Slovenski boksar Dejan Zavec (34 zmag, 18 s KO, 3 porazi) je danes v mariborski dvorani Tabor v dvoboju supervelterske kategorije (do 69,85) premagal Madžara Ferenca Hafnerja (23 zmag, 12 s KO, 6 porazov). V dvoboju za evropskega prvaka po verziji WBO je bil Zavec boljši vso borbo, na koncu je predčasno zmago s tehničnim KO slavil v 7. rundi.

Zavec je nocoj znova navdušil domače občinstvo. V polni dvorani Tabor, dvoboj si je ogledalo preko 3000 gledalcev, je vseskozi imel pobudo v ringu, na koncu pa zmago slavil s tehničnim knock-outom v sedmi rundi. Nasprotnik se je sicer izkazal kot žilav, saj se je zamajal že v peti rundi, potem pa je po drugem resnejšem napadu v sedmi rundi glavni sodnik Ištvan Kovač borbo prekinil.

Zavec je dvoboj dobro začel, že v prvi rundi nanizal nekaj močnih udarcev, predvsem direktov v glavo nasprotnika. Hafner je na drugi strani stavil na levi kroše, a velikokrat ni zadel cilja. Ptujčan je s preizkušeno taktiko nadaljeval tudi v drugi rundi, Madžar pa se ni pustil. Še naprej je iskal svojo priložnost, Zavca večkrat potisnil v vrvi, a do končnih udarcev ni prišel.

Tudi v tretji rundi je bil domači boksar spet prepričljivejši, več udarcev je našlo svoj cilj. Kljub podrejenemu položaju pa je bil Hafner še vedno odločen, da ostane v borbi. V četrti rundi je Madžar začel s provokacijami, Zavca je pričel pozivati k boju, a slovenski šampion ni nasedel. Držal se je svoje taktike, izkoriščal priložnosti, ki jih je Hafner nudil s spuščanjem rok in še naprej ciljal glavo.

V peti rundi se je scenarij ponovil, Zavec pa je vztrajal pri taktiki, ki se mu je obrestovala. V šesti rundi so Hafnerjeve noge postajale vse mehkejše. Čeprav sta se oba borca nekoliko bolj zatekla k taktiki in čakala drug drugega, je Zavec poskušal z napadanjem celo tako močno, da je sodnik za nekaj trenutkov borbo prekinil in Ptujčanov tabor opozoril o nedovoljenih udarcih.

V sedmi rundi je Zavec končno zlomil odpor žilavega gosta. Ob bučnem navijanju dvorane je nadaljeval močne serije zaporednih udarcev in na polovici nasprotnika prvič prisilil k prisilnemu počepu. Ko se je nekoliko nadihal ob štetju sodnika, je Madžar še poskušal z dvignjenimi rokami. Le nekaj sekund kasneje pa je moral dokončno podpisati kapitulacijo. Zavec je posegel k levemu krošeju, nasprotnika dobro zadel nekoliko nad pasom, Hafner je počepnil, sodnik pa razglasil konec dvoboja in s tem predčasno zmago za Ptujčana.

“V prvi vrsti bi se rad zahvalil vsem, ki me spremljate, ki mi namenjate pozornost in mi morda v manj dobrih trenutkih stojite ob strani. Vsi vemo, da nas zanima le pot na vrh in všeč mi je to, da se je Ferenc prišel sem borit in ne samo branit. Po 20 ali 30 sekundah sem začutil, da me ne more premagati, čeprav nisem bil prepričan, da me ne more ogroziti. Vendar je bilo jasno, da me ne more premagati. Uspelo mi je prikazati dober boks, ustrezno tehniko, saj sem imel dovolj časa za pripravo. Tudi Ferenc je pokazal, da ni prišel samo boksati, ampak si je želel borbe, znal je pokazati, da zna udarit. Vesel sem, da je šlo s tako lahkoto, saj bo treba v prihodnjih dvobojih še pošteno zavohati rokave. Verjamem, da je bilo danes še veliko rezerve, ki bo potrebna v naslednjih borbah. Prav tako sem zadovoljen, da sem začel in končal brez poškodb in da se zgodba nadaljuje,” je po dvoboju dejal Mr. Sympatikus.

“Iskrene čestitke Dejanu, prikazal je pošteno, zelo čisto borbo. Všeč so mi take borbe in mislim, da ima tudi Dejan rad enake. Moje sanje so bile zmaga, a Dejan je bil boljši boksar, tudi po točkah. Želel sem deset rund, takšen je bil moj načrt, a ni se izšlo. Bil sem dvakrat na tleh, nisem več videl na desno oko. Želim si, da bi se z Dejanom še enkrat znova spopadla, a ne jutri, morda kdaj v prihodnosti,” pa je dejal Ferenc Hafner.

Vir: STA

Oglejte si soočenje županskih kandidatov mestne občine Maribor.
Z nami sta bila: Franc Kangler in dr. Andrej Fištravec.

Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor opozarja na posledice gospodarske in socialne krize v državi na razvoj otrok: “Slabe materialne in socialne okoliščine povečujejo število otrok z učnimi težavami. V revnih družinah je tudi pojavnost otrok z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti večja.”

“Ekonomska prikrajšanost povečuje verjetnost čustvenih in vedenjskih težav pri otrocih,” je na današnji novinarski konferenci povedala direktorica svetovalnega centra Alenka Seršen Fras. Problem je še toliko bolj pereč v Podravski regiji, kjer vladata visoka brezposelnost in veliko povpraševanje po socialni pomoči, veliko je tudi alkoholizma in nasilja v družini.

“Javnost želimo opozoriti na posledice, ki jih družbena kriza povzroča v dinamiki družinskih odnosov in posledično na duševnem zdravju naših otrok in mladostnikov. Mislim, da je bila narejena že velika škoda, težko jo je izmeriti, bodo pa njene posledice vidne še nekaj časa,” je dejala Seršen Frasova.

“Za otroke iz stresnih, deprivilegiranih družinskih okolij je lahko šola varovalni dejavnik. Žal pa nimam občutka, da je naša, slovenska šola vedno takšna. Menimo, da je šola odsev neoliberalne družbe, v kateri živimo, in je tako kot družba usmerjena predvsem na uspeh, ki se meri v točkah, ocenah, priznanjih,” je dodala.

V takšni šoli je kakršna koli šibkost po njenih besedah hitro sprejeta kot težava ali motnja, ki jo je treba odpraviti oziroma popraviti, in ne različica normalnega vedenja. “Pri nas se oglasi veliko staršev in otrok, ki se srečujejo s težavami, ki bi jih lahko prebrodili sami v bolj na čustveni in socialni razvoj naravnani šoli,” je povedala.

Strokovnjake v svetovalnem centru skrbi dejstvo, da je v šolah vse več razredov, v katerih ni le eden ali dva ampak več posameznikov, ki imajo težave. “Treba je delati sistemsko. Nesmiselno je delati izven razreda, samo z enim otrokom, ampak je potrebno delo s celotno skupino. To pomeni, da morajo biti vključeni vsi, ki sodelujejo v otrokovem izobraževanju, torej otrok, učitelji, strokovni delavci šole, starši, vrstniki,” je prepričana direktorica.

Ob letošnjem dnevu svetovalnega centra so pripravili brošuro, s katero želijo opozoriti na pomen čustev za učenje in medsebojne odnose. V prvi vrsti je namenjena mladostnikom in jim nudi pomoč pri obvladovanju jeze. Za starše so izdelali brošuro z napotki za pomoč otrokom pri učenju branja, za učitelje in druge pedagoške delavce pa brošuro o superviziji in koučingu.

Vir: STA

Slovenski poklicni boksar Dejan Zavec se bo drevi v mariborski dvorani Tabor pomeril z Madžarom Ferencem Hafnerjem. Gre za dvoboj polsrednje kategorije (do 69,85 kg) za naslov evropskega prvaka po različici WBO. Dogajanje se bo v mariborskem hramu športa pričelo ob 19. uri, pred Zavcem bodo na sporedu še štirje dvoboji.

Slovenski boksar Dejan Zavec je v četrtek na Ptuju uspešno opravil prvi preizkus pred današnjim obračunom proti Madžaru Ferencu Hafnerju. Borca sta stopila na tehtnico in oba izpolnila predpisano težo 69,85 kg. Tako Zavec kot tudi Hafner sta na “vago” spravila enako težo 69,8 kilograma.

Ptujčan tokrat pred dvobojem prvič ni rabil hujšati, saj ne bo boksal v velterski kategoriji, kjer boksa sicer, ampak v supervelterski, zato z odvečnimi kilogrami ni imel težav. V novi kategoriji je lahko imel tri kilograme več kot sicer, zato je, kot pravi sam, zadržal precej več fizične moči, ker mu ni bilo treba izčrpavati telesa.

Osemintridesetletni Zavec (33 zmag, 18 s KO, 3 porazi) je mariborsko dvorano že večkrat napolnil, mariborski dvoboj pa si je izbral za vnovično vrnitev na najvišjo stopničko, saj namreč ne skriva, da si želi znova boksati tudi v ZDA. Hafner (23 zmag, 12 s KO, 5 porazov) je med profesionalce presedlal leta 2009, Zavca pa želi tokrat presenetiti s posebno tehniko.

Današnji dvoboj polsrednje kategorije za naslov evropskega prvaka bo v mariborski dvorani Tabor na sporedu okrog 22. ure, medtem ko se bo celotno dogajanje pričelo že ob 19. uri, saj bodo pred tem sledile še štiri druge borbe. V teh se bodo pomerili tako boksarji kot tudi kickboksarji. V ringu bodo Ivan Jukić (Hrv) – Dušan Makula (Češ), Mirza Baraktarevič (Hrv) – Josef Krivka (Češ), Denis Simčič (Slo) – Josef Obalo (Češ) ter Gregor Stračanek (Slo) – Luka Tomić (Hrv). Slednja se bosta pomerila za naslov evropskega prvaka po verziji Wako pro.

Vir: STA

S predstavo Murmel Murmel berlinskega Volksbühne am Rosa-Luxemburg-Platz se bo danes v Mariboru začel 49. festival Borštnikovo srečanje. Po besedah umetniške direktorice Alje Predan vedno bolj relevanten evropski festival tudi letos prinaša smetano domače gledališke produkcije in izbor gostovanj iz tujine, pri čemer je tokrat poudarek na Španiji.

Za nagrade festivala Borštnikovo srečanje se bo letos potegovalo 11 uprizoritev osmih režiserjev, ki jih je kot najboljše iz pretekle gledališke sezone izbrala selektorica Amelia Kraigher. V spremljevalnem programu bo na ogled še sedem izbranih predstav.

Festival, ki ima že vse od svojega začetka domovanje v Slovenskem narodnem gledališču Maribor, bo nocoj odprlo berlinsko gledališče Volksbühne z nenavadno uprizoritvijo Murmel Murmel v režiji Herberta Fritscha. Gre za uprizoritev drame Dieterja Rotha iz leta 1974, v kateri je na 176 straneh napisana le v neskončnost ponavljajoča se beseda Murmel. Režiser je zbral 11 igralcev, ki ves čas ponavljajo to besedo.

“Končno bo k nam prišel tudi sloviti madžarski režiser Bela Pinter, pa legenda sodobnega flamenka Israel Galvan,” je o mednarodnem programu letošnjega Borštnikovega srečanja povedala Predanova. Javnosti bodo predstavili dela petih sodobnih dramatikov iz Španije in dve zelo različni gledališki zamisli: Spektakel Zlata doba, s katerim se koreograf Galvan spominja zlatega obdobja umetnosti flamenka v 19. stoletju, in avantgardno delo Brickman Brando Bubble Boom gledališča Agrupacion Senor Serrano, ki se nenehno samoprenavlja in združuje več gledaliških umetnosti.

Še pred uradnim začetkom festivala bodo nocoj v preddverju Stare dvorane SNG Maribor odprli razstavo plakatov s preteklih Borštnikovih srečanj. Kot izpostavljajo organizatorji, je gledališki plakat kulturni plakat par excellence in v tej zvrsti je slovensko grafično oblikovanje doseglo svoj ustvarjalni vrh že v 70. in ga držalo vse tja do 90. let 20. stoletja.

Festival Borštnikovo srečanje bo pod sloganom Igrajmo se! in z več kot 70 dogodki potekal do 26. oktobra, ko bodo podelili nagrade, med drugim Borštnikov prstan igralcu Vladu Novaku.

Vir: STA

Večmesečna finančna agonija Športnega centra Pohorje, ki je dolga leta s hoteli in žičnicami na Pohorju obvladoval mariborski zimski turizem, se je danes zaključila z vložitvijo zahteve za nadzorovani stečaj. Še pred tem je Družba za upravljanje terjatev bank od podjetja prevzela hotelske zmogljivosti, kar daje upanje na vnovični zagon turizma.

Vodstvo finančno obubožanega podjetja je na mariborsko sodišče vložilo predlog za začetek nadzorovanega stečaja. Kot je pojasnila direktorica podjetja Barbara Vtič Vraničar, sta ponovna oživitev posameznih jeder družbe in zagon naprav za zimsko sezono še vedno možna. Vtič Vraničarjeva je zapisala, da so za družbo, ki je bila že konec junija tik pred stečajem, zadnje tri mesece intenzivno iskali zadnje možnosti rešitve, oddajo premoženja v najem, dokapitalizacijo ali vstop strateškega partnerja v lastništvo podjetja. “Žal so se vsi napori izkazali za neuspešne. Družba bi namreč za svoje preživetje potrebovala dodaten vložek trajnih sredstev, kar je bilo s strani poslovodstva tudi jasno predstavljeno. Ponudbe raznih konzorcijev oz. potencialnih investitorjev so se izkazale za neverodostojne, saj bodisi niso imele trdne finančne podlage ali pa jih v resnici sploh ni bilo,” je pojasnila direktorica mariborskega turističnega ponudnika.

ŠC Pohorje, ki je upravljal tako s hotelskimi zmogljivostmi kot z žičniškimi napravami, je v osmih mesecih ustvaril zgolj 3,5 milijona evrov prihodkov, ob tem pa 1,9 milijona evrov izgube iz poslovanja ter štiri milijone evrov čiste izgube in je kapitalsko neustrezen. Finančno oslabljena družba ima blokiran transakcijski račun že od začetka septembra in je imela konec meseca 1,17 milijona evrov zapadlih poslovnih obveznosti. Razmere so bile zaostrene do te mere, da je bilo delovanje družbe v zadnjem mesecu mogoče zgolj ob posredovanju večinskega lastnika DUTB, ki je s plačilom stroškov elektrike in remonta gondole omogočil nadaljevanje obratovanja. Podjetje bi za svojo likvidnost samo za priprave na zimsko sezono potrebovalo vsaj 250.000 evrov, hkrati bi potrebovalo tekoča sredstva za financiranje stroškov poslovanja do začetka zimske sezone. Ker bi bilo podaljševanje agonije družbe neodgovorno do vseh deležnikov, je vodstvo predlagalo stečaj družbe, ob tem pa pripravilo vse potrebno, da bo po začetku stečaja mogoče čim prej ponovno oživiti posamezna jedra družbe oz. nadaljevati poslovanje. Ob tem so v ŠC Pohorje še dodali, da so pri iskanju rešitev v največji možni meri poskušali poskrbeti tudi za zaposlene, saj je DUTB poleg intenzivnega iskanja upravljavcev oz. najemnikov za posamezne dejavnosti, pri katerih bi lahko delo našlo čim večje število delavcev, zagotovil tudi denar za izplačilo zadnjih plač.

Še preden je bil vložen predlog za stečaj, je DUTB prevzela hotele Arena, Videc, Bolfenk skupaj z bazenskim kompleksom in apartmajske hiše Bolfenk. Prevzemne vrednosti niso izdali, so pa s prevzemom zmanjšali svoje terjatve. Kot so pojasnili v DUTB, so se za takšno rešitev odločili, da bi ohranili vrednost omenjenih hotelskih kompleksov in zagotovili možnosti za nadaljnje delovanje nastanitvenih zmogljivosti in ohranitev delovnih mest. Ob tem so dodali, da se pogovarjajo z resnimi upravljavci hotelov, ki so zainteresirani za najem oziroma za kasnejši nakup.
Sicer pa je DUTB mariborskemu turističnemu ponudniku, ki še vedno upravlja z žičniškimi napravami, nedavno že zagotovila finančna sredstva za poplačilo nekaterih najnujnejših stroškov – elektrike in nujnega rednega vzdrževanja gondole. Za zagon sezone, ki je odvisen od zagona žičnic, pa bo po njihovem potreben prispevek drugih deležnikov. Na vložitev zahteve za stečaj so se ostro odzvali v Sindikatu delavcev gostinstva in turizma Slovenije, kjer menijo, da je očitno v Sloveniji najlažje sprožiti stečaj in pozabiti na redne obveznosti do zaposlenih. Ob tem so se vprašali, kaj v vseh teh zgodbah počne DUTB.

Po besedah predsednika sindikata Kristijana Lasbaherja še vedno čakajo na izpolnitev obljube o izplačilu zadnjih plač okoli 100 zaposlenim, ki bi morala biti izpolnjena do konca tega tedna. “Če bo direktorica dala zaposlenim plačo, kapo dol pred njo,” je povedal.

Vodstvo mariborske občine pa je prepričano, da je DUTB s sprožitvijo stečaja povzročil škodo mariborskemu turizmu. Kot so poudarili, so lastnikom preko podjetij v posredni občinski lasti in drugih zainteresiranih poslovnih subjektov ponudili nekaj alternativ, a očitno nobena ni ustrezala. Župan Andrej Fištravec bo zato naslednji teden sklical ustanovno sejo mestnega sveta, da bi sprejel ustrezne ukrepe v nastalih razmerah. Mestna občina bo takoj po začetku stečajnega postopka ugotovila, da koncesijsko razmerje za žičniške naprave po zakonu preneha, zato bo koncesijo podelila drugemu koncesionarju ali prevzela v režijo in na ta način zagotovila obratovanje naprav v zimski sezoni.Mariborska občina je zaradi stečaja ostala brez pojasnil, kako jim bo podjetje vrnilo skladno s predpogodbo že plačano aro v višini 310.000 evrov. Ker ocenjujejo, da je pri tem šlo za goljufijo, bo Nipa sprožila kazenski postopek zoper DUTB oziroma ŠC Pohorje. O enostranski odločitvi, celo brez vednosti manjšinskega lastnika Mariborskega vodovoda, namerava Fištravec obvestiti tudi predsednika vlade Mira Cerarja. Seznanil ga bo s škodo, ki jo bo utrpel mariborski turizem, prav tako pa o posledično do 19-milijonskem finančnem tveganju, ki ga je s svojo odločitvijo DUTB povzročila Mestni občini Maribor. Vodstvo mestne občine zaradi neodgovornega ravnanja od vlade zahteva tudi takojšnjo razrešitev vodstva DUTB, od predsednika državnega zbora pa sklic izredne seje državnega zbora in seznanitev poslank in poslancev o “škodljivem dogajanju v Mariboru”. V zvezi s finančnimi tveganji, pred katerimi se je zdaj znašla MOM, si ta za zdaj lahko oddahne vsaj glede morebitnega vračila 4,2 milijona evrov evropskega denarja, ki je bil pridobljen za potrebe nove gondole. V skladu s pogodbo bi namreč moral nosilec koncesije v primeru prekinitve pogodbe prej kot v petih letih povrniti kohezijska sredstva.
Vendar so na gospodarskem ministrstvu pojasnili, da morajo v primeru stečaja podjetja, ki je prejelo evropska sredstva, svojo terjatev v višini izplačanih sredstev prijaviti v stečajno maso.

Na odločitev o stečaju so se odzvali tudi v največjem mariborskem ponudniku hotelskih zmogljivosti, ki je precej odvisen od obratovanja žičnic. Kot je poudaril predsednik uprave Term Maribor Borut Rojs, so tudi zato večkrat izpostavili in predlagali sodelovanje ter pomoč pri reševanju problematike upravljanja in prodajne zmogljivosti v ŠC Pohorje. Ob tem je opozoril, da so od delovanja žičnic odvisni tudi preostali ponudniki, zato bi ob morebitnem nedelovanju brez dela ostalo več sto delavcev v številnih podjetjih, ne le zaposleni v propadlem podjetju. “V sodelovanju z DUTB smo pripravljeni najti rešitev, ki bo omogočila nemoteno delovanje hotelskih kapacitet. Verjamemo, da lahko v nadaljevanju, ob obljubljeni podpori Mestne občine Maribor najdemo skupno rešitev, ki bo zagotovila nadaljnji razvoj turizma v naši regiji,” je povedal Rojs.

Vir: STA

Včeraj, okoli 12.45, je neznani storilec oropal trafiko na ulici Moše Pijada v Mariboru. Ropar je prodajalki v trafiki zagrozil s pištolo in zahteval denar, ki mu ga je tudi izročila. Po dejanju je ropar z denarjem peš zbežal proti Valvasorjevi ulici. Koliko denarja je odnesel, zaradi interesa preiskave, policisti ne morejo razkriti. Med ropom ni bil nihče telesno poškodovan.

Opis roparja: moški, suhe postave, visok okoli 165-170 cm, oblečen v modro bundo, ki ima na sprednji in bočnih straneh svetlejši vzorec, na glavi je imel kapo s ščitkom, zamaskiran je bil s temnejšo tkanino, oborožen s pištolo, govoril je srbo-hrvaško.

Policisti prosijo vse, ki bi karkoli vedeli o tem ropu ali roparju, da to sporočijo na telefonsko številko policije 113 ali na anonimni telefon policije 080/1200.

Slika je simbolična

Pred natančno 70 leti so zavezniška letala v boju proti nacističnemu režimu med drugo svetovno vojno izvedla enega od najhujših bombnih napadov na Maribor. Pri tem je umrlo 76 ljudi, nastala je velika gmotna škoda. V spomin na bombardiranja so danes pri glavni avtobusni postaji odkrili spominsko ploščo.

“Maribor je med drugo svetovno vojno utrpel ogromno škodo,” je na slovesnosti ob odkritju spominske plošče povedal zgodovinar in nekdanji direktor Muzeja narodne osvoboditve Maribor Marjan Žnidarič. Čeprav so napadala zavezniška letala, je po njegovih besedah šlo za vojni zločin, saj so bombardirali civilne cilje “v veliki meri brez potrebe”. “S to ploščo opozarjamo, da se takšne stvari ne bi smele dogajati,” je poudaril.

Maribor je bil med drugo svetovno vojno med najbolj bombardiranimi mesti v nekdanji Jugoslaviji. Zavezniki so ga prvič bombardirali 7. januarja 1944 in do 12. aprila 1945 izvedli skupno 29 bombnih napadov.

Več kot 1500 zavezniških letal je na mesto odvrglo skoraj 16.000 bomb, ki so popolnoma porušile ali močno poškodovale skoraj polovico vseh stavb v mestu. Med bombardiranji je po doslej znanih podatkih umrlo 483 ljudi, med njimi 60 otrok.

Spominsko ploščo so postavili pred glavno avtobusno postajo, ker je bilo to stičišče območij mesta, ki so bila v bombardiranjih najbolj porušena. “Mislim, da je bil skrajni čas, da se postavi to spominsko obeležje in da se ta spomin ohrani tudi mlajši generaciji in zanamcem, da bodo vedeli, kaj vse so Mariborčani v času druge svetovne vojne prestali,” je še povedal Žnidarič.

Vir: STA

Opera in Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor se je odpravila na svojo že drugo turnejo po Japonski letos. Z Verdijevo opero Aida bo do začetka novembra nastopila 18-krat v 15 japonskih mestih.

Prva predstava velikega gostovanja bo 17. oktobra v Nerimi. Sledijo predstave v Saitami, Tokiu, Musashinu, Yokosuki, Nagoji, Osaki, Fukuoki, Kobeju, Kanazawi, Kofuju, Maebashiju, Niigati, Mitu in Hachiojiju, kjer se bo 5. novembra turneja zaključila, so sporočili iz SNG Maribor.

Potem ko je Opera in Balet SNG Maribor junija gostovala na Japonskem z opero Carmen Georgesa Bizeta pod taktirko dirigenta Lorisa Voltolinija, se tokrat tja vrača z Aido Giuseppeja Verdija pod taktirko Francesca Rose in v režiji Piera Francesca Maestrinija.

Eno najbolj priljubljenih velikih oper o ljubezni med zmagovalnim egipčanskim poveljnikom in zasužnjeno etiopsko princeso je Verdi napisal na vrhuncu ustvarjalnih moči, po naročilu egiptovskega kediva Ismaila Paše v počastitev odprtja Sueškega prekopa leta 1871. Zgodbo za opero je prispeval francoski egiptolog Edouard Mariette Bey, libreto pa Antonio Ghislanzoni.

Režiser predstave Maestrini je ob premieri te koprodukcije SNG Maribor in Cankarjevega doma novembra lani povedal, da ga je “prej kot recikliranje standardnih klišejev, ki po navadi ‘preganjajo’ sleherno novo produkcijo Verdijeve Aide, zanimalo raziskovanje takratnega življenja, ki nam kljub vsem razpoložljivim zgodovinskim virom ostaja še vedno velik misterij”.

Scenografijo podpisuje Alfredo Troisi, kiparska dela je opravil Janez Rotman, kostumograf je Luca Dall’Alpi, oblikovalec luči Pascal Merat, koreograf Edward Clug, zborovodkinja Zsuzsa Budavari Novak, koncertna mojstra Saša Olenjuk in Oksana Pečeny, asistentka režije Tanja Lužar.

Na turneji na Japonskem bodo pod taktirko Francesca Rose v naslovni vlogi nastopile Kristina Kolar, Anda-Louise Bogza, Fiorenza Cedolins in Maria Guleghina. V vlogi Radamesa bodo nastopili Renzo Zulian, Miro Solman, Janez Lotrič in Piero Giuliacci. Amneris bodo upodobile Guadalupe Barrientos, Irena Petkova in Amanda Stojović.

Vir: STA

Mariborski proizvajalec montažnih hiš Lumar, ki je bilo zadnji dve leti del avstrijske skupine Green Building Group, je od prejšnjega tedna znova družinsko podjetje. Kot sta danes pojasnila direktor podjetja Marko Lukić in prokurist družbe Milan Lukić, so na ta način omogočili, da Lumar ostane zdrav, medtem ko ima skupina nekaj finančnih težav.

“Tako kot v marsikaterem zakonu se, ko mine prva zaljubljenost, zgodi, da pridejo na plano realna dejstva. Spoznali smo, da je Lumar za to skupino morda tehnološko preveč napreden. Pojavila se je bojazen, da se ne bi mogli razvijati po začrtani poti,” je razloge za razhod pojasnil direktor podjetja Marko Lukić, ki je prepričan, da so denar naložili varno.

Pridružitev skupini je kljub zdajšnji ločitvi imela pozitivne učinke, saj so po Lukićevih besedah tudi po tej zaslugi uspeli vzpostaviti precej poslovnih stikov v Avstriji, njihove hiše pa so se uveljavile kot kakovostni izdelki, kar jim je na široko odprlo vrata na omenjenem trgu.

Z Green Building Group so se po njegovih besedah razšli v dobrih odnosih, saj morajo dokončati še nekaj skupnih poslov, za katere so že sklenjene pogodbe, tudi v prihodnje ni izključeno novo sodelovanje.

Lukić je dodal, da so podjetje, tako kot so ga pred leti odlično prodali, zdaj tudi odlično kupili. O podrobnostih ni želel govoriti, potrdil pa je, da so zdaj za podjetje odšteli 5,3 milijone evrov, od tega 1,8 milijona evrov v denarju, preostanek pa so poračunali iz pred dvema letoma odložene kupnine.

Kljub neprijaznim gospodarskim okoliščinam so v Lumarju uspeli z vsakodnevnimi ukrepi uspešno parirati krizi. Letos bodo po sedanjih ocenah zabeležili za 11,5 milijona evrov prihodkov, kar je 13 odstotkov več kot lani. Dobiček bo letos predvidoma zrasel za okoli 30 odstotkov in bo znašal okoli 650.000 evrov, kar je sicer še vedno precej daleč od najbolj rastočih let, ko je bilo podjetje tudi podjetniška gazela.

“To sicer ocenjujemo kot dobro, saj kaže, da smo iz faze zelo hitre rasti prešli v zrelo in varno fazo poslovanja. Zadnjih pet let beležimo najvišjo bonitetno oceno, kar je na trgu individualnih hiš, kjer podjetje opravi glavnino svojega poslovanja, zelo pomembno. To namreč pomeni, da imajo kupci najvišje možno zagotovilo, da bo tisto, kar je s pogodbo določeno, tudi dobavljeno v dogovorjeni kakovosti in rokih,” je pojasnil Lukič.

Po njegovih besedah jim to uspeva z majhnim, a zelo homogenim timom ljudi, ki so strokovnjaki na svojem področju. V podjetju je 60 zaposlenih, vsi so zaposleni za nedoločen čas, pri tem pa prejemajo v povprečju od 30 do 50 odstotkov višje plače od povprečja v panogi. Podjetje svoje dobavitelje in podizvajalce, s katerimi sodelujejo že dolga leta, poplačuje pred rokom.

Lumar je v zadnjih dveh letih uspel povečati delež izvoza z desetih na 45 odstotkov. Če leta 2012 še niso beležili večjega prometa v Švici in Avstriji, so zdaj na omenjenih trgih zelo prisotni. Še naprej so prisotni v Italiji, ki pa se po Lukićevih besedah srečuje z dokaj podobnimi gospodarskimi izzivi kot Slovenija. Tudi zato so se lotili iskanja novih trgov in bili pri tem izrazito uspešni, meni direktor podjetja, ki želi proizvodnjo v naslednjem letu ohraniti vsaj na ravni iz letošnjega leta.

Med večjimi že dogovorjenimi projekti v bližnji prihodnosti je Lukić omenil gradnjo slovenskega paviljona za svetovno razstavo Expo 2015 v Milanu ter gradnjo vzorčne hiše v naselju vzorčnih hiš Blaue Lagune na Dunaju, s katero želijo še okrepiti svojo prisotnost v Avstriji.

Vir: STA

Potem ko je nekdanji mariborski župan Franc Kangler na enem od volilnih soočenj podvomil, da so radarji res izklopljeni, so na mariborski občini danes razkazali novinarjem sobo za zbiranje podatkov iz radarjev. V sobi skladiščena oprema po besedah direktorja mestne uprave Marka Žule in župana Andreja Fištravca dokazuje, da radarji ne delujejo.

“Radarski sistem je bil izklopljen 19. aprila lani in od takrat dalje več ne potujejo nobeni podatki iz radarjev v kakršnekoli evidence v kakršenkoli sistem, ki bi to beležil ali kako drugače lahko identificiral vozila, ki vozijo mimo,” je povedal Žula.

Po njegovih besedah so vso opremo, ki jo je podjetje Iskra Sistemi namestilo ob postavitvi radarjev pred dvema letoma na sedežu mestnega redarstva, prenesli v pisarno osrednje občinske stavbe, ki so jo danes pokazali novinarjem. Oprema, ki je enako kot radarji izklopljena, čaka na sodni razplet zahteve mariborske občine za ugotovitev ničnosti pogodbe z Iskro Sistemi. “Govorjenje o tem, da radarji delujejo, je žalitev zdravega razuma Mariborčanov in Mariborčank,” je dejal Fištravec.

Njegov županski tekmec Franc Kangler, ki je bil po množičnih protestih zaradi postavitve radarjev prisiljen konec leta 2012 odstopiti z županskega položaja, je na sobotnem soočenju za časnik Večer dejal, da je slišal govorice, da so radarji v Mariboru še vedno vklopljeni. Sam za sporno pogodbo o radarjih pravi, da ni niti določal lokacije radarjev niti ni podpisal pogodbe ali imel sestankov na to temo, ampak je odločanje prepustil stroki.

Županska kandidata, ki se bosta v nedeljo pomerila v drugem krogu volitev, sta se sporekla tudi glede odvažanja smeti v Dogoše. Po Kanglerjevih besedah naj bi sedanje vodstvo Mestne občine Maribor v tajnosti načrtovalo projekt odlaganja odpadkov v Dogošah, kar je Fištravec označil za laž. Da ne obstajajo nobeni načrti za odlaganje odpadkov v Dogošah, so sporočili tudi iz Snage.

Vir: STA

Dan pred slavnostno akademijo ob 850-letnici prve pisne omembe Maribora so javnosti predstavili knjigo o Piramidi – “griču, na katerem se je začela pisati zgodovina Maribora”. Po besedah urednika knjige Primoža Premzla, so v njej zbrana doslej znana dejstva o griču in gradu na njem, po katerem je mesto dobilo tudi ime.

Po besedah Mojce Ledinek iz občinske projektne pisarne se Mestna občina Maribor v zadnjih nekaj letih poskuša približati Piramido prebivalcem in tudi obiskovalcem Maribora. “Začeli smo v letih 2010 in 2011, ko smo naredili obsežna arheološka izkopavanja. Tam so bile ugotovljene pomembne najdbe in odkrite zidane ostaline zidu, ki smo jih v naslednjem letu utrdili in zaščitili. Lani pa smo še uredili najdišče za varen ogled,” je na današnji novinarski konferenci dodala Ledinekova.

Letos so se osredotočili predvsem na promocijo 386 metrov visokega griča Piramida, poraslega z vinogradom nad Mestnim parkom. V ta okvir sodi tudi knjiga, ki jo je uredil in danes predstavil Primož Premzl. Delo kompleksno predstavlja grič, ki so ga v drugi polovici 19. stoletja poimenovali Piramida. Na njem je bil sredi 12. stoletja zgrajen grad, ki se ga prvič omenja v listini iz leta 1164. Pod gričem je zatem začelo nastajati naselje, leta 1254 prvič omenjeno kot mesto.

Grad so leta 1784 porušili, ruševine pa porabili za prezidavo gradu Betnava, treh viničarij in terasiranje vinogradov na griču. Iz zadnjih ostankov so na vrhu griča zgradili piramido. Ta je stala vse do leta 1820, ko je vanjo udarila strela. Že naslednje leto so jo nadomestili z Marijino kapelo, ki stoji še danes. “Zanimivo je, da so grič poimenovali Piramida šele 50 let potem, ko je bila piramida že porušena,” je izpostavil Premzl.

Knjiga je poklon Mariboru ob letošnji 850-letnici prve omembe gradu na Piramidi, po katerem je mesto dobilo ime. Ob tej priložnosti so v Pokrajinskem arhivu Maribor tudi izdali nov zvezek gradiva za zgodovino Maribora, ki jih objavljajo vsako leto od leta 1975. Tokratni zvezek med drugim vsebuje prevod listine Otokarja III. iz leta 1164, ki ga je pripravil Aleš Maver.

Vrhunec obeleževanja 850-letnice Maribora bo torkova slavnostna akademija v Slovenskem narodnem gledališču Maribor, kjer bodo razstavili originalno listino iz leta 1164, v kateri je prvič omenjen grad na Piramidi, po katerem je mesto dobilo ime. Original, ki ga hranijo v Avstrijskem državnem arhivu na Dunaju, v Maribor prihaja prvič od svojega nastanka in bo na ogled do sredine novembra.

Vir: STA

Jutri, v torek, 14. oktobra 2014, med 11. in 12. uro bodo v križišču Titove ceste in Ulico pariške Komune (pri Telekomu), nastajale občasne petminutne popolne zapore zaradi barvanja talnih označb v križišču.

Voznike ob tem prosijo za strpnost in razumevanje.

Slika je simbolična

Jutri, v torek, 14. oktobra 2014, med 11. in 12. uro bodo v križišču Titove ceste in Ulico pariške Komune (pri Telekomu), nastajale občasne petminutne popolne zapore zaradi barvanja talnih označb v križišču.

Voznike ob tem prosijo za strpnost in razumevanje.

Slika je simbolična

Pred 30 leti je v Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM) nastal prvi računalniški bibliografski zapis v knjižnično bazo, iz katere se je kasneje razvil Kooperativni online bibliografski sistem in servisi (COBISS). Vanj je danes vključenih okoli 340 knjižnic iz vse Slovenije.

Prvi računalniški bibliografski zapis je oktobra 1984 ustvaril knjižničar v takratni Študijski knjižnici s pomočjo kolegov iz takratnega Računalniškega centra Univerze v Mariboru, predhodnika današnjega Instituta informacijskih znanosti (IZUM). Kot prvi je bil v bazo vpisan učbenik za 8. razred osnovne šole Organska kemija.

To je bil zametek računalniško podprtih knjižničnih evidenc, iz katerih se je razvil princip vzajemnosti v slovenski knjižnični praksi. Računalniško podprte obdelave so se lotili s ciljem skrajšati in olajšati delo knjižničarjem ter poenostaviti in pospešiti iskanje gradiva uporabnikom. Prej so namreč knjižnično gradivo beležili in iskali po kataložnih listkih.

“Naš takratni ravnatelj Bruno Hartman je bil zelo velik vizionar, ki se je zelo zgledoval tudi po tokovih v tujini,” je ob robu današnjih okroglih miz pod skupnim naslovom Od listka do klika povedala vodja enote UKM za obdelavo knjižničnega gradiva Branka Kerec. Po njenih besedah je prvi računalniški bibliografski zapis v knjižnično bazo predstavljal začetek pomembnih sprememb v poslovanju in obdelavi knjižničnega gradiva ne le v Mariboru, temveč tudi Sloveniji in takratni Jugoslaviji.

Leta 1987 je takratna Skupnost jugoslovanskih nacionalnih knjižnic sprejela sistem vzajemne katalogizacije kot skupno osnovo knjižničnega informacijskega sistema in sistema znanstvenih in tehnoloških informacij Jugoslavije. “Leta 1988 sta se združili bazi naše knjižnice in Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) in to velja za začetek COBISS. To sta najstarejši knjižnici v tem sistemu,” je pojasnila Kerčeva.

Leta 1991 je IZUM promoviral sistem COBISS kot nadgradnjo sistema vzajemne katalogizacije. Isti akronim se je takrat začel uporabljati tudi za pripadajočo programsko opremo. Zaradi razpada Jugoslavije so se knjižnice zunaj Slovenije zatem izključile iz skupnega sistema vzajemne katalogizacije, skoraj vse pa so postopoma obnovile sodelovanje z IZUM in danes v svojih državah vzpostavljajo avtonomne knjižnične informacijske sisteme na platformi COBISS z vzajemno katalogizacijo v mreži COBISS.Net.

Konec leta 2013 je bilo v sedmih vzajemnih bazah podatkov COBIB skupaj preko devet milijonov bibliografskih zapisov, v lokalnih bazah podatkov 734 knjižnic pa preko 20 milijonov bibliografskih zapisov.

Vir: STA

Dr. Andrej Fištravc, župan in kandidat za župana MOM je podal izjavo za medije v zvezi z odlaganjem smeti v Dogošah. Povedal je:

“Očitno smo prišli do točke, ko bivši župan začenja odkrito lagati, samo zato, da bi pridobil kakšen glas ali dva tistih najmanj poučenih volivk in volivcev. Na vseh soočenjih drugega kroga se je namreč pokazalo, da so se vsi megalomanski “projekti” protikandidata razblinili v nič in pustili Mariboru samo dolgove, s katerimi smo se morali ukvarjati zadnje leto in pol, hkrati pa ni bil sposoben predstaviti ene same prodorne ideje, kako Maribor potegniti iz sedanje krize in omogočiti ljudem nova delovna mesta.”

“Njegova zadnja lažna “trditev” je bila na soočenju na POP TV, ko je dejal, da bi naj MOM v tajnosti načrtovala projekt odlaganja smeti v Dogošah. To je popolna laž. Javno podjetje Snaga namreč izdeluje načrt predelave odpadkov, ki bo omogočal, da MOM odlagališča sploh ne bi več potrebovala. Niti na sedanji lokaciji, kaj šele v Dogošah. Načrti so v fazi idejne zasnove in ko bodo pripravljeni do te mere, da bodo lahko predstavljeni javnosti, bo vodstvo MOM omogočilo tudi strokovno javno razpravo. V vsakem primeru pa bo šlo za najsodobnejše tehnologije, ki ne obremenjujejo okolja, ljudem omogočajo nova delovna mesta, vsem Mariborčankam in Mariborčanom pa dolgoročno nižje cene odvoza odpadkov.”

“Morda, glede na trditve bivšega župana, za njim še vedno trdno stoji lobi, ki bi rad v Mariboru za drag denar postavil sežigalnico smeti, ki je ekonomsko bistveno manj upravičena in hkrati bistveno bolj obremenjuje okolje.”

Franc Kangler je pravnik in po odstopu s položaja mariborskega župana konec leta 2012 samozaposlen na kmetiji. Na volitvah kandidira s podporo Županove liste. V prvem krogu je bil med 17 kandidati drugouvrščeni s 17,7 odstotka glasov, sicer pa kandidira za tretji mandat.

Franc Kangler

Z zanj značilnimi sončnicami Kangler Mariborčanom v morebitnem novem županskem mandatu obljublja, da bo nadaljeval tam, kjer je pred dvema letoma končal. Med drugim obljublja obnovo stadiona Ljudski vrt, kopališča Mariborski otok, hipodroma v Kamnici, bazena v kopališču Pristan in izgradnjo novega Akvarij-Terarija.

Pravi, da je uresničil 53 evropskih projektov in da jih lahko v prihodnje še več. “Če bi bil župan do konca mandata, bi danes imeli otvoritev Maksa, gradili bi Mariborsko knjižnico, predali bi namenu novo galerijo, imeli bi tudi brv čez Dravo,” pravi.

Spričo težav Športnega centra Pohorje napoveduje rešitev zimske turistične sezone na Pohorju in posledično ohranitev s tem povezanih 500 delovnih mest. V Mariboru želi spodbujati podjetništvo, samozaposlovanje in odpiranje novih delovnih mest s pomočjo evropskih projektov. Konkretno napoveduje ustanovitev rizičnega sklada za start up podjetja v višini 500.000 evrov letno ter zagotovitev namenskih sredstev za sanacijo občinskih cest v višini 500.000 evrov.

Med drugim napoveduje tudi oživitev letališča, ureditev pogojev za postavitev termalnega kopališča, gradnjo podzemnih garažnih hiš in nova krožišča. Tudi v prihodnje naj bi veliko pozornosti namenjal mobilnosti invalidov.

V zgodovino Slovenije se je danes 49-letni Kangler zapisal kot prvi župan, ki je po množičnih protestih meščanov proti njegovemu ravnanju odstopil s položaja. “Sem edini župan v Sloveniji, ki je prevzel politično odgovornost in sem prostovoljno odstopil,” pravi.

Njegova Županova lista je na tokratnih volitvah v mestni svet osvojila štiri od skupno 45 sedežev, kar je tri manj kot v dosedanjem mandatu.

Vir: STA