V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
Za odziv na to, da prihajajočo sezono Maribora ne bo v koledarju FIS in posledično jubilejne 60. Zlate lisice, ne bo gostilo Mariborsko Pohorje, smo se obrnili na predsednika Alpskega smučarskega kluba Branik Maribor, Gregorja Lednika.
Povedal nam je, da jih žalosti, da v prihajajoči sezoni Zlate lisice, oz. tekem svetovnega pokala ne bo v Mariboru: “Definitivno pa mi s tem ne bomo vrgli puške v koruzo. Delamo na tem, da se tekme čim hitreje vrnejo v Maribor. Je pa res, da so na FIS-u v ogledu na vse klimatske spremembe, ki se zadnja leta dogajajo, želeli imeti zagotovila, da bodo tekme izvedene. Zato bodo targetirali predvsem na tista višje ležeča smučišča, s katerimi imajo izkušnje, da ni bilo prestavitev oz. odpovedi.”
Računajo, da bodo že sezono za to, tekme ponovno v Mariboru
“Moram reči, da Zlata lisica nikoli ni bila odpovedana, je bila pa prestavljena v Kranjsko Goro v preteklosti. Mi bomo naredili vse, da Zlato lisico čim hitreje vrnemo v Maribor. Skupaj z upravljavcem smučišč in Mestno občino Maribor se trudimo za to in verjamem, da nam bo v sezoni, ki bo sledila tej, to tudi uspelo,” za lokalec.si še pojasni Gregor Lednik.
Povprašamo ga tudi o tem, če je nad razpletom razočaran, konec koncev lansko leto deležniki podpisali pogodbo, kjer so se zavezali, da bodo storili vse, da bo jubilejna Zlata lisica v Mariboru: “Vsi v Mariboru mislim, da smo razočarani nad tem, da ni šlo. Dejstvo pa je, da moramo narediti še določene premike, da bomo potem seveda sigurno lahko zadeve izpeljali v Mariboru. Gledamo pozitivno naprej, vemo, da se je v zadnjem letu in pol naredilo kar nekaj velikih korakov na smučišču na Pohorju na vseh področjih in verjamem, da nam bo to tudi uspelo.”
Čemu pa pripisuje dejstvo, da je tudi hrvaško Sljeme ostalo brez tekem? “Ne morem komentirati tega, ampak dejstvo je, da če pogledamo zadnji dve sezoni, je v Zagrebu bila ista zadeva, torej s pomanjkanjem snega.”
Kdo bo tekmo v Krajnski Gori organiziral?
Glede na to, da so vedno ko se je tekma iz Maribora preselila na Gorenjsko, organizirali le-to Mariborčani, nas zanima če bo morebiti tudi v sezoni 2023/2024 tako. Gregor Lednik na to odgovarja: “Tekmo pridobi Smučarska zveza Slovenije, ki jo potem v bistvu podeli organizatorju, tako da tukaj smo v Smučarsko zvezo v prvih kontaktih in bo to znano po vseh kontaktih.”
Spomnimo …
Mednarodna smučarska zveza (FIS) je ob robu kongresu v Zürichu objavila koledar za sezono 2023/24. Na njem pričakovano ni ženskih tekem svetovnega pokala v alpskem smučanju Mariboru. Zlato lisico bo spet gostila Kranjska Gora, 6. in 7. januarja 2024 bosta tam ženski veleslalom in slalom.
Mednarodna smučarska zveza (Fis) je ob robu kongresu v Zürichu objavila koledar za sezono 2023/24. Na njem pričakovano ni ženskih tekem svetovnega pokala v alpskem smučanju Mariboru. Zlato lisico bo spet gostila Kranjska Gora, 6. in 7. januarja 2024 bosta tam ženski veleslalom in slalom.
Zlata lisica je bila nazadnje v Mariboru leta 2019. Naslednje štiri izvedbe tega tradicionalnega tekmovanja pa so nato zaradi neugodnih snežnih razmer izpeljali na “rezervni” lokaciji v Kranjski Gori.
Zveza potrdila koledar za novo sezono
Ta je v Fisovem koledarju, ki ga je zveza potrdila na sredini seji svojega izvršnega odbora, danes pa ga je tudi uradno objavila, zdaj redna gostiteljica ženskih tekem v veleslalomu in slalomu.
Slednja bo sicer v prihodnji sezoni tradicionalno gostila tudi moški tekmi, in sicer bo 9. marca 2024 na sporedu veleslalom, 10. marca pa še slalom.
Sezona svetovnega pokala alpskega smučanja se bo prav tako kot običajno začela v Söldnu, kjer bosta 28. in 29. oktobra letos ženski in moški veleslalom. Finale sezone bo v Saalbachu med 16. in 24. marcem 2024.
VIR: STA
Zaključil se je programski sklop Borštnikovega srečanja Mlado gledališče 2.0, ki ga je v preteklih treh dneh obiskalo več kot dva tisoč mladih in njihovih mentorjev ter strokovnih delavcev v vzgoji, izobraževanju in kulturi.
Zaradi obsežnosti festivalskega programa je sklop letos prvič potekal samostojno in ločeno od osrednjega dela. Obiskovalcem je ponudil več kot 70 dogodkov – kakovostnih in inovativnih gledaliških praks ter izbranih spremljevalnih vsebin, skozi katere so obravnavali aktualne teme kot so lažne novice, duševno zdravje, dom in domotožje (z obratne perspektive: migracije), družba prihodnosti, oživljanje preteklosti in kolektivni smisel.
Mladim so omogočili široko paleto različnih pogledov na gledališče, v procesih načrtovanja in izvedbe pa so jim zagotovili aktivno vlogo, prepoznavo in razvoj ustvarjalnih in osebnostnih potencialov, s tem pa tudi celostno ustvarjalno izkušnjo, ki vodi v pozitiven in trajen odnos do gledališča in umetnosti.
Usposabljanja se je udeležilo 34 učiteljev in strokovnih delavcev ter 6 mladih premišljevalcev
Usposabljanja, ki je bilo namenjeno strokovnim delavcem v vzgoji, izobraževanju in kulturi, se je udeležilo 34 učiteljev in strokovnih delavcev ter 6 mladih premišljevalcev – otrok in mladih, ki so zastopali ciljno občinstvo. Ti so na zaključnem dogodku Cel svet! v obliki hitrih zmenkov spodbudili medgeneracijsko izmenjavo izkušenj in celovito refleksijo.
“Pozitivni odzivi občinstva in udeležencev usposabljanja nas utrjujejo v prepričanju, da je smiselno investirati v razvoj novih občinstev in v strokovno delo z mladimi v gledališču. Letos smo Mlado gledališče vsebinsko razširili in mu namenili samostojni termin, pri tem smo povezali številne partnerje iz lokalnega okolja, Slovenije in tujine, sklop je mednarodno zasnovan in vsebinsko zaokrožen. Ponosni smo, ker je v nekaj letih od uvedbe tudi v tujini prepoznan kot primer dobre prakse na področju dela z mladimi. Odlična obiskanost in prijetno festivalsko vzdušje, ki sta te dni spremljala festivalsko dogajanje, naj bosta tudi dobra popotnica osrednjemu festivalskemu dogajanju, ki se pričenja v začetku junija,” je povedal Aleš Novak, umetniški direktor.
V okviru Mladega gledališča 2.0 je nastal tudi spletni priročnik s primeri dobrih praks iz Slovenije in tujine, kar prinaša trajen pomen za razvoj slovenskega gledališča in novih občinstev.
Program Mladega gledališča 2.0 je med 22. in 24. majem obiskovalce nagovarjal skozi različne uprizoritvene prakse in negledališke prostore vzpostavljal kot uprizoritvene platforme, denimo šolske učilnice in počitniško prikolico. Obsegal je učilniški komad Koža Hessenskega deželnega gledališča Marburg, ki ga je spremljala učna ura strpnosti, miniaturo Moetivi karavan: Odprava domov, ki je živela na Židovskem trgu, avtorski projekt Drava pa še kar teče …, senzorialno predstavo V iskanju smisla v razstavišču KIBLA PORTAL in provokativno predstavo Dokaži! v izvedbi odličnega Gledališča GONG iz Romunije. Vse do 2. junija pa je v mariborskem KIBLA PORTALU še na ogled gostujoča interaktivna razstava avtorjev Tomáša Jarkovskega in Tereze Vašíčkove Tovarna utopije, nastala po motivih iz del Karla Čapka.
Mariborski mestni svetniki imajo danes na mizi novo odločanje o predlogih podražitve javnih vrtcev, prevoza z mestnimi avtobusi, parkiranja in čiščenja odpadnih voda. Potem ko so marca zavrnili odločanje o tem, je mestna uprava zdaj pripravila nekoliko spremenjene predloge. Župan Saša Arsenovič upa, da so tokrat našli “sprejemljiv kompromis”.
Odločanje o podražitvah je bilo predvideno že marca, a so ga mestni svetniki takrat z večino glasov preprečili z umikom teh točk z dnevnega reda seje.
Cena vnaprej kupljene vožnje z mestnim avtobusom bi se po predlogu, ki je na dnevnem redu današnje seje, zvišala z enega evra na 1,3 evra, s tem da se veljavnost karte podaljšuje s 60 na 75 minut.
Kakšni so predlogi novih cen?
Namesto podražitve vozovnic za Pohorsko vzpenjačo predlaga javno podjetje Marprom tokrat njeno izvzetje iz gospodarske javne službe, da bi jo lahko upravljal kot tržno dejavnost.
Za parkiranje na javnih parkiriščih je predlagano zvišanje cene z 80 centov na evro za uro v središču mesta, zunaj mestnega jedra pa le za deset centov. Parkiranje ob sobotah ostaja brezplačno.
Za čiščenje odpadnih vod na centralni čistilni napravi je predvidena podražitev za povprečno gospodinjstvo v višini 3,8 evra neto na mesec.
Cene mariborskih javnih vrtcev pa bi bile v primeru, da mestni svetniki soglašajo z njimi, višje za povprečno 38 odstotkov, a bi po novem zvišali občinske subvencije, s čimer bi se dejanski zneski na položnicah staršev zvišali le za 18 odstotkov.
VIR: STA
Univerza v Mariboru je na novinarski konferenci predstavila osrednji namen vzpostavitve platforme INNOVUM, kot zagotovilo celostnega pristopa pri oblikovanju inovacijsko-podjetniškega ekosistema, ki je nujno potreben za razvojni preboj kohezijske regije Vzhodna Slovenija.
Univerza v Mariboru je največja raziskovalna organizacija v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija, ki je žal podpovprečno razvita evropska regija. Za zmanjšanje razvojnega zaostanka regije je Univerza v Mariboru vzpostavila Tehnološki inovacijski center oziroma platformo INNOVUM, ki zagotavlja osrednjo infrastrukturo za podporo znanstveno-raziskovalnim in inovacijskim procesom ter prenosu znanja in tehnologij v okolje.
Slovenija je začela z aktivnostmi za črpanje sredstev iz naslova kohezijske politike za obdobje 2021-27. Skladno s tem vas želimo seznaniti, da je Evropska komisija potrdila platformo INNOVUM in tako z direktnim financiranjem zagotovila sredstva višini 80 milijonov evrov za zagotavljanje raziskovalne infrastrukture in 21 milijonov evrov za zagotavljanje izobraževalne infrastrukture. Prav tako je Evropska komisija za podporo izvajanja raziskav in zagotavljanje manjkajoče raziskovalne opreme v regiji odobrila Univerzi v Mariboru 25 milijonov evrov za nabavo vrhunske raziskovalne opreme.
V okviru teh sredstev bodo podprte prioritetne investicije v raziskovalno in izobraževalno infrastrukturo naslednjih članic Univerze v Mariboru:
– Kampus Tehniških fakultet, lokacija Smetanova ulica Maribor, prva faza izgradnje in prenove Tehniških fakultet za potrebe delovanja Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Fakultete za strojništvo, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo in Fakultete za gradbeništvo, promet in arhitekturo.
– Kampus na Koroški cesti Maribor, prva faza izgradnje »Trojčka fakultet« z ureditvijo kampusa za potrebe delovanja Pedagoške fakultete, Filozofske fakultete ter Fakultete za naravoslovje in matematiko.
– Izgradnja raziskovalnega centra za rastlinsko pridelavo in predelavo, fitomedicino in biosistemsko inženirstvo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede na lokaciji Pivola.
– Zagotovitev infrastrukture Fakultete za energetiko z izgradnjo raziskovalne infrastrukture Inštituta za energetiko v Krškem na lokaciji Vrbina.
– Zagotovitev prostorov Fakultete za logistiko z Raziskovalnim centrom za logistiko.
VIR: UM
Osrednji namen vzpostavitve Platforme INNOVUM je zagotovitev celostnega pristopa pri oblikovanju inovacijsko-podjetniškega ekosistema, ki je nujno potreben za razvojni preboj kohezijske regije Vzhodna Slovenija. Platforma INNOVUM je sestavljena iz treh stebrov:
Odprta znanost, zagotavljanje izobraženih kadrov, raziskovalno-razvojni projekti: zagotavljanje kritične mase izobraženih kadrov za podporo k izvajanju raziskovalno-razvojnih, inovacijskih in aplikativnih projektov s potencialom visoke dodane vrednosti, ki jih bo Univerza v Mariboru izvajala v sodelovanju z gospodarskimi partnerji na področjih novih, naprednih in ključnih tehnologij vzhodne kohezijske regije. Trenutno že izvajamo operacijo t.i. Pilotni projekti, ki so financirani iz NOO in uvajajo vidike digitalizacije in zelenega prehoda v študijske programe s katerimi bomo izobrazili kadre, ki bodo nosilci družbe znanja oziroma družbe 5.0. V ta namen razvijamo sistem mikrodokazil s katerimi bomo lahko veliko večji meri zadostili potrebam slovenskega gospodarstva. Za izvajanje pilotnih projektov Univerza v Mariboru že izvaja projektne aktivnosti v obsegu 24 milijonov evrov.
Načelo odprtega dostopa do javne raziskovalne infrastrukture: izgradnja novih objektov in potrebna adaptacija obstoječih zgradb fakultet Univerze v Mariboru, ki bodo omogočili vzpostavitev sodobnega tehnološkega inovacijskega centra s sedežem v Mariboru in z mrežno povezanimi kolokacijskimi centri v vseh razvojnih regijah vzhodne Slovenije. Trenutno zaključujemo projekt RIUM, v okviru katerega izvajamo nabavo vrhunske raziskovalne opreme v vrednosti 29 milijonov evrov. Nedaleč nazaj (2019) smo skupaj s partnerji že izvedli nabavo superračunalnika HPC RIVR v vrednosti 26 milijonov evrov, ki postavlja Slovenijo na svetovni zemljevid držav na področju superračunalništva. V okviru tega stebra na Univerzi v Mariboru podpiramo izgradnjo Pilotnega centra za lahke kovine SipCast, za potrebe prestrukturiranja SAŠA regije Center prihodnosti Velenje, vzpostavitev Talent centra in Inštituta za hrano v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija, itd…
Odprto inoviranje na področju visokih tehnologij, inovacijsko-podjetniška podpora: koordinirano inovacijsko-podjetniško podporno okolje, ki bo inovativnim posameznikom in podjetjem nudilo konsolidirane podporne storitve pri komercializaciji znanja in tehnologij, ustanavljanju novih start-up podjetij ter pri krepitvi inovacijske sposobnosti zrelih podjetij pod okriljem konzorcija ključnih podpornih institucij podjetniško-inovacijskega ekosistema vzhodne kohezijske regije. Z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) se usklajujemo za začetek financiranja in izvajanja servisnih podpornih storitev za potrebe inoviranja na področju visokih tehnologij. Prav tako skupaj izvajamo priprave za zagotovitev inovacijsko stičišča v regiji, ki bo predstavljalo sedež Tehnološkega inovacijskega centra Univerze v Mariboru. Znotraj inovacijskega stičišča bodo delovali mehanizmi podpornega okolja, zagonska podjetja, že uveljavljena visokotehnološka podjetja s skupnim ciljem zagotavljanje kritične mase visokotehnoloških delovnih mest v regiji.
Včeraj popoldan se je na Štajerskem, predvsem na širšem območju Maribora razvila hujša nevihta, ponekod je padala tudi toča. Hudo je bilo na območju Radvanja, Košakov, Lenta, najhuje pa je prizadeto območje Kamnice. Mariborski župan z ekipo in poveljnik Civilne zaščite sta si danes popoldan tudi ogledala posledice neurja. Ljudi skrbi kaj bo prinesla noč.
V Regijskem centru za obveščanje Maribor so v času “neurja” v Občini Selnica ob Dravi zabeležili sedem dogodkov.
Gasilci PGD Selnica ob Dravi in Slemen so na krajih dogodkov črpali vodo iz zalitih kleti, delno sanirali in pokrivali zemeljske plazove, ki so ogrožali hiše.
Prav tako so počistili zasuti odvodni kanal, kjer je tok meteorne vode že ogrožal cesto.
Gospodarski minister Matjaž Han in župan Saša Arsenovič sta danes ob navzočnosti predsednika vlade Roberta Goloba slavnostno podpisala pogodbo o sofinanciranju izgradnje atletske ogrevalne steze v Mariboru. Ob tem je bil mestu predan tudi sklep vlade glede sofinanciranja izvedbe Ofema, s čimer je končno zaprta finančna konstrukcija tekmovanja.
Olimpijski festival evropske mladine (Ofem), ki bo konec julija v Mariboru, je po besedah premiera Roberta Goloba pomemben dogodek ne le za Maribor, temveč za celotno Slovenijo, zato je podpora države razumljiva. “Mislim, da je lahko ne samo Maribor, ampak celotna Slovenija ponosna na to, da je Ofem zaupan prav Mariboru. Maribor se je v preteklosti že izkazal kot odličen organizator dogodkov na najvišji ravni in ne dvomim, da bo tudi tokrat tako,” je dejal premier.
Vlada je prejšnji teden potrdila, da bo iz državnega proračuna namenila za izvedbo Ofema 2,8 milijona evrov. Od tega naj bi bilo 2,5 milijona evrov namenjenih za sofinanciranje organizacije in izvedbe prireditve ter dobrih 325.000 evrov za sofinanciranje opreme.
“Ko smo dobili to prošnjo Maribora za dodatna sredstva za izvedbo tega festivala in ko smo videli, kako daleč so priprave, nismo oklevali niti trenutek in smo ta sredstva zagotovili,” je povedal Golob.
Župan Saša Arsenovič si je ob tem močno oddahnil. “Morda smo bili malo zavedeni, da bodo stroški nižji in da nam ne bo treba obremenjevati državnega proračuna, zato se iskreno zahvaljujem za razumevanje na strani ministrstva in predsednika vlade, da smo zdaj skupaj našli rešitev in da bo lahko Slovenija in v njenem imenu Maribor organiziral ta največji športni dogodek, ki je bil kadarkoli v samostojni Sloveniji,” je dejal v nagovoru zbranih na današnjem dogodku v Mariboru.
Skupaj s sredstvi za sofinanciranje investicij v javne športne objekte bo tako država za izvedbo Ofema namenila skoraj devet milijonov evrov. Predhodno je namreč že odobrila dobrih šest milijonov evrov za vlaganja v športno infrastrukturo, največ za obnovo dvorane Tabor in izgradnjo ogrevalne atletske steze na Poljanah.
Za pokrito ogrevalno atletsko stezo, ki so jo v Mariboru začeli postavljati na začetku tega leta, prispeva država tri milijone evrov. Preostanek skupno 5,2 milijona evrov visoke investicije krije proračun mestne občine.
Minister Matjaž Han je danes z županom tudi uradno podpisal pogodbo o sofinanciranju te investicije. “V vladi se absolutno zavedamo pomena velikih športnih prireditev za promocijo Slovenije, gospodarstvo in turizem. Ofem ni le športni dogodek. Mladi bodo prišli sem, spoznali lepote Slovenije, se družili in širili to pozitivno energijo. To je naložba v prihodnost,” je prepričan.
Na dogodku, ki bo potekal med 23. in 29. julijem, pričakujejo okoli 3600 udeležencev iz 48 držav. Ofem velja za največji športni dogodek za mlade športnike med 14. in 18. letom starosti, ki se bodo v Mariboru pomerili v enajstih panogah. Prvič v zgodovini festivala bodo izvedena tekmovanja v rolkanju, gorskem kolesarstvu in košarki 3×3. Ostale panoge so športna gimnastika, atletika, cestno kolesarstvo, rokomet, judo, plavanje, tenis in odbojka.
Župan verjame, da bo imel Ofem za mesto in državo dolgoročne učinke. “Cilj ni le šport, ampak tudi povezovanje. Ostalo bo veliko dobre energije, pa tudi nove športne infrastrukture,” je dejal.
Prizorišča so že pripravljena; edina izjema je atletska steza, a tudi zanjo župan zagotavlja, da bo pravočasno urejena.
Proračun dogodka ocenjujejo na 11 milijonov evrov in se bo med drugim financiral še iz proračuna mestne občine, dodatka Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS), razpisov Erasmus +, prijavnin udeležencev in sponzorstev.
Lions klub Maribor Piramida bo v četrtek, 25. 5. 2023, ob 18. uri v Vinoteki restavracije Rožmarin Hospitality Group v Mariboru pripravil tradicionalno dražbo starin in umetnin.
Ta dobrodelna prireditev bo letos še večja, boljša in odmevnejša kot doslej. Z letošnjo dražbo želijo preseči lanski uspeh, ko so zbrali 10.000 € za društvo Junaki 3. nadstropja.
Izkupiček pa bo tokrat namenjen za Dobrodelni sklad LC Maribor Piramida za pomoč šolarjem in dijakom iz katerega zagotavlja:
– štipendije za nadarjene dijake oziroma dijakinje srednješolskega izobraževanja, ki se izobražujejo v srednjih šolah Mestne občine Maribor,
– sredstva za sofinanciranje programov v naprej izbranih osnovnih šolah kot pomoč
učencem izbranih osnovnih šol iz finančno šibkejših družin, prevozov nadarjenih učencev na predstavitve raziskovalnih nalog ali mednarodnih tekmovanj v tujini, šol v naravi,
pevskih taborov itd.
Poleg same dražbe umetnin, starin in drugih zanimivih, predvsem pa unikatnih dražbenih predmetov, bodo pripravili tudi kulturno glasbeni večer v družbi violinista Saše Olenjuka in skupine Fajrund, vokalne skupine Cantare – music group idr.
Prav v tem času, od 25. maja dalje, pa bodo pri lionistih Piramide na obisku tudi člani pobratenega Lions kluba iz nemškega Maruburga.
V Mariboru se je prejšnji teden zaključil 43. Podim, eden najvplivnejših startup in tehnoloških dogodkov v Srednji in Vzhodni Evropi, ki je znova postavil Maribor in Slovenijo na globalni zemljevid. Več kot 1.200 udeležencev iz celega sveta se je od 15. do 17. maja ponovno mrežilo in povezovalo v Mariboru.
Tridnevni dogodek je privabil več kot 200 startupov iz 26 držav, več kot 70 govorcev iz celega sveta, več kot 100 investitorjev in številne podjetnike ter podjetniške navdušence. Poleg tega je bilo letos na dogodku izvedeno rekordno število sestankov v Deal Roomu. Mednarodne razsežnosti dogodka potrjujejo tudi udeleženci, ki so prišli z vsega sveta, med drugim iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Poljske, Srbije, Hrvaške, Združenega kraljestva, ZDA,… Njihov cilj je bil skupen – učiti se, razumeti in podpirati drug drugega v poslovnem ekosistemu.
“Letošnja konferenca Podim z več kot 1.200 udeleženci, od tega mnogimi tujimi podjetniki in investitorji, potrjuje razvoj slovenskega podjetniškega ekosistema v pravo smer. Imamo vedno več globalno uspešnih startup in scaleup podjetij, povečujejo se vložki domačih in tujih investitorjev v slovenske podjetnike, tudi ob podpori javnih mehanizmov, vedno več je odmevnih izhodov. Konferenca Podim je pomemben del tega razvoja ekosistema, tako z vidika promocije uspešnih podjetniških zgodb, kot z vidika prenosa znanja s strani mednarodnih strokovnjakov ter mreženja in povezovanja. Na konferenci se enkrat letno tudi srečamo vsi deležniki ekosistema ter izmenjamo poglede in ideje, kako se lahko še bolj povežemo ter še izboljšamo slovensko inovacijsko in podjetniško okolje. Ključno je tudi to, da Slovenija postaja vedno bolj privlačna destinacija za tuje talente, kar nam je pomemben cilj pri nadaljnjem razvoju ekosistema, poleg spodbujanja investicij tveganega kapitala s Slovenskim tehnološkim inovacijskim skladom. Živeti v Sloveniji in graditi uspešne podjetniške zgodbe na mednarodnih trgih se vedno bolj zdi pravi recept za uspeh in dobro življenje,” pravi Maja Tomanič Vidovič, direktorica Slovenskega podjetniškega sklada.
Več kot 70 vrhunskih govorcev v tridnevnem programu
Organizatorji so tudi letos pripravili zanimiv in raznolik tridnevni program, v katerem je sodelovalo več kot 70 govorcev iz kar 23 držav, med njimi tudi številna svetovno uveljavljena imena. Programski del, razstava tehnoloških projektov na “Podim Marketplace-u”, mreženje in Podim zabava se je odvijalo v Mariboxu, medtem ko so sestanki med startupi, podjetniki in investitorji potekali v “Podim Deal Room-u” v Narodnem domu.
VIR: Marko Pigac
Vsebinsko bogat program je postregel z aktualnimi temami iz sveta podjetništva in tehnologije. Obsegal je 14 programskih sklopov, ki so pokrivali pester nabor področij: podjetniška rast, vodenje podjetja v težkih razmerah, vodenje ekip, inovacije v podjetjih, digitalizacija, umetna inteligenca in revolucionarne tehnologije, pravni okvirji poslovanja, financiranje podjetja, priložnosti v vesoljski industriji, trajnostna prihodnost, moderna logistika, Deep-tech in komercializacija raziskav, revolucija na področju zdravja in razvoj zmagovalnega startup ekosistema. V okviru programa so se udeleženci lahko udeležili več kot 24 dogodkov – pogovorov, panelov in razprav ter so bili deležni novih znanj in izkušenj uveljavljenih govorcev in podjetnikov iz prakse.
Udeležence Podima so navdušili mnogi govorci, med njimi tudi Eran Davidson iz Davidson & W Technology Growth Credit iz Izraela, ki je povedal: “Navdušen sem nad vzdušjem in energijo na Podimu ter številom ljudi, ki se zanimajo za inovacije. Kaj bi svetoval startup podjetjem? Moj nasvet številka ena je, naj okoli tega kar počnejo, ustvarijo zgodbo. In ta zgodba mora biti prepričljiva, z veliko strasti. Ljudje radi poslušajo zgodbe in ne želijo poslušati o izdelku. Želijo slišati, zakaj ste drugačni, zakaj lahko vaš izdelek reši problem. Vedno vprašam podjetnike, zakaj to počnete? Kaj vas je pripeljalo do tega? Torej zgodba v ozadju. In zelo pomembna je tudi strast. Kajti vodenje podjetja v nepredvidljivih situacijah, zbiranje sredstev, razvoj izdelka, zaposlovanje, odpuščanje in različne težave, je brez strasti zelo težko. Zato jo morate najti v sebi.”
Raziskava stanja investicij v JV Evropi pokazala izjemen razvoj trga v zadnjih letih V okviru programskega sklopa “Developing a Winning Ecosystem” so se udeleženci med drugim seznanili tudi z rezultati raziskave o stanju investicij v JV Evropi, ki so jo pred kratkim izvedli v investicijskem skladu Silicon Gardens.
Gregor Rebolj, partner v skladu Silicon Gardens, je povedal: “Raziskava je pokazala, da so se investicije v tehnološka podjetja, v katerih so lastniško vključeni slovenski, hrvaški ali srbski lastniki, s približno 300 milijonov evrov med leti 2016 in 2017 povečala na 3,45 milijarde evrov med leti 2021 in 2022. Gre torej za skoraj 12-kratno rast investicij, kar predstavlja izjemen razvoj trga v zadnjih letih. Poleg tega se je v regiji od konca leta 2016 do danes število exitov in secondaries povečalo za 5-krat, število podjetij, ki so presegli valuacijo ene milijarde dolarjev (samorogov) pa je iz enega poskočilo na šest, kar le še dodatno dokazuje vse večjo tehnološko moč regije. Hkrati pa raziskava kaže tudi na to, da imajo tista tehnološka podjetja, ki so pri svojem poslovanju in zbiranju investicij najuspešnejša, sedež v tujini. Poleg tega bi bilo potrebno za doseganje še večjega preboja postaviti bolj optimalno obdavčitev vključevanja zaposlenih v podjetja, saj trenutna obdavčitev sili lastnike podjetij k selitvi v tujino še pred potencialno prodajo svojega deleža v podjetju.”
Na Podimu 2023 tokrat 213 najbolj ambicioznih startup podjetij
Kot je povedal Urban Lapajne, programski vodja Podima, je bil “letošnji nabor startup in scaleup podjetij, ki so na Podimu iskala investitorje ali sodelovanje z uveljavljenimi podjetji, zelo dober. Vedno večje število prijav startup podjetij in kakovost projektov iz celotne regije kaže na to, da se tudi naša regija vztrajno prebija na zemljevid globalnih startup vozlišč. Tako organizatorji Podima kot tudi investitorji ugotavljamo, da je kakovost startupov v CEE regiji vedno boljša, kar nas zelo veseli.”
Med 213 sodelujočimi startupi iz 26 držav je največ startup podjetij prišlo iz Slovenije (20 % podjetij), sledijo hrvaški startupi (13 %), srbski (12 %), avstrijski (9 %), poljski (7 %) in italijanski (6 %)…. Sodelujoči startupi prihajajo iz različnih industrij, med 5 najbolj zastopanimi industrijami pa so: poslovanje, produktivnost poslovanja in IT; zdravje in dobro počutje; življenjski slog, zabava in šport; mobilnost, transport in logistika; finance, zavarovalništvo in nepremičnine.
Najboljši startup Podima je češki Hedepy
Vrhunec Podima je zagotovo tekmovanje “Podim Pitching Competition”, na katerem so najbolj ambiciozni startupi regije predstavili svoje inovativne ideje. Kar 135 startupov iz 22 držav se je letos najprej predstavilo na Demo dnevu 4. maja 2023. Med njimi je stroga investitorska komisija izbrala 10 najbolj perspektivnih startupov, ki so se nato udeležili polfinala tekmovanja, ki je potekalo 15. maja v Mariboru na Podimu. Zadnje dejanje je postreglo s 5 finalisti, med katerimi je zmago odnesel samo eden. V finalu, 16. maja, so se za krono naj Podim startupa potegovali Qubinets in CircuitMess iz Hrvaške, Midnightdeal iz Avstrije in Hedepy ter Behavio iz Češke republike.
VIR: Marko Pigac
Izkušeno mednarodno zastopano investitorsko komisijo je najbolj navdušil češki startup Hedepy, ki je ena najhitreje rastočih spletnih platform za dobro počutje oz. mentalno zdravje in deluje na 11 trgih. Zmagovalec Podim Pitching Competition je prejel mesto v programu “The Fundraising Bootcamp”, evropskem investitorski programu št. 1, ki ga vodi angelski investitor in podjetnik Francois Mazoudier.
Za piko na i v sklopu PODIM London Springboard pa bo zmagovalec odletel tudi v London, kjer ga čaka vrsta srečanj z možnostjo spoznati prave ljudi za rast svojega startupa. Startup prejel nagrado v vrednosti 30.000 eur Na finalni prireditvi Podim Pitching Competition je poleg zmagovalca tekmovanja prejel nagrado še en startup. In sicer je podjetje Infobip med startupi, ki so tekmovali v Podim Pitching Competition, izbralo startup, v katerem vidijo največ potenciala, Herzens app iz Avstrije, ki prejme storitve podjetja Infobip v vrednosti 30.000 eur.
Več kot 1200 sestankov v 3 dneh
Podim vsako leto dokaže, da je odlična priložnost za vse, ki si želijo novih poslovnih priložnosti, poznanstev in potencialnega sodelovanja. Startupom, investitorjem in predstavnikom podjetij je bilo tudi letos na voljo mreženje v obliki vnaprej dogovorjenih 1-na-1 20-minutnih sestankov v “Podim Deal Room-u”. Letos je bil presežen rekord preteklih let, saj je bilo izvedenih kar 1.220 sestankov, ki so se jih udeležila startup podjetja, investitorji in poslovneži iz različnih korporacij ter malih in srednje velikih podjetij.
Podim Marketplace
S pestro ponudbo in številnimi novostmi je postregel tudi razstavni prostor t.i. “Podim Marketplace”, kjer je več kot 70 startupov predstavilo svoje izdelke in storitve vlagateljem, poslovnežem ter drugim udeležencem, predstavilo pa se je tudi nekaj uveljavljenih podjetij. Nekatere izdelke je bilo moč tudi preizkusiti na licu mesta.
Dogodek je že tradicionalno potekal pod budnim organizatorskim očesom Start:up Slovenija in so-organizatorstvom in so-financiranjem Slovenskega podjetniškega sklada, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, ESRR ter ob podpori številnih domačih in tujih partnerjev.
Skupina Parni valjak, ki je letos predstavila novega pevca Igorja Drvenkarja, bo to soboto, 27. 5. 2023, zvečer nastopila v mariborskem legendarnem klubu Štuk.
Marca je skupina predstavila naslednika Akija Rahimovskega, ki je lani januarja nenadoma umrl v Novem mestu. Za mikrofon je stopil odličen pevec Igor Drvenkar, s katerim je bend spomladi posnel tudi novo pesem “Moja glava, moja pravila”.
V sklopu turneje bo bend obiskal tudi Slovenijo. V petek je najprej v Ljubljani, v soboto pa prihaja v Maribor.
Ustanovni član benda Parni valjak Aki Rahimovski je umrl lanskega januarja v 67. letu starosti. Skupina je v svojem 30-letnem delovanju nizala glasbene uspešnice, ki jih poznajo vse generacije, izdala veliko studijskih albumov, nekaj albumov s koncertov, nekaj kompilacij in doživela veliko slavo.
Govorice, da bo prav mladi, 31-letni Igor Drvenkar stopil v čevlje Rahimovskega, so se izkazale za resnične marca, ko je bila uradna predstavitev nove pesmi in novega pevca. Drvenkar je sicer pred tem sodeloval v različnih bendih, večjo prepoznavnost pa je dosegel, ko je sodeloval v šovu A strana. V petek v Ljubljani, v soboto pa v Mariboru pa bodo lahko obiskovalci koncertov v Sloveniji videli in slišali, kako se je ujel z bendom.
Obiskali smo Študentske domove Univerze v Mariboru, kjer bodo med Olimpijskim festivalom evropske mladine OFEM 2023 bivali športniki, ki bodo v štajersko prestolnico prišli tekmovati. Študentje bodo tak čas drugje. Zanimivo pa je, kje bodo v času Ofema študentske družine, ki so sicer tudi nastanjene v študentskih domovih. Poglejte prispevek.
V petek zvečer je v Hramu kulture Arnolda Tovornika nastopil legendarni hrvaški pevec Gibonni.
V okviru občinskega praznika Selnice ob Dravi so pripravili v Hramu kulture tudi koncert Gibonnija in tako poskrbeli, da je legendarni pevec, znan po vsem Balkanu, prišel zapeti svoje odlične pesmi tudi v Selnico ob Dravi.
Gibonni v Selnici ob Dravi. Vir: Hram kulture Arnolda Tovornika
Zlatan Stipišić – Gibonni je iz Splita. Najprej je bil pevec skupine rock skupine Osmi putnik, kasneje pa se je podal na samostojno pot. Njegove pesmi so izvajali in še vedno izvajajo tudi drugi hrvaški glasbeniki, med drugim je napisal za Oliverja Dragojevića Cesarico. Tako pesmi, ki jih je izvajal sam, kot tudi tiste, ki jih je napisal za druge, so bile velikokrat nagrajene. Gibonni je priljubljen tako v svoji domovini kot tudi pri nas, kar pričajo znova in znova njegovi koncerti v Sloveniji, ki so vedno dobro obiskani. Tako je bilo tudi v Selnici ob Dravi.
Gibonni v Selnici ob Dravi. Vir: Hram kulture Arnolda Tovornika
Gibonni v Selnici ob Dravi. Vir: Hram kulture Arnolda Tovornika
Danes popoldan so svojemu namenu slovesno predali prenovljeni in dograjeni gasilski dom Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Selnica ob Dravi.
Danes so ob 120 – letnici PGD Selnica ob Dravi svojemu namenu predali tudi prenovljeni gasilski dom. Po dolgih letih bodo odslej svoje delo lahko opravljali še bolj kakovostno, z boljšo opremo in z večjo površino doma.
“Novi gasilski dom nam bo omogočal boljše pogoje za opravljanje nalog gasilske službe, boljšo varnost gasilcev ob izvozih na intervencijo in boljši čas intervencij,” je povedal danes njihov predsednik Martin Deželak. Objekt je v celoti energetsko obnovljem s tem pa je postal tudi energetsko varčen, kar pomeni, da bodo na ta način zmanjšali stroške ogrevanja. Prenovili so tudi prostore za sestanke, izobraževanja in druženje članov, več bo tudi prostora za vzdrževanje in shranjevanje skupne opreme in orodja.
Gradnja gasilskega doma je potekala več let ter v štirih fazah. Postavili so stene prizidka, vgradili nova montažna dvižna vrata in v nove prostore postavili gasilska vozila. Prav tako je selniški gasilski dom končno dočakal svoj stolp, ki bo služil za operativne vaje in za sušenje mokrih cevi. Po besedah nekdanjega predsednika PGD Selnica ob dravi Igorja Štruca so v celoti zamenjali elektroinštalacije, obdelali stene v dvorani, sejni sobi in majhni pisarni. Pridobili so tudi nove sanitarne prostore.
V spodnjem delu doma so naredili prizidek s štirimi garažami. Zgrajene so nove predelne stene. Tudi operativa je s tem pridobila nove delovne prostore, preselili so garderobo. V garderobnih prostorih je sedaj urejen WC s tušem. Prav tako so pripravljeni prostori za umivanje in sušenje opreme ter kompresorska soba, ki jim bo še posebej služila po končanih intervencijah.
“Ob tej priložnosti se bi rad zahvalil naši občini, ki je imela posluh za naše projekte in nas zmeraj podpirala,” pa je še dodal sedanji predsednik Deželak.
Današnji Sejem zdravja, ki je bil v KUC Vuzenica v dopoldanskih urah, sta organizirala Zdravstveni dom Radlje ob Dravi in Občina Vuzenica.
Na njemu pa niso opravljali samo meritev krvnega tlaka, sladkorja v krvi in drugih meritev, ampak so imeli tudi predstavitev organizacij, ki skrbijo za zdravje v tej občini, pa tudi nekaj poligonov, ki so jih pripravili fizioterapevti iz radeljskega zdravstvenega doma in Smučarski klub Vuzenica.
Sejem zdravja v VuzeniciSejem zdravja v Vuzenici
Župan Vuzenice Franjo Golob je za naš medij še povedal, da je zdravstveni dom pripeljal v Vuzenico po dogovoru, saj je bilo veliko zanimanje zanj, saj je preventiva pomembna. Ob tem se je zahvalil zdravstvenemu domu, predvsem pa osebju, ki dobro skrbi za ljudi, paciente. Na primarni ravni namreč skrbijo za celotno dolino ter po županovih besedah kljub primanjkljaju zdravnikov, ki se ga čuti po vsej Sloveniji, dobro skrbijo, da imajo občani in občanke dobro zdravstveno oskrbo.
Lidija Golob, direktorica ZD Radlje ob Dravi, nam je povedala, da je rdeča nit sejma zdravja poudarek na gibanju, ob tem pa imajo tudi laboratorijski odvem krvi, predstavitev svojih dejavnosti v preventivi, prav tako pa se tam predstavlja še nekaj društev.
V tokratni oddaji Report smo govorili o prireditvah občinskega praznika občine Destrnik, o Festivalu GINola na Pohorski tržnici in o inkluzivnem pohodu na Žavcarjev vrh.
V občini Destrnik se te dni veliko dogaja, osrednje prireditve pa so v soboto, 20. maja 2023. Več o tem je povedala Vlasta Tetičkovič Toplak, županja občine Destrnik. Festival GINola, ki bi se moral odviti prav tako v soboto, 20. maja 2023, je prestavljen na 3. junija 2023, a organizatorji obljubljajo, da bo takrat še posebej zanimivo. Kaj vse bo, sta povedala Bojan Lunežnik, Svarog, in Mitja Špes, Factumevent. Marjeta Čič in Tadej Raner, In Planinec, pa sta predstavila Inkluzivni pohod na Žavcarjev vrh, kjer se bodo na Koči na Žavcarjevem vrhu na koncu družili gibalno ovirani, gluhi in naglušni, slepi in salbovidni in mnogi drugi, ki bodo tja prišli skupaj s prostovoljci. Tudi ta pohod bi moral biti v soboto, 20. maja, a je zaradi vrmenske mnapvoedi in razmočenosti terena prestavljen na 17. junija 2023. Več o vseh dogodkih pa v sami oddaji Report:
Nadzorni svet mariborskega komunalnega podjetja Nigrad je objavil razpis za direktorja te družbe. Prijave zbira do 15. junija.
Kandidat mora imeti poleg ustrezne izobrazbe med drugim najmanj pet let ustreznih vodstvenih in upravljalskih izkušenj, piše v razpisu. Pogodbo z novim direktorjem bodo, sodeč po zapisanem v razpisu, sklenili za mandatno dobo štiri leta z možnostjo ponovnega imenovanja.
Nigrad, ki je del Javnega holdinga Maribor, trenutno vodi Tomaž Kavnik kot vršilec dolžnosti direktorja. Funkcijo je nastopil 1. marca, potem ko se je direktorju Matjažu Krevlju konec leta 2022 iztekel mandat in ni vnovič kandidiral. Porajalo se je vprašanje, če se je v njegovo imenovanje mešala lokalna politika. Več tukaj.
Nigrad v Mariboru opravlja komunalne dejavnosti
Nigrad opravlja komunalne dejavnosti, organizirane kot gospodarske javne službe, za potrebe lokalnih skupnosti, podjetij, ustanov in individualnih naročnikov v severovzhodni Sloveniji, predvsem na širšem območju mesta Maribor. Med drugim skrbi za vzdrževanje in upravljanje cest, kanalizacijskega sistema, javne razsvetljave in prometne signalizacije.
Razpis za direktorja si lahko ogledate spodaj ali na tej povezavi.
V Hramu kulture Arnolda Tovornika so imeli v četrtek zvečer slavnostno sejo občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi. Na njej so podelili več priznanj županje, občinske plakete in tokrat tudi naziv častne občanke, ki ga je dobila Antonija Majster.
Najvišji naziv častne občanke je prejela Antonija Majster, ki je v svojem govoru dejala, da je kot mlada, občudovala bogate ljudi. Zdaj pa občuduje prijazne. Vse življenje je bila dobrodelka, prostovoljka. Sama izhaja iz velike družine, vrednote, ki jih je dobila od staršev, pa je prenesla naprej.
V Hramu kulture Arnolda Tovornika sta na slavnostni seji nastopila Jure Ivanušič in Ditka, prav tako tudi folklorna skupina in drugi.
Ob svetovnem dnevu čebel se številnim dogodkom po Sloveniji in svetu pridružujejo tudi pri Zvezi prijateljev mladine Maribor. Pripravili so razstavo slik in pesmi o travniku in čebelah, ki so jih naredili učenci OŠ Tabor 1.
Pred tedni je namreč ZPM Maribor na OŠ Tabor 1 ob svetovnem dnevu Zemlje pripravila eko dan, na katerem so veliko pozornosti posvetili čebelam in drugim opraševalcem. V pripravah na ta dan so otroci risali in pesnili na temo travnik, njihove likovne in literarne izdelke pa sedaj želijo pokazati tudi širši javnosti.
Odprtje razstave bo v petek, 19. maja 2023, ob 10. uri, v razstavišču Male velike umetnosti v Domu ustvarjalnosti mladih Maribor na Razlagovi.
Otroci, ki so sodelovali v projektu, se bodo udeležili tudi ustvarjalne delavnice, vas pa vabimo, da se jim pridružite in preverite, kako dobro se zavedajo pomena čebel in čistega okolja,” so zapisali. “V okviru naših programov si namreč prizadevamo ozaveščati otroke, mlade in širšo javnosti, da lahko vsak posameznik prispeva svoj delež v prizadevanjih za varovanje narave in ohranjanje okolja. Že lonček z medonosnimi cvetlicami na okenski polici je velik prispevek!” so še poudarili.
Svetovni dan čebel je nastal zaradi pobude Čebelarske zveze Slovenije
Leta 2017 je Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov na pobudo Čebelarske zveze Slovenije in s podporo Republike Slovenije, Organizacije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo ter širše mednarodne javnosti, 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. “Na ta dan še posebej usmerimo pozornost čebelam in drugim opraševalcem, ki so za naše preživetje na tem planetu ključni. V Sloveniji smo posebej ponosni na slovensko avtohtono vrsto čebele, krajnsko čebelo, ki velja za eno najbolj razširjenih medonosnih čebel na svetu,” pravijo na ZPM Maribor.
Naslednji teden bo še zadnji Cunjami pred poletnimi počitnicami
Ob tem pa želijo spomniti še na majski Cunjami, izmenjevalnico oblačil za mlade, še en projekt, s katerim spodbujajo k naravi prijaznemu delovanju posameznika v vsakdanjem življenju. Zadnji Cunjami pred poletnimi počitnicami bo namreč potekal v torek, 30. maja 2023, med 17. in 19. uro, v Domu ustvarjalnosti mladih Maribor. V ospredju bodo poletna oblačila, ne bo pa manjkala niti stalna spremljevalka Cunjamijev, šivalnica – popravljalnica, na kateri si s pomočjo spretne NineRozine lahko obiskovalci zakrpajo ali olepšajo svoja oblačila.
Direktor mariborskega Doma pod gorco Gregor Žigon je odstopil.
Za naš medij je Gregor Žigon, direktor doma za starejše Dom pod Gorco, povedal: “V dani situaciji sem malo premlel stvari in se odločil, da grem novim izzivom naproti.” Dejal je, da ne bo ostal v isti panogi, ampak se odpravlja v gospodarstvo. “Zdi se, da na socialnem področju stvari padajo. To, kar se zdaj dogaja, ni več sociala,” je poudaril in nadaljeval: “Že prej niso bile stvari urejene. Kar pa se zdaj dogaja, pa se mi zdi, da gre samo na slabše.”
Splošna situacija se mu zdi slabša, tudi polemike o Zakonu o dolgotrajni oskrbi po njegovem ne peljejo v pravo smer, “dogajajo se stvari, na katere nimam vpliva, zato zaenkrat ne bom na socialnem področju, ampak grem drugam, v drugačne vode v gospodarstvu.”
Čebele so izjemnega pomena za naš planet, saj oprašujejo rastline in imajo zato veliko vlogo pri ohranjanju biodiverzitete ter zagotavljanju hrane. Na žalost število čebel po svetu upada, zato je nujno, da se zavzamemo za njihovo zaščito in skušamo ohraniti njihov habitat. V ta namen v Sloveniji 20. maja že šesto leto zapored obeležujemo svetovni dan čebel, ki nas opominja, da so čebele in drugi opraševalci izredno pomembni. Obenem je to priložnost za ozaveščanje, kaj moramo kot skupnost in posamezniki storiti za varovanje čebel.
Čebelam prijazen ukrep v Europarku
V nakupovalnem središču so se letos odločili, da bodo zamaknili košnjo travnikov ob objektu, saj so cvetoče rastline glavna hrana za čebele. Strokovnjaki in čebelarji svetujejo košnjo zelenic na javnih površinah šele, ko te odcvetijo, saj na ta način ugodno vplivamo na opraševalce in povečamo njihov življenjski prostor. S tem ukrepom želijo v Europarku opozoriti na pomembnost ohranjanja travnikov in drugih naravnih okolij, ki so ključni za preživetje čebel. »Na ta način bi radi obiskovalce spodbudili k premisleku in skrbi za okolje ter jim predstavili, kako lahko vsak izmed nas prispeva k ohranjanju čebel in njihovega okolja,« je povedala center managerka Europarka Simona Mandl.
FOTO: Bojan Mihalič
Kako lahko še pomagate čebelam?
Čebele za preživetje potrebujejo cvetni nektar in cvetni prah, zato jim lahko pomagate tako, da na svojem vrtu ali balkonu posadite čebelam prijazne rastline. Pri vrtnarjenju ne uporabljajte pesticidov, saj so ti lahko zelo nevarni za opraševalce. Če je le mogoče, izberite alternativne metode za zatiranje škodljivcev ali jih odstranite ročno. Prav tako je dobrodošla podpora čebelarjev, ki skrbijo za ohranjanje populacije čebel. Z nakupom medu, propolisa in drugih čebeljih izdelkov boste podprli lokalne pridelovalce in nadaljnji razvoj čebelarstva.
Glasbeno-lutkovna predstava Čuvaj Planet z Vilo Ekseno
Prav na svetovni dan čebel, v soboto, 20. maja, bo varovanju okolja namenjena tudi glasbeno-lutkovna predstava za otroke Čuvaj Planet z Vilo Ekseno. Preko plesa in glasbe bo Vila Eksena najmlajšim predala pomembno sporočilo o tem, da je čista narava naša odgovornost. V družbi zajčka, Matjaža in Zale Vila Eksena otroke spodbuja k spoštljivemu odnosu do narave. Prijazno vabljeni na osrednji prireditveni prostor to soboto ob 11. uri.
FOTO: Bojan Mihalič
Europark Maribor – upravlja SES Spar European Shopping Centers
Nakupovalno središče Europark Maribor upravlja družba SES Spar European Shopping Centers. Trenutno podjetje upravlja 30 nakupovalnih središč v srednji, južni in vzhodni Evropi s skupno površino več kot 830.000 kvadratnih metrov. Podjetje SES je v Avstriji in Sloveniji vodilno na trgu v poslovnem segmentu velikih nakupovalnih središč. Leta 2020 so najemniki na lokacijah SES – Spar European Shopping Centers ustvarili 2,64 milijarde evrov bruto prodaje. SES že od vsega začetka nudi svoje znanje in izkušnje na področju razvoja projektov, nadzora gradnje, oddajanja nakupovalnih površin in upravljanja nakupovalnih središč tudi zunanjim lastnikom nakupovalnih središč. Nakupovalna središča SES so bila že večkrat nagrajena z državnimi in mednarodnimi priznanji na področju arhitekture in oblikovanja, trajnostnega razvoja, prometnega načrtovanja in inovativnega trženja. Nakupovalno središče ALEJA Ljubljana, ki se je odprlo maja 2020, je letos prejelo svetovno priznano nagrado »Global RLI Award« v kategoriji »Mednarodna nakupovalna središča – novogradnje«. SES je del skupine SPAR Austria.
Policijsko veteransko društvo Sever Maribor je včeraj predstavilo dva zbornika: Vojni ujetniki v vzhodnoštajerski pokrajini 1991 ter Dolga pot do hrama demokracije (akcija Skala).
Gre za pomembno dejavnost Zveze PVD Sever, saj zbornika prispevata k ohranjanju zgodovinskega spomina na delovanje policije, so izpostavili. Mirko Ploj, ki je glavni urednik obeh zbornikov, pa nam je povedal, da je zbornik Dolga pot do hrama Demokracije (Akcija Skala)
Ploj je izpostavil, da je o vojnih ujetnikih med osamosvojitveno vojno bilo napisano veliko, a nikoli zbrano na enem mestu. Zdaj so naredili prav to.
Stane Kocutar je vodil pogovor z urednikom in nekaj avtorji zbornikovObčinstvo na predstavitvi zbornikov
Na letošnji mednarodni podjetniški konferenci Podim, ki se je danes začela v Mariboru, sodeluje več kot 1100 tehnoloških navdušencev iz vsega sveta. Med vrhunci dogajanja bosta po napovedih organizatorjev razglasitev najboljšega startupa Podima in predstavitev rezultatov raziskave o investicijah v visokotehnološka podjetja v jadranski regiji.
Programski vodja Podima Urban Lapajne je pojasnil, da se bo na konferenci predstavilo več kot 200 startupov, več je tudi investitorjev in drugih sodelujočih na večdnevnem dogodku. “Udeležba dokazuje, da se je Podim učvrstil kot največji regijski tehnološki dogodek, ki povezuje vse ključne deležnike tega ekosistema. To je veliko priznanje ne le organizatorjem, ampak tudi ekosistemu, ki tako dokazuje, da ima rast in potencial,” je povedal za STA.
Izmed 213 startupov, ki se bodo predstavili na Podimu, jih 65 prihaja iz Slovenije
Sledijo startupi iz Hrvaške (38), Avstrije (36), Srbije (24), Češke (11) in Italije (6). Svoje rešitve bodo predstavljali na razstavi tehnoloških projektov v avli centra Maribox, kjer poteka konferenca, imeli pa bodo tudi možnost navezovanja neposrednih stikov z investitorji. Že ob začetku konference je bilo rezerviranih več kot 1200 takšnih srečanj, kar je po besedah Lapajneta največje število doslej.
Danes zvečer bo potekal finale tekmovanja Podim Pitching Competition, na katerem se bo pomerilo pet najperspektivnejših startupov iz regije. Za vstop v finale se bodo potegovali CircuitMess, Midnightdeal, Behavio, Hedepy, Radical storage, Qubinets, NUTEK AT GmbH, Remea, Sensowork in eevie. Zmagovalca bo razglasil minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, katerega ministrstvo je soorganizator dogodka.
Ekipa sklada tveganega kapitala Silicon Gardens Fund, ki so ga ustanovili uspešni slovenski tehnološki podjetniki, bo prvič javno predstavila rezultate njihove raziskave o stanju investicij v jadranski regiji. Njihov predstavnik Gregor Rebolj je povedal, da so tehnološka podjetja iz te regije v letih 2021 in 2022 prejela kar 3,45 milijarde evrov investicij, kar je 12-krat več kot pred petimi leti.
“Takšno poročilo je zelo pomembno, da pokažemo predvsem investitorjem iz Zahodne Evrope in ZDA, da ima regija močan potencial in da jo je dobro vzeti pod drobnogled. Po drugi strani to regiji prinese nov priliv kapitala, talenta in ji omogoča še hitrejšo rast,” je povedal Lapajne.
Slovenski Silicon Gardens Fund bo na Podimu zagnal tudi svoj novi sklad v vrednosti 30 milijonov evrov. “Želimo pomagati novi generaciji ustanoviteljev podjetij, da ustvarijo še večje zgodbe, kot smo jih mi,” je povedal soustanovitelj sklada Rebolj.
Med udeleženci na konferenci je John Hill, predstavnik ameriškega naložbenega podjetja Techstars, ki ima pospeševalnike v 14 državah. Globalna razpršenost je po njegovih besedah nujna, saj je “talent enakomerno porazdeljen po svetu, priložnosti pa niso”. Njihovi podatki kažejo, da vodstvo Silicijeve doline na področju inovacij in vlaganja vanje upada in da bo v naslednjih letih več priložnosti tudi v drugih delih sveta.
Glavni namen konference Podim, ki jo je mariborski zavod Tovarna podjemov prvič organiziral leta 1980, je povezovati inovacije s poslovnimi priložnostmi, kapitalom in znanjem. Hkrati je priložnost za obetavne startupe, da se srečajo z investitorji, predstavniki korporacij in drugimi startupi in si zagotovijo sestanke za morebiten posel. V ospredju so zagonska podjetja v alpsko-jadranski regiji.
Z 2024 bo v veljavi nov način obračunavanja omrežnine. Ta prinaša pet blokov z različno tarifno postavko, strošek za uporabo omrežja v posameznem bloku bo odvisen od obremenjenosti omrežja in odjemalčeve uporabe v preteklem obdobju. Novost bo informativno vidna že na računih za junij, v nadaljevanju je predvidena postopna uvedba novega sistema.
Tarifne postavke omrežnine za obračunsko moč in energijo, ki skupaj z dodatki predstavlja okoli tretjino vrednosti računa za elektriko, se bodo razlikovale glede na posamezen časovni blok. Ko bo omrežje najbolj obremenjeno, bodo najvišje, ko bo najmanj obremenjeno, pa najnižje, so za STA pojasnili na Agenciji za energijo.
Vsak od predvidenih časovnih blokov bo predstavljal obdobje znotraj dneva in bo določen ločeno za višjo in nižjo sezono ter delovni dan in dela prost dan. Časovnih blokov z različno tarifno postavko bo čez leto pet, znotraj dneva pa trije. Strošek za uporabo omrežja v posameznem časovnem bloku bo odvisen od obremenjenosti omrežja.
Predvidena je tako izrazito večja stroškovna obtežitev tarifnih postavk za moč v primerjavi s tarifnimi postavkami za energijo. To je razlika glede na dosedanjo delitev stroškov omrežja, ki je večji del stroškov omrežje porazdelila na tarifne postavke za energijo.
Najdražji časovni blok ena bo določen le v višji sezoni, najcenejši časovni blok pet pa bo nastopil le v nižji sezoni. Višja sezona je določena za mesece november, december, januar in februar, nižja sezona pa za mesece marec, april, maj, junij, julij, avgust, september in oktober. Ob dela prostih dnevih najdražji časovni blok ena nikoli ne bo nastopil.
Za vsak dan se bodo medtem na podlagi ur konične obremenitve sistema določile ure visoke obremenitve, ure srednje obremenitve in ure nizke obremenitve. Časovni bloki v urah visoke in srednje obremenitve med delovniki bodo usklajeni s trajanjem sedanje višje tarife, časovni bloki v urah nižje obremenitve pa s trajanjem nižje tarife.
Novost je tudi razločevanje med dogovorjeno in presežno obračunsko močjo
Novost prihajajočega novega sistema je tudi razločevanje med dogovorjeno in presežno obračunsko močjo. Ta slednja predstavlja prekoračitev nad dogovorjeno močjo. Elektrooperater bo dogovorjeno obračunsko moč za vsakega odjemalca po zapletenem postopku in glede na njegovo priključno moč določil na podlagi njegove uporabe omrežja v preteklem obdobju.
Končni odjemalec bo lahko tako določeno obračunsko moč po potrebi spreminjal in na podlagi spremljanja in spreminjanja svojih navad vplival na strošek uporabe omrežja.
Vsi končni odjemalci bodo že na računih za junij, julij in avgust pri postavkah za omrežnino obveščeni o dogovorjeni moči za 2024 po posameznih časovnih blokih, ki jo bodo lahko po potrebi tudi spremenili.
Za skupino gospodinjskih in malih poslovnih odjemalcev, torej tistih s priključno močjo, enako ali manjšo od 43 kilovatov, ki dogovorjene moči ne bodo spreminjali, je določeno prehodno obdobje dveh let po začetku uporabe novega obračunskega akta s 1. januarjem 2024. V tem obdobju se tem odjemalcem ne bo obračunala presežna moč, bodo pa na računih obveščeni o prekoračitvah dogovorjene moči in stroških, ki bi jim lahko nastali.
Tako bodo imeli po pojasnilih Agencije za energijo dovolj časa, da spoznajo možnosti prilagajanja dogovorjene moči, ki jim jih nov način obračuna ponuja, in s tem neposrednega vpliva na višino stroška za omrežnino.
Zakaj prihaja do vseh teh sprememb?
Po poteku dveletnega prehodnega obdobja, v katerem bodo preko spletnega portala mojelektro.si ustrezno obveščani o svojem profilu porabe, pa se jim bo presežna moč nad dogovorjeno začela zaračunavati, kar bo zvišalo račune.
Če pa bodo gospodinjski odjemalci dogovorjeno moč, ki jim jo bo določil elektrooperater znotraj teh dveh let prehodnega obdobja, spremenili, pa se jim bo začela že s 1. januarjem prihodnje leto obračunavati tudi omrežnina za presežno moč.
In zakaj prihaja do vseh teh sprememb? Na Agenciji za energijo so pojasnili, da pomenijo pomemben korak na poti k zelenemu prehodu. Elektroenergetska omrežja so namreč hrbtenica zelenega prehoda, za vključevanje razpršenih virov energije in novih bremen v obliki toplotnih črpalk in polnilc električnih vozil v sistem pa bodo elektrooperaterji za naložbe v prihodnjih desetih letih potrebovali več milijard evrov sredstev.
Tudi na ravni EU se izpostavlja pomen varčevanja z energijo in prilagajanje odjema, v ospredje pa prihaja prav aktivna vloga vseh skupin odjemalcev. “S spremembami pri rabi energije lahko vplivamo na trenutne in bodoče stroške, ki so povezani z zelenim prehodom, in hkrati omogočamo hitrejše vključevanje obnovljivih virov energije ter drugih bremen v sistem,” so prepričani na Agenciji za energijo.
Nove tarife za uporabo omrežja bodo po njihovi oceni z večjim časovnim razlikovanjem, močnejšimi cenovnimi signali in postopnim uvajanjem dodatnega zaračunavanja presežne moči odjemalce spodbudile k učinkovitejši rabi omrežja oziroma prilagajanju svojega odjema.
VIR: STA
Danes se je nadaljevala 5. seja občinskega sveta Občine Ruše. Na dnevnem redu je bil najprej sklep o določitvi cen programov javnega vrtca v občini Ruše. Med tem, ko je pretekli teden Ladislav Pepelnik dejal, da denarja iz proračuna ne potrebujejo, so koalicijski svetniki županje drastično dvignili cene vrtca. Povišanje cen so občinski svetniki sprejeli z osmimi glasovi za, dva svetnika sta glasovala proti.
Tako so svetniki županje sledili njeni želji po dvigu cene, saj je ona predlagateljica gradiva. Ko so svetniki Svobode na prejšnji seji želeli, da se dodajo dodatna sredstva in bi s tem med drugim preprečili dvig cen, pa je bil sam ravnatelj proti temu in do glasovanja sploh ni prišlo.
Amandma umaknili, saj je Ladislav Pepelnik dejal, da potrebe ni. Na drugi strani pa so danes podprli podražitev vrtec
Kot smo že poročali, so pretekli teden pred sprejemom proračuna svetniki vložili amandmaje, eden izmed njih je bil vezan na investicije v šolstvo. Ladislav Pepelnik -Neodvisna lista #SKUPAJ, sicer ravnatelj ruške šole, v okviru katere deluje tudi vrtec, je potrebo po povišanju investicije v šolstvo zavrnil, zato so amandma umaknili. Če je na ta način šola izgubila dodatna sredstva, je tudi danes ubral zanimivo potezo, saj ga na glasovanju, pri točki vezani na podražitve vrtca, ki so del šole, ni bilo. Prišel je šele po glasovanju.
Za 1. starostno obdobje dobrih 13 odstotkov več
Dominika Šmit, predstavnica OŠ Janka Glazerja, je pojasnila, da cena programov zajema stroške dela, materiala in storitev ter stroške živil. Trenutna cena programa je bila nespremenjena od 1. oktobra 2021. Pojasnila je, da so se stroški dela zaradi dviga minimalne plače dvignili za 17 odstotkov, med drugim se je zvišal tudi strošek živil za 33 odstotkov, izračun stroškov materiala in storitev pa je pokazal dvig za 7,7 odstotka.
Celodnevni program za 1. starostno obdobje je znašal 516,79 evra, nova cena sedaj znaša 586,70 evra, kar pomeni 13,53 odstotka več. Če je bila cena 2. starostnega obdobja sedaj 399,66 evra, se ta cena zviša na 418,35 evra, kar predstavlja 4,68 odstotka več.
Predlog novega cenika, foto: gradivo občina Ruše
Občina sicer sofinancira 18 odstotkov v 1. starostnem obdobju in 10 odstotkov v 2. starostnem obdobju. Tisti, ki nimajo stalnega prebivališča v občini Ruše, pa plačujejo polno ceno.
Mariborski gasilci so zaradi močnega deževja od petka posredovali več desetkrat, razmočen teren pa jim še naprej povzroča težave, skrbi jih kaj bo prihajajoče dni, ko so ponovno napovedane padavine. Na območju Maribora so zaprte tudi štiri ceste.
Poveljnik mariborske civilne zaščite Samo Robič je potrdil, da se je število intervencij do nedelje stopnjevalo, zato so veseli, da vsaj danes ne dežuje. A so že v pričakovanju naslednjih dni, ko so znova napovedane močnejše padavine.
Kot je povedal, so prve ukrepe zaradi številnih plazov, nekaj podrtih dreves in črpanj vode opravile enote poklicne gasilske brigade v sodelovanju s prostovoljnimi gasilskimi društvi. Ko je prišlo do večjega obsega škode, so aktivirali civilno zaščito, pri delu pa so pomagale tudi pristojne komunalne službe.
“Trenutno so zaprte štiri ceste, med njimi regionalna pri Malečniku. Dve vodita do posameznih objektov na območju Rošpoha, Kamnice in Gaja, zaprta pa je tudi lokalna cesta v Rošpohu, a so dostopi do stanovanjskih objektov tam omogočeni,” je dodal Robič.
Po besedah geologa Metoda Krajnca, ki je tudi član štaba mariborske civilne zaščite, gre v glavnem za manjše plazove, ki povzročajo nevšečnosti na cestah in objektih.
UP-ornik v prvih štirih mesecih letošnjega leta razdelil za kar 10.675,59 evrov več pomoči kot v enakem obdobju leta 2022.
Kot je društvo UP-ornik objavilo na svojih družbenih omrežjih so se izdatki v tem letu v primerjavi z letom prej, povečali za več kot 10.000 evrov. Ne smemo pozabiti, da se društvo financira izključno iz donacij ljudi dobre volje. Društvo mesečno pomaga približno 200 gospodinjstev iz širše podravske regije.
Društvo pomaga ljudem že sedem let
Društvo UP-ornik, katerega vodja je človek z veliko začetnico Boris Krabonja, že sedem let pomaga ljudem, ki je usoda pomešala karte tako, da si ne morejo privoščiti kava, čokolade, medu in čaja in še bi lahko naštevali. Žal pa imajo v društvu vedno večje izdatke glede na prejšnja leta.
V prvih štirih mesecih je društvo zabeležilo kar 720 obiskov njihove pisarne, razdelili so za 102.844,79 evrov pomoči. Uspešno so izpeljali že 8 posebnih zbiranj sredstev za višje zneske. Si naše mesto sploh predstavljamo brez UP-ornika na humanitarnem področju? Stopimo skupaj in pomagajmo UP-ornikom, da bodo lahko pomagali naprej!
VIR: Upornik
UP-ornik je aprila praznoval svoj 7. rojstni dan delovanja. V sedmih letih so pomagali 799 gospodinjstvom in za pomoč porabili neverjetnih 1.401.583,81 evrov. V zadnjih mesecih ima društvo vedno večje izdatke in zato nas prosijo, da jim pomagamo na različne načine, ki jih najdete, na tej povezavi. Postanite UP za nekoga na robu obUPa naše družbe.
V ponedeljek, 15. maja 2023, ob 19. uri, bo v Vaškem domu Slemen, na Spodnjem Slemenu debatni večer o gradu Viltuš v občini Selnica ob DRavi. KID Janez Urbas pripravlja pogovor o gradu, ki je prepotreben obnove.
Tako napovedujejo ogled filma, fotografij in drugega gradiva v različnih preteklih obdobjih in o prihodnosti.
Okoli gradu Viltuš se pojavljajo številna neodgovorjena vprašanja, na katera bomo poskušali najti odgovor, so še zapisali v napovedi debatnega večera. Tako se sprašujejo: Zakaj nihče noče sodelovati pri temah o gradu Viltuš, zakaj nikogar ne zanima, kam sta šla vsa lepota in čar tega gradu, zakaj mora neusmiljeno propadati in se pogrezati sam vase?
Vstopnine ni, so pa zaželene prijave na KID Janez Urbas.
Debatni večer je pripravljen v okviru selniškega občinskega praznika, ob katerem bodo sicer pripravili več prireditev v naslednjem tednu.
Po tem so ograjo fiksirali z vezicami, na lesene deske, pa položili kar neke vrste tepih. Tudi o tem smo poročali. Veliko zapletov torej in to le pri obnovi mostu, ki vodi na Mariborski otok.
Lani pa je Mestna občina Maribor začela tudi z ureditvijo samega kopališča Mariborski otok. “Pogodba za izvedbo del na Mariborskem otroku je bila podpisana 4. avgusta 2022. Zaradi ugodnega vremena ter podaljšanja kopalne sezone smo dela začeli šele konec septembra. Sprva zastavljena časovnica se je nekoliko zavlekla med drugim tudi zaradi usklajevanj Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Zavoda RS za varstvo narave,” so za Lokalec.si pojasnili na Mestni občini Maribor.
Kolikšni so stroški?
“Stroški, skladno s pogodbo, ki vključuje tudi les, so predvideni na 773.734,00 evrov. Bistvenih podražitev ne pričakujemo, saj nekaterih sprva predvidenih del ne bo treba izvesti, so pa možne, saj je zaradi izvajanja del in kontrole ZVKDS ter ZRSVN prišlo do spremembe projektantske rešitve; zaradi zamakanja je nujno potrebna sanacija v nadstropju objekta,” nam še pojasnijo na mariborski občini.
Časovnica je podaljšana z aneksom k osnovni pogodbi, ki določa, da morajo vsa dela biti dokončana do kopalne sezone, t. j. najkasneje do 15. 6. 2023.
Kaj vse je v obnovo zajeto?
Na MO Maribor nam najprej pojasnijo, kaj vse se je že izvedlo:
– Rušitvena dela polkrožnih betonskih stopnic na južni strani objekta z delom asfaltne poti in pločevinaste kritine s podlogo ter kovinsko ograjo.
– Rušitvena dela v sanitarijah stavbnega pohištva, sanitarnih sten, tlakov sanitarij, stenske keramike, montažnih mavčnokartonskih oblog, wc školjk, umivalnikov ter dotrajane elektro in vodovodne napeljave.
– Odstranitev vgrajene in druge opreme vhodne avle in elementov nedelujočih instalacij.
– Odstranitev dotrajanih betonskih tlakov obbazenskih površin in korit z zaraslo živo mejo pod teraso kopališča.
– Revizijske odprtine za dostop do bazenske instalacije.
Vse navedene odstranitve in rušitve se skladno s projektom obnovijo.
Nadalje pa na MO Maribor pojasnjujejo kaj obnova še zajema:
– Planiranje in utrjevanje dna izkopov na predpisano trdnost po navodilih geomehanika.
– Obnovo vseh odstranjenih stopnic na J strani objekta in nadkritij.
– Obnovo kompletnih sanitarij (pozidave, sanitarne opreme, keramike, obnova oken in vrat – tudi posebnih dodatnih sanitarij za gibalno ovirane).
– Obnovo sanitarnih bazenčkov ob vhodih v bazenski kompleks z namestitvijo vrtljivih kovinskih vrat.
– Izvedbo podkonstrukcije bazenskih ploščadi z noveliranjem različnih višin iz sibirskega macesna.
– Izvedbo pohodnih lesenih bazenskih ploščadi iz kakovostnega tropskega lesa (tigerwood).
– Izvedbo prekritja asfaltirane površine pred J stranjo kopališkega objekta z leseno oblogo (tigerwood) ter dodano rampo in poseben izhod za gibalno ovirane osebe.
– Obnovo tlakovane ploščadi pred severnim vhodom v kopališki objekt z dodanim dostopom za gibalno ovirane osebe (skladno z navodili ZVKDS).
– Namestitev panelne ograje okoli kopališča v območju ob bazenskih ploščadi, ki jo bo sčasoma prerasla živa meja.
– Obnovo najnujnejših zaščitnih pleskarskih del kopališča.
Bazenov in bazenskih instalacij (še) ne bodo obnavljali
“Obnova ne zajema tekočih investicijsko-vzdrževalnih del pri obnovi bazenov in bazenskih instalacij! To opravlja uporabnik kopališča JHMB-Šport Maribor. Sama obnova bazenov in bazenske tehnike je v skladu s projektno nalogo predvidena v naslednjih fazah kot tudi kompletna obnova kopališkega objekta z izgradnjo komunalne kanalizacije in parkirišča pred MB Otokom,” še svoje odgovore zaključijo na MO Maribor.
Ali je kaj trden most?! je mednarodno tekmovanje študentov tehniških strok v izdelavi najnosilnejšega mostu iz špagetov in plastičnega lepila, ki ga organizirajo študentje Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo UM. Preverimo, kako je bilo.
Prijavljenih je bilo osem ekip, ki morajo v treh dneh narediti most. Tekmovanje je razdeljeno v dve kategoriji, kategorija nosilnosti in dizajna.
