnostmi igranja na violino v izraznem smislu nekoliko bolj omejena oziroma enodimenzionalna. Mozartov Kvartet za flavto v D-duru (K. 285), ki ga sestavljajo še violina, viola in violončelo, je nastal po naročilu Nizozemca, »resničnega prijatelja človečnosti« (tako je Mozart naročnika opisal v pismu očetu) in ljubiteljskega flavtista Ferdinanda de Jeana (1737–1797), ki je deloval sicer kot kirurg pri Vzhodnoindijski družbi. De Jean se je z Mozartom srečal v tedanjem glasbenem središču Mannheimu jeseni 1777 in pri njem naročil nekaj koncertov in kvartetov za flavto, ki bi jih moral dokončati v roku dveh mesecev. Kljub obljubljenemu bogatemu plačilu je Mozart zaradi drugih angažmajev, predvsem zavoljo nedavnega srečanja s sopranistko Aloysio Weber (sestro svoje poznejše žene Constanze), v katero se je močno zaljubil, le delno izpolnil svojo obveznost in tako dokončal zgolj omenjeni kvartet ter koncert za flavto, ki ga je transkribiral po svojem koncertu za oboo.
Kvartet za flavto v D-duru z ustaljeno razvrstitvijo treh stavkov (hitro-počasi-hitro) je Mozart dokončal na božič (25. decembra) 1777. Prvi stavek je tipičen sonatni allegro z jasno formalno zasnovo, v katerem vseskozi blesti flavta v tekočih in pomladno svežih melodičnih linijah. Nespregledljiv optimizem, ki ga ne omaja niti tematska izpeljava na molovski dominanti (a-molu), in vedrina dajeta skladbi posebno lahkoten značaj kljub virtuoznim pasažam, ki jih vseskozi izvaja flavta, vloga violine je pri tem omejena na izvajanje zahtevnejših spremljevalnih figur, na nekaterih mestih pa se s flavto angažira v pomenljiv glasbeni dialog, tokrat primarno po načelu imitacije v spodnji oktavi. Vloga viole je (tako kot po navadi v klasicistični literaturi) osredotočena na zapolnjevanje harmonske in figurativne praznine, violončelo pa izvaja spremljavo v skladu z izročilom baročnega bassa continua osnovne harmonske tone, z razmeroma pogosto izvedbo pedalnih tonov pa skrbi tudi za stabilizacijo formalno izčiščene zvočne podobe. Solistična vloga flavte se v drugem stavku (Adagio), ki ga je Mozart zasnoval v paralelnem h-molu, še dodatno podčrta z njeno tožečo ekspresivnostjo in pogosto okrašeno melodijo, godala pa ob tem diskretno izvajajo spremljavo v tehniki pizzicato (tj. z brenkanjem na struno). Tretji stavek (Rondo – Allegro) se po koroni na zadnjem taktu prejšnjega nadaljuje brez premora (oziroma z attacco). Živahno brbotanje končnega dela skladbe se v nezadržno hitrem izvajalskem tempu tematsko prepleta med uvodno predstavljeno temo refrena in različnimi kupleti (tematskimi medvložki, po navadi s kontrastnim značajem). Mozart tokrat več pozornosti nameni tudi spremljevalnim godalom, ki se zlasti v kupletih občasno prelevijo v nosilce najprepoznavnejše tematske skupine (melodije). V ospredje sili tesnejši odnos med flavto in violino, ki sta na več mestih zvezani v paralelnih gibanjih v intervalu duodecime ali oktave, kar še okrepi dinamično razmerje med melodijo in spremljavo, pri tem pa ustvarja različne barvne odtenke znotraj izvajalsko karseda zlite zasedbe.
Slovenski skladatelj, oboist in publicist Ivo Petrić (r. 1931) je leta 1958 diplomiral iz dirigiranja in kompozicije na ljubljanski Akademiji za glasbo. V svoji dolgoletni in bogati glasbeni karieri je deloval kot oboist, umetniški vodja Slovenske filharmonije (1979–1995), deset let je bil tajnik Društva slovenskih skladateljev, udejstvoval pa se je tudi kot vodja Ansambla Slavko Osterc, vodja edicij pri Društvu slovenskih skladateljev (1970–2002) ter kot profesor kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Za svoje umetniško delo je prejel številne nagrade, med drugim študentsko Prešernovo nagrado (leta 1955), nagrado Prešernovega sklada (1971), Župančičevo nagrado mesta Ljubljana za ustvarjalnost, Kozinovo nagrado ter razne druge nagrade v tujini. Je izjemno plodovit skladatelj, saj je avtor več kot 200 skladb za najrazličnejše zasedbe. Petrićeve Tri skice za flavto in godalni kvartet so nastale leta 1961, torej v njegovem poznem mladostnem obdobju in v času ustanavljanja skladateljske skupine Pro musica viva, ki je predstavljala novo organizacijsko platformo tedanje slovenske glasbene avantgarde. Petrićev kompozicijski slog se je z leti postopoma umirjal od začetnega drznega ekspresionizma in serializma do harmonsko močno razširjene tonalnosti. Zglede za Tri skice za flavto in godalni kvartet je skladatelj bržkone našel v zrelem in poznejšem godalnem opusu Arnolda Schönberga, v katerem lahko poleg uporabe dvanajsttonske tehnike zasledimo tudi intenzivno »operiranje« s serijami ritmično-melodičnih motivov, ki so postali nekakšni novi osnovni delci posamezne skladbe. Petrić se v zaporedju treh stavkov loteva uglasbitve nove in močno disonantne glasbene abstraktnosti, ki jo pretanjeno kanalizira skozi barvne odtenke flavte in godalnega kvarteta. Skice so v končni instanci nekakšni amorfni glasbeni triptih (Moderato – Agitato – Largo), ki po principu zvočne odtujitve evocira različne psihološke afekte in shizofreno atmosfero povojnega subjektivizma.
Amy Marcy Cheney Beach (1867–1944) se je rodila v majhnem kraju Henniker v zvezni državi New Hampshire in je bila ena prvih ameriških skladateljic, ki se je s svojim obsežnim glasbenim opusom uveljavila že v času svojega življenja. Biografi navajajo izredno veliko zanimanje za glasbo še v najnežnejših letih in njen zgodnji talent, ki spominja na Mozartovo »čudežno otroštvo«. Kljub temu da je Amy Beach evropskemu poslušalstvu klasične glasbe še vedno precejšnja neznanka, je po večini kot glasbeni samouk (po zgledu velikih klasikov nemške glasbe, Bacha, Mozarta in Beethovna) ustvarila več kot 300 glasbenih del, med drugim tudi Galsko simfonijo (Gaelic Symphony), ki ji je prinesla zgodnjo slavo in utrdila glasbeno kariero, poleg tega se je podpisala kot avtorica svoje edine komorne opere Cabildo, koncerta za klavir v cis-molu, številnih samospevov, zborovskih del, skladb za priljubljeni inštrument klavir ter kompozicij za različne komorne zasedbe. Kot izvrstna pianistka je pogosto nastopala po tedanjih priljubljenih ameriških koncertnih prizoriščih – debitirala je v Bostonu leta 1883 s Chopinovim Rondojem v Es-duru in Moschelesovim Koncertom za klavir št. 3 v g-molu. Tema kvinteta, ki ga je naročilo Društvo za komorno glasbo iz San Francisca (San Francisco Chamber Music Society), predstavlja melodija iz skladateljičine zgodnejše pesmi Indijanska uspavanka (An Indian Lullaby), ki jo je v okviru prvega stavka priredila za godalni kvartet (torej brez flavte). Nova uglasbitev dela, ki je bilo dokončano leta 1916 (s prvo izvedbo v mesecu septembru istega leta), je postala v kontrapunktičnem smislu nekoliko bolj pregnetena glasbena tekstura, znotraj katere zavzema pomembno mesto tudi druga »vzdihujoča« tema, ki poudarja elegično vzdušje in melanholijo. V naslednjih šestih variacijah lahko tako prisluhnemo obdelavi bodisi celotne teme ali njenih fragmentov.
Prvo variacijo razpre flavta z zasanjanim in na trenutke dramatičnim »arabesknim« uvodom (prav ta naj bi očrtal eksotični milje Indijancev), slednjemu pa se kmalu pridružijo godala s samosvojim in nekoliko otopelim pulzom. »Zmehčan« ritem tako ustvarja občutek nekakšnega lebdenja. Druga variacija (Allegro giusto) se začne z energičnim vstopom visokih godal (brez violončela) v skorajda histeričnem razpoloženju – šele po pridružitvi violončela, ki nekoliko stabilizira glasbeno atmosfero, se priključi še flavta in s svojim mehkobnim tonom umiri grobe geste godal, četudi slednja brezobzirno vztrajajo v svoji premočrtno izrisani melodično-ritmični liniji. Tretja variacija (Andantino con morbidezza) je legitimna glasbena »študija tesnobe«, ki je obenem tudi nekakšna sarkastična parodija dunajskega valčka. Opazna je denimo predvsem ritmična razvlečenost oziroma nekakšno namerno postajanje; daljši toni v različnih inštrumentih, ki se zajedajo eden v drugega, ustvarjajo celo psihedelični učinek. Četrta variacija (Presto leggiero) po svoji »žuboreče valujoči« tonski sliki spominja na enega od začetnih »prizorov« iz Smetanove simfonične pesnitve Vltava, kar skladateljica doseže predvsem z zgoščevanjem tkiva po načelu posnemanja oziroma imitacije. Peta variacija, ki je obenem tudi najdaljša v celotni skladbi in razčlenjena s kar dvema spremembama izvajalskega tempa, predstavlja meditativen kontrast prejšnji in nas zaziblje v nežen in hrepeneč glasbeni objem. Prijetno presenečenje ustvari tudi lirična melodija v violončelu, s pomočjo katere skladateljica počasi stopnjuje ekspresivnost stavka vse do strastnega dinamičnega izbruha vseh inštrumentov, ki se ob občasnih citatih posameznih godal potopi v svet tišine. Slednjega prekine ščemenje (Presto leggiero) v hitrih lestvičnih pasažah in kaskadah, ki se naposled umirijo in preobrazijo v reminiscenco arabeskne teme iz druge variacije. Šesta variacija (Allegro giocoso) je fugatni stavek, ki ga uvede violončelo, temu pa se po logiki vertikalne sorodnosti najprej pridružijo še viola, druga violina in nato še prva violina – skladateljica prihrani flavto za konec, pri tem pa dodobra izkoristi njen potencial mehčanja nevrotičnega »nerganja« godal. Po krajši izpeljavi se skladba zaključi s finalno reminiscenco »arabeskne« teme, ki ponovno odpre vrata v sanjski svet.
Čeprav je dolgo časa veljalo prepričanje, da naj bi bil Kvartet za flavto, violino, violo in violončelo št. 3 v C-duru, K. 171 (K 285b) zadnji kvartet iz naročila nizozemskega flavtista Ferdinanda de Jeana, ki ga je Mozart domnevno končal med 25. decembrom 1777 in 14. februarjem 1778, je britanski muzikolog Alan Walker Tyson z natančno analizo Mozartovega avtografa dokazal nasprotno. Delo naj torej ne bi bilo del omenjenega naročila, obenem pa naj bi nastalo približno tri leta pozneje (okrog leta 1781). Kljub temu pa ostaja upravičen dvom, ali je takšno dognanje tudi v skladu z resničnostjo zgodovinskih dogodkov: formalna struktura skladbe in slogovne poteze kvarteta, v katerem je še vedno moč čutiti predklasicistični pulz »galantnega« sloga Carla Philippa Emanuela Bacha ali Johanna Joachima Quantza, kažejo namreč na to, da naj bi delo (vsaj v fragmentih) nastalo vsaj nekaj let pred de Jeanovim naročilom, Mozart pa ga je po Tysonovi tezi najverjetneje dokončal šele po letu 1781. Po svoje je nenavadno dejstvo tudi Mozartovo vztrajanje na tonalnem središču C, ki se je vsaj v drugem stavku prestavilo na dominanto, subdominanto ali (v baročni praksi pogosto tudi) na paralelni dur oziroma mol.
Prvi stavek kvarteta je tipičen sonatni allegro z jasno členjenimi periodami, že po predstavitvi prve téme pa se ta za oktavo niže ponovi v partu violine, s katero je flavta vseskozi v tesnejši navezi. Tematska izpeljava v g-molu začasno poenoti kvartet bodisi s paralelnimi pasažami oziroma z imitacijo glasbene materije, iz katere se ponovno izvije solistični part flavte. Šele v drugem delu reprize pride do ponovne (in začasne) zamenjave vlog, ko violina prva predstavi drugo témo, na katero se nato »pripnejo« še flavta, viola in violončelo. Drugi stavek, tema s šestimi variacijami, je prav tako napisan v C-duru, s čimer je želel skladatelj doseči bržkone večjo celovitost kvarteta in na splošno ohraniti optimistično razpoloženje kompozicije. Temo z variacijami naj bi Mozart predelal iz šestega stavka svoje Serenade št. 10 v B-duru (K. 361) iz leta 1781. Razmeroma preprosta in ljubka melodija iz teme spominja skorajda na kakšno »šolsko« oziroma glasbenodidaktično kompozicijo, ki je lahko namenjena tudi amaterskemu komornemu muziciranju ter utrjevanju posebnih stilnih elementov (zlasti izvajanju okraskov). Mozart je prve štiri variacije zasnoval v izhodiščnem izvajalskem tempu teme (Andantino), po četrti (minore) variaciji v c-molu, v katerem je še posebej poudarjen kontrapunkt med flavto in violino – pozornost vzbuja tudi kadenca flavte po koroni godal –, pa sledita le še nekoliko bolj ekspresivna peta variacija (Adagio) s poudarjeno liričnostjo in sklepni finale (Allegro), ki v iskrivo hlastavem tempu zaključi kvartet.
Slovenski pianist, skladatelj in aranžer Blaž Pucihar (r. 1977) se je po študiju klavirja na ljubljanski Akademiji za glasbo, ki ga je z odliko zaključil pri prof. Dubravki Tomšič Srebotnjak leta 1999, ter ob svojem poustvarjalnem delu korepetitorja na ljubljanski glasbeni akademiji (od leta 2000) in koncertiranju začel intenzivno posvečati kompoziciji in aranžiranju po letu 2003. Razmeroma velik delež njegovih skladb je posvečen različnim komornim zasedbam (duetom, triom, kvartetom itn.) in klavirju, na pobudo svoje življenjske sopotnice in flavtistke Ane Kavčič Pucihar pa je veliko del posvetil tudi flavti. Nemška založba Edition Kossack in ameriška založba ALRY uspešno promovirata njegove skladbe, ki se izvajajo in snemajo na mednarodnih tekmovanjih, festivalih in koncertih od ZDA, Evrope pa vse do Japonske. Puciharjev kompozicijski slog bi lahko označili kot izjemno blagozvočno in premišljeno »postmoderno« sintezo klasičnih kompozicijskih tehnik s prvinami jazza, šansona in popularne glasbe. Dvostavčna skladba Air and Adorable Blues za flavto, violino, violo in violončelo je na pobudo založbe ALRY nastala leta 2010. Osrednji nosilec melodije je po vseh pričakovanjih flavta, ki se v prvem stavku Air (v hitrem z vrednostjo četrtinke 132) s težiščem na tonu G predstavi s preprosto pentatonsko melodijo ob izoritmičnem gibanju godal. Nekoliko več melodične ekspresije zasledimo tudi v partu violine v drugem delu prvega stavka po modulaciji v B-dur. Prav ritmično raziskovanje violine spodbudi flavto, da znova prevzame osrednjo melodično vlogo. Drugi stavek (Adorable Blues) s središčem na tonu D predstavijo ritmično razgibane, a poenotene unisono pasaže, ki se po osmih taktih postopoma razdrobijo v samostojne enote s povsem individualiziranimi glasbenimi gestami. Vloga violončela se tako denimo osredotoči na sinkopirano spremljavo (proti koncu stavka tudi v tehniki pizzicato) z značilno zastajajočim ritmom bluesa, tj. v osminskem gibanju v zaporedju 3-3-2, violina se s svojimi drsajočimi pasažami, portamenti in tonskim drobljenjem na trenutke postavi v konkurenčno razmerje s flavto, viola pa z ritmičnimi iznajdbami in diskretnim kontrapunktom po potrebi zgošča nadvse »prikupen« kvartet, ki se zaradi posrečenih glasbenih kontrastov vedno pogosteje izvaja na različnih koncertnih dogodkih.
Benjamin Virc

Flavtistka Eva-Nina Kozmus (r. 1994) je edina slovenska zmagovalka prestižnega tekmovanja Evrovizijski mladi glasbenik 2010 na Dunaju. Trenutno je študentka profesorja Philippa Bernolda in njegovih asistentov Juliena Beaudimenta ter Gillesa Cottina na Nacionalnem konservatoriju za glasbo in ples v Lyonu. Za izjemne uspehe pri umetniškem uveljavljanju šole so ji na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, kjer je leta 2010 zaključila šolanje v razredu prof. Milene Lipovšek, podelili Škerjančevo nagrado. Glasbenih tekmovanj se je začela udeleževati leta 2005, ko je osvojila prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju flavtistov v Požarevcu. Od takrat se je udeležila mnogih flavtističnih tekmovanj v Sloveniji, Avstriji, Srbiji, Italiji in na Hrvaškem, prav na vseh pa je prejela najvišje nagrade in priznanja. Je članica simfoničnega orkestra lyonskega Nacionalnega konservatorija za glasbo in ples, sodelovala pa je tudi že z mnogimi drugimi orkestri. V koncertni sezoni 2008/2009 je sodelovala s Central European Iniciative Youth Orchestra (Mladinski orkester srednjeevropske iniciative), ki združuje mlade evropske glasbenike, stare do 18 let, v šolskem letu 2009/2010 pa je bila članica simfoničnega orkestra Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani. Kot solistka je že večkrat sodelovala s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod dirigentskim vodstvom En Shaa, s simfoničnim orkestrom SEE (South East Europe), s simfoničnim orkestrom Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, z godalnim orkestrom Zagrebških solistov, z orkestrom Sarajevske filharmonije pod vodstvom dirigenta Toshihira Yuneza, z godalnim orkestrom »Muzićke škole za muzićke talente Ćuprija« ter s simfoničnim orkestrom SGŠ Celje. Veliko nastopa na samostojnih koncertih po Evropi, predstavila pa se je tudi na različnih glasbenih ciklih, kot so Mladi mladim, Prisluhnimo v Križankah, Dobimo se na Magistratu, Mladi virtuozi, Glasbene nedelje v hotelu Union ter na koncertih v okviru Festivala Maribor. Sodelovala je na različnih mojstrskih tečajih in poletnih šolah ter se tako izpopolnjevala pri različnih profesorjih, kot so Emmanuel Pahud, Sir James Galway, Phillipe Bernold, Julien Beaudiment, Gilles Cottin, Jean-Marc Boissière, Davide Formisano, Andrea Oliva, János Bálint, Claude Lefebvre, Maxence Larrieu, Gaspar Hoyos, Milena Lipovšek, Liza Hawlina Prešiček, Jan Ostrý, Gabi Pas-Van Ryet, Petri Alanko, Walter Auer, Karl-Heinz Schütz, Jeffrey Cohan in Michel Debost.

Biografije ostalih nastopajočih so objavljene na spletni strani Društva za komorno glasbo Amadeus: www.carpeartem.org.