Vljudno vabljeni na dogodke, razstave in dneve odprtih vrat, ki se bodo ta teden zvrstili v okviru Tedna vseživljenjskega učenja.
Novice iz občine novice
Minuli vikend je v Rušah zaznamoval prvi ruški mladinski fetival KURSšlus. V petek smo na letnem gledališču spremljali stand up večer. Na odru letnega gledališča so se predstavili trije stand up komiki: Andrej Težak – Težki, Matjaž Javšnik in Jonas Žnidaršič.
Program trodnevnega prvega ruškega mladinskega festivala, je obiskovalce navdušil že prvi večer. Najbolj so se – pričakovano – nasmejali “domačinu”, Matjažu Javšniku. Sta pa Jonas in Težki potrdila, da so se Rušani izkazali kot odlična publika.
FOTO: Nejc Ketiš, shine.si
Podrobnosti si lahko ogledate danes, ob 18.30 uri v oddaji Občinski informator na BK TV.
Izidom nedeljskega referendumskega glasovanja o uveljavitvi novele zakona o arhivih bodo danes prišteli še glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz Slovenije. Te pa referendumskega izida ne morejo spremeniti, saj je jasno, da pobudnikom referenduma na volišča ni uspelo privabiti zadostnega števila volivcev, da bi bil zakon zavrnjen.
Nedeljskega referenduma o arhivski noveli se je namreč po neuradnih rezultatih udeležilo 200.042 volivcev oziroma 11,68 odstotka volilnih upravičencev. Za preprečitev uveljavitve zakonske novele pa bi moralo po novih referendumskih pravilih proti zakonu glasovati najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev, torej 343.000 volivk in volivcev.
Takšnega izida referenduma ne morejo spremeniti niti glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz Slovenije in jih bodo prešteli danes, niti glasovnice po pošti iz tujine, ki jih bodo šteli prihodnji ponedeljek, 16. junija. Državna volilna komisija bo nato do 20. junija razglasila uradne rezultate, zakon pa bo predvidoma začel veljati v roku meseca dni.
Med volivci, ki so v nedeljo prišli na volišča, jih je sicer 32,67 odstotka glasovalo za, 67,33 odstotka pa proti uveljavitvi zakona.
S takšnim izidom glasovanja je zadovoljna prvopodpisana pod zahtevo za referendum o arhivski noveli, poslanka SDS Eva Irgl. Manj pa je zadovoljna z udeležbo, zaradi katere jim ni uspelo doseči kvoruma, da bi referendum uspel. “Treba je pošteno priznati, da kvoruma nismo dosegli, bo pa tudi kulturni minister moral pošteno priznati, da novela ni dobila podpore,” je dejala.
Minister za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Uroš Grilc pa je bil po drugi strani zadovoljen, da so državljani prisluhnili njihovim argumentom in so “potrdili novelo arhivskega zakona”. Slovenski arhivi so po njegovih besedah zdaj najbolj odprti arhivi v Evropi. Glede nizke volilne udeležbe pa pravi, da so ljudje svoje povedali tudi z neudeležbo.
Vir: STA
Dne 7. 6. 2014, okoli 23.20, je 45-letni Mariborčan, v prvem nadstropju domače stanovanjske hiše v Mariboru, odprl plinsko jeklenko in prižgal vžigalnik, kar je povzročilo difuzno eksplozijo. V času eksplozije se je v pritličnem delu hiše nahajala njegova 79-letna mati, ki ob eksploziji ni bila poškodovana, osumljenec pa se je v eksploziji hudo telesno poškodoval in se zdravi v UKC Maribor.
Slika je simbolična
Eksplozija je povzročila poškodbe stanovanjske hiše, popokala pa so tudi stekla na sosednji hiši. Prav tako je eksplozija poškodovala v bližini parkiran osebni avtomobil. Materialna škoda znaša okoli 20.000 evrov.
Ker je osumljenec z eksplozijo povzročil nevarnost za življenje in splošno varnost ljudi, ga bodo policisti kazensko ovadili.
V nedeljo 15. junija bo Maribor gostil 4. Aquasystems tek ob Dravi, tekaškorekreativno prireditev namenjeno tekačem vseh starosti in telesnih pripravljenosti. S celodnevno prireditvijo na Mariborskem otoku, bo s tekom in zabavnim druženjem tudi uradno odprta kopalna sezona. Za vse obiskovalce, navijače in kopalce je vstop na prireditev brezplačna.
Več podrobnosti si lahko preberete na tej povezavi
Društvo prijateljev mladine Ruše in Kreativno društvo INSTINKT vabita na zabavno naravoslovno delavnico “Kemija je zanimiva”, ki bo danes 9. junija ob 17. uri potekala v prostorih Društva prijateljev mladine Ruše.
Vljudno vabljeni na zaključni nastop učencev in dan odprtih vrat Godbe Ruše, ki bo 17. junija ob 18. uri v prostorih godbe Ruše. Ob 19. uri bo v njihovih prostorih potekal tudi vpis novih učencev za šolsko leto 2014/2015.
V šolskem letu 2013/2014 so v okviru Godbe Ruše ustanovili posebno sekcijo, katere naloga je usposabljanje novih članov za igranje v njihovem orkestru.
Sekcijo so poimenovali Ljubiteljska glasbena šola Godbe Ruše.
Vsi, ki želite igrati kakšen instrument iz godbeniškega sestava kot so trobenta, bariton, tuba, rog, pozavna, saksofon, klarinet, vljudno vabljeni.
Pouk poteka v obliki individualnih ur s profesorjem ter domačih vaj. Profesorji, ki vas bodo učili so člani Godbe Ruše ter so vsi akademski glasbeniki oziroma profesorji.
Starost ni pomembna, pomembno je veselje do glasbenega ustvarjanja, zato prisrčno vabljeni prav vsi.
INFO:
e-mail: info@godba-ruse.si
Tel.: 068 166 296
ali vsak petek ob 19.30 v prostorih Godbe Ruše, Falska cesta 15, Ruše.
Minulo nedeljo se je v Domu krajanov na Smolniku odvijala že tradicionalna prireditev v okviru 3. Sornikovega dneva Glina.
Člani KUD-a Franjo Sornik Smolnik so pripravili prireditev, na kateri so sodelovali skupina Stezice iz Etnološkega društva Ložnica, pri petju so se jim pridružili tudi člani skupine Nikoli ni prepozno iz Društva upokojencev Ruše. Otroci, člani literarno gledališke sekcije so pripravili igro. Tematika večera je bila glina in na to tematiko so bila prebrana tudi razna besedila. Prireditev so popestrili tudi folkloristi. V kletnih prostorih pa so si obiskovalci lahko ogledali razstavo, na kateri so sodelovali vsi člani društva in tako smo si na razstavi lahko ogledali slikarska dela, folklorno nošo, rokodelske izdelke, letos pa so se razstavi pridružili tudi člani ruške enote Varstveno delovnega centra Polž. Ogled razstave pa je popestrila Berta Obrovnik, ki je z igranjem na citre ustvarila prav posebno vzdušje.
Festival KURSšlus je včeraj doživel vrhunec z nastopom skupine Mi2.
Dogajanje se je pričelo ob 20. uri z nastopom skupine High 5. Sledila je skupina Chain of Fools, ki je v Rušah nastopila prvič. Množica se je kopičila, medtem pa je oder zavzel Zoran Predin. Zoran je v Rušah nastopil že večkrat. Povedal je, da se rad vrača v Ruše, saj je nastopiti na takšen odru in pred takšno publiko resnično fenomenalno. Obiskovalci so že nestrpno pričakovali nastop skupine Mi2, ki so presegli vsa pričakovanja in poskrbeli so za odlično zabavo. Med obiskovalci smo lahko videli tako mlade, kot mlade po srcu.
Danes praznujemo dan Primoža Trubarja. Državni zbor je državni praznik, ki pa ni dela prost dan, sprejel junija 2010. Za spominski dan avtorja prve knjige v slovenskem jeziku in pobudnika oblikovanja zavesti o enotnosti slovenskega kulturnega, jezikovnega in političnega prostora je bil izbran domnevni datum njegovega rojstva v juniju 1508.
Pobudo za praznik je leta 2008 ob praznovanju 500. obletnice Trubarjevega rojstva dal tržaški pisatelj Boris Pahor. Posredoval jo je takratnemu predsedniku slovenskega centra PEN Tonetu Peršaku, ta pa dalje v DZ. Poslanska skupina SD je oblikovala predlog, ki ga sprejel DZ.
Kot so sporočili iz Urada predsednika RS, bodo danes pripravili dan odprtih vrat. Obiskovalci si bodo lahko ogledali poslopje predsedniške palače pod strokovnim vodstvom uslužbencev Protokola RS, in sicer ob 12. in 14. uri. Pred predsedniško palačo bo postrojena častna straža garde Slovenske vojske.
V DZ so dan Primoža Trubarja počastili v četrtek, ko je odbor DZ za kulturo pripravil kulturno prireditev. Predsednica odbora Majda Potrata je poudarila, da Trubar vsem generacijam Slovencem odpira vsaj tri vprašanja – vprašanje identitete, pripadnosti in vizije. “Trubar je svoje zastavljene cilje dosegel in s tem presegel svoj čas,” je dodala.
Pod naslovom Trubarjev dan ali dom v jeziku je v soboto v Velikih Laščah potekala konvencija oziroma srečanje pisateljev, ki so ga pripravili v sklopu projekta Slovenska pisateljska pot. Na prireditvi so spregovorili tudi o Trubarjevi Cerkovni ordningi, katere drugi ohranjeni izvod so lani našli v nemškem Memmingenu.
Primož Trubar, rojen leta 1508 na Rašici, velja za eno osrednjih osebnosti slovenske kulturne in tudi siceršnje zgodovine. Kot duhovnik je služboval je na Slovenskem in v Nemčiji. Kot zagovornik nauka Martina Lutra je širil protestantsko vero in po idejah reformatorjev, da naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, začel pisati slovenske knjige, med prvimi sta bila Katekizmom in Abecednik. Umrl je leta 1586.
Vir: STA
Volivke in volivci bodo danes na referendumu odločali o usodi zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Ob 7. uri se je po državi odprlo več kot več kot 3000 volišč, na katerih bo 1,7 milijona volilnih upravičencev lahko oddalo svoj glas.
Volišča bodo odprta do 19. ure, volivci pa morajo s seboj prinesti osebni dokument. Pred glasovanjem se morajo podpisati v volilni imenik, nato pa prejmejo glasovnico.
Referendumsko vprašanje na glasovnici se bo glasilo: “Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, ki je sprejel državni zbor na na seji 28. januarja 2014?” Navodilo za glasovanje je sicer napisano na glasovnici, glasuje pa se tako, da se obkroži odgovor “za” ali “proti”.
Vse do konca glasovanja ob 19. uri še vedno velja volilni molk, ko je prepovedana vsakršno prepričevanje ali nagovarjanje volivk in volivcev z namenom pridobivanja volilnih glasov.
Na ministrstvu za notranje zadeve deluje dežurna služba, kamor lahko državljani sporočajo podatke o domnevnih kršitvah volilnega molka.
Od 7. ure do zaprtja volišč pa bo prijave na telefonski številki 080 21 13 sprejemala dežurna služba inšpektorata za notranje zadeve.
Vir: STA
V dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor bodo danes podelili viktorje, ki veljajo za osrednje priznanje na področju medijev in popularne kulture. Viktorski večer, ki se bo tokrat prvič v zgodovini podeljevanja zgodil v Mariboru, bo režiral Klemen Dvornik, v voditeljski vlogi pa se po petih letih vrača Tadej Toš.
Vsebinsko se zlati kipci delijo na viktorje popularnosti, ki jih izbere javnost, in strokovne viktorje, ki jih izberejo člani Akademije Viktor. V obeh primerih je šest kategorij, torej bo razglašenih skupno dvanajst zmagovalcev.
Za strokovne viktorje so v kategoriji zabavna in igrana TV-oddaja nominirane Dobro jutro, Dobra ura in Moja Slovenija. Za najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje so nominirani Klemen Slakonja, Peter Poles in Mario Galunič, za obetavno medijsko osebnost Anže Zevnik, Ana Žontar Kristanc in Nina Košorok.
Nominiranci za najboljšo informativno TV-oddajo so Odmevi, 24 ur in Dnevnik, za voditelja informativne oddaje pa Slavko Bobovnik, Igor E. Bergant in Rosvita Pesek. Med otroškimi in mladinskimi TV-oddajami se bodo za priznanje potegovali Male sive celice, Ribič Pepe in Firbcologi.
Podeljenih bo tudi šest viktorjev popularnosti, ki jih je tudi letos izbirala širša javnost z različnimi načini glasovanja. V kategoriji TV-osebnost so največ glasov prejeli Klemen Slakonja, Slavko Bobovnik in Vid Valič, v kategoriji TV-oddaja Vid in Pero šov, Odmevi in Moja Slovenija, v kategoriji spletna stran pa 24ur.com, Slorock.si in Planet Siol.net.
Med glasbenimi izvajalci so nominirani Modrijani, Tanja Žagar in Siddharta, med radijskimi postajami Val 202, Radio Center in Radio 1 ter med radijskimi osebnostmi Jože Činč, Denis Avdić in Miro Mutvar.
Poleg viktorjev popularnosti in strokovnih viktorjev bo podeljen tudi viktor za življenjsko delo, ki ga je lani prejel igralec Boris Cavazza.
Tudi letošnji nominiranci se bodo ob prihodu na podelitev sprehodili po rdeči preprogi, po osrednji prireditvi pa se bodo pridružili ostalim gostom na viktorski zabavi v Kazinski dvorani SNG Maribor.
Prireditev poteka v organizaciji revije Stop in pod okriljem Krater Medie, neposredni prenos podelitve pa si bo mogoče ogledati na 1. programu TV Slovenija od 20. ure dalje.
Viktorji so bili lani podeljeni dvajsetič, torej letos vstopajo v tretje desetletje.
Vir: STA
Vsega lepega je enkrat konec. Bliža pa se tudi končnica Štajerske nogometne lige, ki je bila v sezoni 2013/2014 zaznamovana borbenimi, agresivnimi, napetimi in športnimi trenutki.
V predzadnjem je prvak Fužinar izgubil proti Radljam, potem ko je dal edini zadetek na srečanju Tadej Kovač. Skladno s tem Radlje ostaja v boju za tretje mesto in za uresničitev tega cilja v zadnjem krogu ne sme izgubiti. Ekipa Marles hiše je s porazom proti Pesnici dokončno izgubila vse možnosti za 3. slovensko ligo. Poleg že znanega prvega mesta, pa je zakoličeno tudi drugo mesto, ki so si ga izborili Dravograjčani na srečanju proti Peci.
NK DRAVOGRAD: NK PECA (1. polčas)
NK DRAVOGRAD: NK PECA (2. polčas)
Vljudno vabljeni na koncert Ženskega pevskega zbora ” Klasje “, ki bo v petek 13. junija 2014 ob 20. uri v Rotundi sv. Janeza Krstnika na Spodnji Muti.
Športno društvo NLP in kolesarska sekcija DRČA v okviru praznika občine Ruše vabina na kolesarski vzpon na Areh, ki bo v soboto 14. junija s startom v Rušah (KZR) ob 10. uri.
Vljudno vabljeni na tradicionalni teniški turnir Ruše Open 2014/1, ki bo 14. in 15. junija, s pričetkom v soboto ob 9. uri v Športnem parku Ruše.
Slovenija se želi v Guinessovo knjigo rekordov vpisati tudi z najtežjim spečenim hlebcem kruha na svetu. V ta namen so na dvorcu Štatenberg v Makolah postavili posebno peč na prostem, peka kar 1700 kilogramov težkega hlebca pa se bo začela v soboto zjutraj in bo trajala šest ur.
Priprave na peko največjega hlebca kruha bodo stekle že danes zvečer, peka pa se bo začela v soboto ob 7. uri. Po šestih urah bodo kruh vzeli iz peči, a s pokušino bo treba še kar nekaj časa počakati. Kruh se bo namreč ohlajal vse do nedelje, ko ga bodo razdelili med obiskovalce.
Največji hlebec na svetu bodo spekli iz Žitove moke. Kot so sporočili iz Žita, ki letos praznuje 150. obletnico delovanja svojega mlina v Mariboru, so k k projektu pristopili z donacijo 1440 kilogramov moke.
Dogodek organizira Turistično društvo Štatenberg in bo trajal tri dni. Za nocoj obljubljajo večerno zabavo z animacijo in glasbo, v soboto pa bo poleg osrednjega dogodka – peke kruha – mogoče obiskati tudi grajsko tržnico z domačimi izdelki in prikazi domačih obrti ter mašo v latinskem jeziku, pripravili pa bodo tudi popoldansko animacijo za otroke ter večerno zabavo s folkloro, animacijo, plesom in nastopi glasbenih gostov.
V tem času bodo na dvorcu snemali tudi zgodbo o grofu Attemsu. Gre za prikaz življenja na dvorcu in okolici, podkrepljenega z zgodovinskimi dejstvi. Vsebina zgodbe se plete okoli pripovedi grofa Dizme Attemsa, ki je z največjim kruhom želel nahraniti osirotelo ljudstvo.
Kruh bodo med obiskovalce začeli deliti v nedeljo opoldne, vendar se bo dogajanje začelo že ob 10. uri. Pripravili bodo nedeljsko mašo, grajsko tržnico z domačimi izdelki, animacijo za otroke ter popoldansko zabavo s folkloro, tamburaško skupino in glasbenimi gosti.
Vir: STA
Referendumska kampanja pred nedeljskim glasovanjem na referendumu o arhivski noveli se izteka, podporniki in nasprotniki pa imajo le še danes čas, da volivce prepričajo s svojimi argumenti. Opolnoči bo namreč začel veljati volilni molk, ko je vsakršno nagovarjanje volivcev prepovedano.
Zagovorniki in nasprotniki arhivske novele imajo torej na voljo le še en dan, da volivce prepričajo, zakaj menijo, da je treba novelo zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih na referendumu potrditi oziroma jo zavrniti. SDS, ki noveli nasprotuje, bo v ta namen danes pripravila novinarsko konferenco, Arhiv RS, ki novelo podpira, pa organizira okroglo mizo.
Kampanja se bo uradno zaključila opolnoči, ko bo nastopil volilni molk. Spoštovati ga bo treba do nedelje do 19. ure, ko se bodo zaprla volišča po državi.
V času volilnega molka bo prepovedana vsakršna dejavnost, ki bi volivce navajala k takšnemu ali drugačnemu glasovanju. Na ministrstvu za notranje zadeve bo v tem času delovala dežurna služba, kateri bodo lahko državljani sporočali podatke o domnevnih kršitvah.
Od torka do četrtka so lahko tisti, ki so želeli, svoj glas oddali predčasno. Skupno je v treh dneh glas oddalo 10.612 volivcev, kar predstavlja 0,63 odstotka upravičencev.
Danes je tudi Mednarodni dan arhivov. V ta namen bo v Arhivu RS potekala predstavitev arhivske dejavnosti in regionalnih arhivov.
Vir: STA
Zavezujoče ponudbe za nakup časnika Večer so po opravljenih skrbnih pregledih do zdaj oddali družba Salomon v imenu skupine Krater, mariborsko podjetje Astraea Investicije Ena v lasti podjetnika Jožeta Kojca in družba Dober Večer, ki sta ga ustanovila nekdanji lobist Uroš Hakl in bivši predsednik uprave T-2 Sašo Todorović, piše današnji Večer.
Mariborski časnik prodaja družba Delo, ki jo lastniško obvladuje Pivovarne Laško. Prodajalec bo vse tri ponudnike zdaj pozval k pogajanjem, odločitev o poslu pa naj bi bila znana do konca meseca.
Kot še piše Večer, ki se sklicuje na svoje vire, naj bi najvišjo ponudbo oddal Salomon, ki ga preko Kraterja obvladuje Martin Odlazek, njena vrednost pa naj bi presegala milijon evrov.
Najmanj naj bi ponudil mariborski podjetnik Jože Kojc oziroma njegovo podjetje Astraea Investicije Ena, in sicer okoli 600 tisočakov, čeprav je Delo pred leti mariborsko hišo kupilo za kar 18 milijonov evrov. Razlog za tako nizko ponudbo naj bi bili rezultati skrbnega pregleda, ki naj bi bili pokazali, da je za popolno sanacijo Večera potrebna še dodatna finančna injekcija, piše časnik.
Kojc za Večer ni ne potrdil ne zanikal, da je Delu v nasprotju s preostalima dvema tekmecema predložil povsem zaprto finančno konstrukcijo prevzema, po kateri bi časnik prevzel izključno z lastnimi sredstvi in brez posojil. Za naskok na časopisno hišo naj bi Kojc že imel oblikovano ekipo, v kateri naj bi bil tudi računal predvsem na nekdanjega predsednika uprave Dravskih elektrarn (DEM) Damjana Koletnika, ki se ga po pisanju časnika omenja kot bodočega direktorja Večera.
Dvojec Hakl – Todorović naj bi manjši del kapitala zagotovil sam, preostanek pa naj bi si sposodila. Ob tem naj bi Večerovo finančno stanje skušala izboljšati z odpuščanji, na cesti naj bi po informacijah Večera ostalo 53 ljudi, in s prodajo nepremičnin.
Kot še piše časnik, naj bi po njihovih informacijah v kratkem ponudbo oddal še četrti ponudnik, a bo o tem, kdo od njih bo na koncu dejansko prevzel Večer, poleg Dela odločala tudi država. Agencija za varstvo konkurence bo presodila, ali s poslom ne bo nastala nedovoljena koncentracija medijskega lastništva, posel pa bo moralo dovoliti tudi ministrstvo za kulturo.
Tega bo do oblikovanja nove vlade vodil Uroš Grilc, ki bo kot kaže tudi odločil o nadaljnji Večerovi usodi. Kot so za Večer pojasnili na ministrstvu, presojanje o tovrstnih prevzemih sodi med tekoče posle, svoje mnenje pa morajo podati v dveh mesecih. Če se bo torej Delo odločilo do konca junija, bo epilog najnovejšega poskusa prodaje Večera znan že v avgustu, še dodaja Večer.
Zgodba o prodaji Večera se vleče že nekaj let. Delo ima 79,24-odstotni delež Večera v lasti od novembra 2008, varuh konkurence pa mu je septembra 2009 naložil, da mora zaradi presežne koncentracije na področju časopisnega in oglasnega trga v letu dni odprodati vsaj 75-odstotni delež v Večeru.
Delo je skušalo prodajo najprej izvesti prek mednarodnih razpisov. Ob prvem razpisu, objavljenem leta 2010, je Večer želelo kupiti podjetje 3Lan, ki je z Delom že sklenilo kupoprodajno pogodbo, pozneje pa celo podpisalo pogodbo o soupravljanju z Matejem Raščanom, lastnikom podjetja Delo Revije, ki je zdaj v stečaju. A je ministrstvo za kulturo leta 2011 vlogo 3Lan za izdajo soglasja k pridobitvi več kot 20-odstotnega deleža Večera zavrnilo, ker je ocenilo, da je bila predložena strategija upravljanja Večera neustrezna.
Tudi ob drugem razpisu, objavljenem leta 2012, prodaja ni bila uspešna, saj kupec, podjetje Medici iz Hamburga, ni uspel zagotoviti ustreznih finančnih sredstev za nakup. Za nakup so se zanimali tudi zaposleni v Večeru, a niso uspeli zbrati potrebnih sredstev.
Delo je konec februarja pripravilo javno dražbo, na kateri je skušalo prodati Večer, izklicna cena za celoten delež je bila 3,098 milijona evrov, a je bila ta neuspešna, saj nihče ni vplačal varščine.
Vir: STA
Občinsko komunalno podjetje Snaga Maribor je danes začelo urejati vinograd na mariborski Piramidi, ki je po stečaju družbe Vinag ostal brez oskrbnika. S stečajno upraviteljico Vinaga Brigito Kraljič je Snaga podpisala pogodbo do jeseni, mariborska občina pa medtem čaka na zakup zemljišč od republiškega sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.
“Snaga je vesela, da je Mestna občina Maribor prevzela pobudo za ureditev oziroma reševanje vinogradov na Piramidi,” je povedala Petra Hercog iz tega podjetja.
Na delo so se danes odpravili štirje uslužbenci Snage in se najprej lotili košnje trave. “V sklop nujnih vzdrževalnih del, ki jih bo zdaj v vinogradih opravljala Snaga, sodi tudi škropljenje, pletje trsov, popravilo dotrajanih žičnih armatur in podobno,” je pojasnila. “Vinograd je v razmeroma slabem stanju.”
V skladu s pogodbo, ki so jo v četrtek podpisali s stečajno upraviteljico Vinaga, ima Snaga vinograd v upravljanju do vključno letošnje trgatve. Tako bo grozdje še obrala, zaenkrat pa ni znano, kje ga bo predelala in kaj bo naredila z vinom. Prav tako niso znane finančne podrobnosti sklenjene pogodbe.
Nekdanji mariborski vinarski ponos Vinag je pristal v stečaju v začetku aprila, a že prej so se vrstile kritike na račun slabega vzdrževanja 4,8 hektarja velikega vinograda na Piramidi, ki predstavlja pomemben del vedute mesta. Skozi njega vodi sprehajalna pot iz Mestnega parka do kapelice in arheološkega najdišča na vrhu griča.
Vinograd leži na zemljiščih v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki jih ima Vinag v večletnem zakupu. “Cilj tega reševanja je oblikovanje mestnega vinograda, ki bi bil v ponos temu mestu in bi bil turistična atrakcija po vzoru nekaterih evropskih mest, na primer Stuttgarta,” je v današnji izjavi za javnost povedal direktor mariborske mestne uprave Marko Žula.
Po njegovih besedah so se dogovorili, da vinograd zaenkrat ostane v zakupu Vinaga, obdeluje pa ga Snaga. V naslednji fazi naj bi sklad razpisal nov postopek za zakup teh zemljišč, na katerega se bo prijavila občina oziroma posebej v ta namen ustanovljena zadruga. “To še razčiščujemo. V izdelavi je elaborat, ki bo pokazal, kaj je bolj gospodarno,” je pojasnil.
Na ta način naj bi občina zakupila vinograd na Piramidi za daljše obdobje, predvidoma nekaj manj kot 30 let. Nov razpis pričakujejo jeseni.
Vzporedno naj bi tekli tudi postopki za prenos zemljišč v občinsko last, za kar so si na mariborski občini začeli prizadevati že lani, a sklad doslej tej rešitvi ni bil naklonjen, saj jih je občina želela prevzeti brezplačno. “Pristojni občinski urad je medtem nekoliko modificiral svojo argumentacijo in pripravil nove pravne podlage. Upamo, da smo sklad prepričali v to,” je pojasnil Žula.
Občina poskuša rešiti tudi Vinagovo klet v središču mesta, ki velja za eno največjih in najstarejših klasičnih vinskih kleti v Evropi. “V primeru, da bodo klet, ki je v stečajni masi, prodajali po posameznih delih, bo občina zainteresirana za protokolarni del, kjer so stari sodi,” je povedal Žula. Celotne kleti občina po njegovih besedah ne bi mogla kupiti, bi pa naj že obstajala dva interesenta, ki se zanimata za njen nakup.
Vir: STA
Predstavniki Planice na 49. kongresu Mednarodne smučarske zveze, ki ta teden poteka v Barceloni, niso dobili organizacije svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju leta 2019. Prvenstvo bo pripravil avstrijski Seefeld. Kandidata sta bila še nemški Oberstdorf in kazahstanski Almaty.
Samo glasovanje je pokazalo, da Planica kljub velikemu optimizmu ni imela pravih možnosti, da prvenstvo res dobi. V prvem krogu glasovanja je Oberstdorf prejel osem glasov, Seefeld šest in Planica tri. Po pričakovanjih je odpadel Almaty. V drugem krogu se je izid ponovil, v finalu pa so vse tri planiške glasove dobili Avstrijci in presenetljivo zmagali.
Planica se je na kongresu Fis potegovala že za SP 2017, a bila na prejšnjem kongresu po hudem izgredu v slovenski odpravi v Južni Koreji neuspešna. Prvenstvo je takrat dobil finski Lahti. Prihodnje leto bo svetovno prvenstvo v Falunu na Švedskem.
Zelo tesna je bila tudi odločitev o prireditelju svetovnega prvenstva alpskih smučarjev 2019. Z 9:8 so se na koncu veselili predstavniki švedskega Areja, ki so ugnali italijansko Cortino d’Ampezzo, ki ji ni pomagala niti podpora Alberta Tombre ali pa Luce di Montezemola. Brez protikandidata je SP deskarjev in smučarjev prostega sloga dobil ameriški Park City, Oberstdorf pa je v uteho dobil vsaj svetovno prvenstvo v poletih 2018, a prav tako brez protikandidata.
V petek bodo na kongresu še volitve predsednika in članov predsedstva. Edini kandidat za predsedniško mesto ostaja Švicar Gian Franco Kasper, med 22 kandidati pa se bo za eno od 16 mest v predsedstvu potegoval tudi slovenski predstavnik Janez Kocijančič.
Vir: STA
Urad za komunalo, promet in prostor Mestne občine Maribor, obvešča stanovalce, ki imajo veljavno dovolilnico za parkiranje na plačljivih parkirnih prostorih na območju cone 4, da lahko v času Festivala Lent z dovolilnico parkirajo tudi na območju cone 2 in cone 6.
Slika je simbolična
Dne 5. junija 2014, okoli 17. ure, se je 57-letna Mariborčanka, s kolesom vozila po napačni strani ceste in se nepravilno vključevala na prednostno Puhovo ulico v Mariboru. Vanjo je trčil 77-letni voznik osebnega avtomobila, ki je pravilno pripeljal po prednostni cesti. Kolesarka je padla in se pri tem hudo telesno poškodovala. Z reševalnim vozilom so jo odpeljali v UKC Maribor, kjer je ostala na zdravljenju.
Slika je simbolična
Policisti bodo kolesarki izdali plačilni nalog, o vseh ugotovitvah pa bodo s poročilom obvestili pristojno tožilstvo.
Mitnico – »mučki produkt« projekta Drava kot priložnost so obogatili s še eno pridobitvijo za radovedne obiskovalce od blizu in daleč. V sodelovanju z občino Muta so postavili turistične table z zanimivimi vsebinami in fotografijami o življenju v Dravski dolini in na Koroškem nekoč in danes ter večjimi turističnimi značilnostmi v občini Muta.
S tem so obiskovalcem športno-rekreacijskega in turističnega parka Mitnica Muta ponudili globalen vpogled
v življenje na tem delu Dravske doline in jim na zanimiv način predstavili bistvo in ozadje pestre turistične ponudbe.
MITNICA MUTA – GO TURIZEM Vas vabijo, da z njimi proslavite otvoritev turističnih tabel.
V soboto, 14.6.2014, ob 17.00 uri bodo širši javnosti predstavili vsebino in namen turističnih tabel.
Vsebino bo s strokovne plati komentiral kustos Koroškega pokrajinskega muzeja, g. Marjan Kos, turistično vas bodo skozi vsebino pospremili člani turističnega krožka, učenci OŠ Muta. Prireditev bodo popestrili literati Literarnega društva Utrip Zgornje Dravske doline in Ansambel Diaton.
Prisrčno dobrodošli!
Vabi:
MITNICA MUTA – GO TURIZEM
Martina Verčkovnik z ekipo
Fakulteta za organizacijske vede je na tekmovanju DIGGIT prejela zlato nagrado v kategoriji turizem za spletni portal GoGorenjska.com. Portal je bil razvit v okviru mednarodnega projekta CentraLab v sodelovanju s podjetjem Enki d.o.o. Projekt CentraLab se izvaja v okviru Central Europe programa in je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj(ERDF).
O nagrajenem delu
Fakulteta za organizacijske vede, Univerza v Mariboru in Enki dobitnika zlate nagrade v kategoriji turizem za delo GoGorenjska.
Spletni portal omogoča turističnim ponudnikom in turistom sodelovanje pri ustvarjanju ponudbe turističnih storitev na območju Gorenjske. Omogoča vnos svoje ponudbe, doživetij, zanimivosti in ocen v obliki turističnih znamenitosti, ki se lahko povezujejo v poti. Posebnost portala je soustvarjanje poti z uporabo že obstoječih vnosov sodelujočih ali dodajanjem vsebine v obstoječe vnose. Tako prihaja do soustvarjanja novih in inovativnih turističnih poti, saj vse interesne skupine sodelujejo med seboj.
Člani odborov DZ za gospodarstvo in za finance so bili včeraj enotni, da je treba zagotoviti, da bodo ukrepi iz programa spodbujanja konkurenčnosti Maribora s širšo okolico v obdobju 2013-2018 čim prej izvedeni.
Noben od sedmih dodatnih začasnih ukrepov razvojne podpore za mariborsko območje, ki jih je vlada sprejela junija lani in del katerih je tudi oktobra lani sprejet program spodbujanja konkurenčnosti Maribora, doslej ni bil izveden, je v imenu predlagateljev, poslancev z mariborskega območja, dejal Branko Kurnjek (DL). Izjema je objava razpisa za sofinanciranje večjih začetnih naložb podjetij marca letos.
Odbora vladi predlagata, naj prek sklada za regionalni razvoj in razvoj podeželja zagotovi vzpostavitev regijskih garancijskih shem za območje Koroške in Podravja. Podpišejo naj se vse manjkajoče pogodbe med gospodarskim ministrstvom ter Mariborsko razvojno agencijo in Regionalno razvojno agencijo za Koroško, da se bodo lahko instrumenti programa začeli izvajati, ti dve agenciji naj odpreta tudi poseben račun, na katerem bo denar, namenjen izvajanju instrumentov iz programa, predlagata odbora.
Vladi tudi priporočata, naj se v uredbi o izvajanju evropskega programa Leader zagotovi, da bodo za problemsko območje Maribor na voljo trije milijoni evrov, kot predvideva program (osnutek uredbe namreč predvideva tri milijone evrov za vsa problemska območja v državi), ter predlagata, naj se za izvedbo sklepov pooblasti ministra, pristojnega za gospodarski razvoj in tehnologijo.
“Maribor ima upravičeno terjatev do države,” je menil Matevž Frangež (SD), saj da država že v 90. letih ni uravnotežila dejstva, da je Maribor plačal največjo ceno državne osamosvojitve v smislu izgube trgov, industrije, podjetij.
Vprašal se je, kako je mogoče, da se v enem letu, razen enega razpisa, ni izvedel noben izmed predvidenih ukrepov. Pri tem je prst usmeril v uradništvo. “To ni samo problem politike, ampak problem nezainteresiranosti povsod po državni administraciji,” je dejal Frangež.
Franc Breznik (SDS) je menil, da bi bilo treba spremembe zastaviti širše, med drugim z drugačnim regionalnim razvojem. Država je močno centralizirana, vse se steka v Ljubljano, je opozoril in dodal, da bi bil položaj Maribora mnogo boljši, če bi bil regijsko središče. “Prvi ukrep, s katerim bi Maribor dobil nov zagon, je kreiranje pokrajin in Maribora kot središča pokrajine,” je dejal.
Težava nekonkurenčnosti Maribora je tudi vladna politika, je bil kritičen Breznik in pri tem izpostavil vladno politiko glede dviga DDV in trošarin, birokratskih ovir … ki ni prijazna za potrošnjo in podjetništvo, v mestu blizu meje pa se to še posebej pozna. O predvidenih ukrepih za Maribor in okolico je dejal: “Barka se potaplja, mi pa se pogovarjamo, ali bo dala vlada gor eno vedro, da bodo lahko odstranjevali vodo in se barka mogoče še ne bo takoj potopila.”
Na sejo brez opravičil ni bilo precej vabljenih, med drugim predsednice vlade ter finančnega in gospodarskega ministra proti čemur so nekateri člani odbora protestirali.
Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologije Janko Burger, ki je opravičil ministra, ki opravlja tekoče posle, Metoda Dragonjo, ker je po seji vlade moral na službeno pot, je glede (ne)izvajanja ukrepov dejal, da prihaja “iz podjetja, ki se imenuje javna uprava, iz podjetja, s katerim nisem zadovoljen, ker postopki niso zgled nekemu resnemu podjetju”.
Burger program sicer razume kot strokoven dokument, ki ga je treba izvesti. Glede izvedbe ukrepov je bilo že precej narejenega, res pa je, da še ni vseh pravnih podlag, da bi jih realizirali, je dodal. Alenka Pavlič (nepovezani) je navedla podatke o tem, v kakšni fazi je izvedba katerega ukrepa, in zanikala, da ni bilo nič narejenega, ter dodala, da pa določeni postopki zahtevajo svoj čas.
Direktor Mariborske razvojne agencije Božidar Pučnik je povedal, da se župani in podjetja glede na to, da doslej še ni prišel niti en cent iz predvidenih ukrepov, bojijo, da zaradi zamude za letos predvidena sredstva prihodnje leto ne bodo na voljo. Poudaril je, da še niso vzpostavljene regijske garancijske sheme, na podlagi katerih bi lahko izvedli subvencioniranje obrestnih mer pri posojilih in manjših investicij.
Obljuba je bila dana, pa se eno leto ni zgodilo nič, je bil kritičen župan občine Hoče-Slivnica Jože Merkuš. “Lahko razpravljate o čemer koli, a dokler za to območje ne bo ukrepov, ki bodo dali rezultate, ne bo nič pomagalo. To je neodgovorno,” je poslancem dejal župan.
Vir:STA
V nedeljo, 01.06.2014 je v Polzeli potekalo ekipno državno prvenstvo v karateju. Selniški karateisti so se okitili s srebrnimi medaljami v katah ekipno med mlajšimi dečki. Ekipa, v postavi Mori Nik, Vališer Jan in Gosak Matic, je po treh zaporednih zmagah izgubila v finalu proti ekipi iz Gornje Radgone. Druga selniška ekipa je med starejšimi dečki izgubila v prvem kolu.
Selniški karateisti so se vneto pripravljali na to državno prvenstvo in tako tudi rezultat ni izostal.
Sedaj jih pred šolskimi počitnicami čaka samo še klubski seminar, katerega bodo organizirali na domu Škorpijon.
Rezultati selniških karateistov:
2. mesto, kate ekipno mlajši dečki (MORI N., GOSAK Matic in VALIŠER J.)
kate ekipno starejši dečki (ZADRAVEC S., KOBAL M. in FRAS PEČLIN A.) – izgubili so v 1. kolu
GZS območna zbornica Koroška je danes na slovesnosti v družbi Grammer Automotive v Slovenj Gradcu podelila priznanja za inovacije v letu 2013. Podelila je sedem bronastih, osem srebrnih in pet zlatih priznanj. Zadnje so prejeli inovatorji v družbah Nieros Metal, Metal Ravne in Grammer Automotive ter v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.
Med inovacijami, nagrajenimi z zlatim priznanjem, je bila najvišje ocenjena inovacija posebne skupine v Metalu Ravne, ki že desetletje posega po najvišjih inovacijskih priznanjih. Inovatorjem je uspelo razviti novo visoko legirano orodno jeklo za delo v hladnem, ki se že uspešno trži in je presežek na svojem področju, so zapisali na koroški območni gospodarski zbornici.
Ocenjevalna komisija je osem srebrnih priznanj podelila inovatorjem iz štirih podjetij, in sicer za tri inovacije inovatorjem Metala Ravne, za dve inovatorjem iz Johnson Controlsa ter za po eno inovacijo zaposlenim iz družb Moduli SG in Sistemska tehnika. Eno od osmih srebrnih priznanj je podelila inovaciji Lahko branje avtoric Saše Fužir in Tatjane Knapp iz Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem.
Bronasta priznanja so prejeli inovatorji v družbah Narda-Kareta turizem z Raven na Koroškem, v slovenjgraških podjetjih Fonaterm, Grammer Automotive in Johnson Controls ter iz družbe Tab Mežica.
Koroška območna gospodarska zbornica je z današnjo podelitvijo zaključila že 11. razpis za najboljše inovacije v regiji. V tem času je podelila 243 priznanj in nagradila 847 inovatorjev. Kot poudarjajo na GZS, se povečuje delež sodelujočih inovatork, letos jih je 10, kar pomeni, da je med letošnjimi inovatorji kar 13 odstotkov žensk.
Vir: STA
Koroško gospodarstvo je lani ustvarilo za 28 milijonov evrov skupnega neto čistega dobička, s čimer je regija ohranila peto mesto med šestimi regijami v Sloveniji, ki so zabeležile dobiček. S podatki so se danes seznanili člani upravnega odbora GZS območne zbornice Koroška, ki so se ob tem vnovič zavzeli za hitrejše postopke v zvezi s hitro cesto.
V 2013 je 1131 podjetij iz regije, ki so posredovala podatke Agenciji za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), skupno ustvarilo 28 milijonov evrov neto čistega dobička, kar je 25,87 odstotka manj kot v letu 2012. Ob tem pa so skupno koroška podjetja, ki so podatke za lani oddala Ajpesu, ustvarila 1,5 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 0,7 odstotka več kot leto prej.
V regiji, ki je izrazito izvozno usmerjena, še naprej prevladujejo predelovalne dejavnosti, kjer je bil dosežen tudi najvišji skupni dobiček. Največ skupne izgube pa so v regiji beležile družbe s področja kulture, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti. Med občinami so družbe glede na poslovni izid najbolje poslovale v Mežici, kjer so zabeležile največji skupni dobiček, sledita občini Slovenj Gradec in Prevalje. Skupno izgubo pa so beležila podjetja s sedeži v Dravogradu, kjer je bila izguba največja, ter v Vuzenici in v Ribnici na Pohorju.
Lani je bilo na Koroškem na novo ustanovljenih 61 družb, z delovanjem je prenehalo 51 družb, regija pa je lani imela 20 stečajev, je med drugim v predstavitvi povedala Tanja Žnidarko iz Ajpesa. Najbolj dobičkonosna podjetja na Koroškem so bila lani Tab Mežica, Petrol Energetika Ravne, Abrasiv Muta, Energija RM iz Mežice in MPI Črna na Koroškem. Podjetja z največjo izgubo pa so bila lani Lesna TIP Otiški Vrh, Litostroj Ravne, SGP Kograd Igem in Kograd IGEM iz Šentjanža pri Dravogradu ter Fagot iz Slovenj Gradca.
V letošnjem letu pa so koroška podjetja glede na rezultate ankete Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) o poslovnih pričakovanjih bolj optimistična glede tega, kako se bodo gibali prihodki na tujih trgih, tudi glede zaposlovanja, skromnejši pa glede pričakovanj neto dobička, je podatke med drugim predstavila izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike Alenka Avberšek, ki ocenjuje, da je Koroška primer regije, ki se je bila prisiljena gospodarsko prestrukturirati pred leti in zdaj pobira bero tega, je pa to še daleč od najboljših rezultatov.
V povezavi z rezultati gospodarstva je upravni odbor danes govoril tudi o hitri cesti oz. tretji razvojni osi na Koroškem. Kot je poudarila predsednica upravnega odbora koroške gospodarske zbornice Mojca Kert, koroško gospodarstvo skupno posluje pozitivno in s svojimi načrti vliva optimizem glede prihodnosti življenja v 12 koroških občinah. Vendar pa brez ustrezne infrastrukture gospodarstvo po njenih besedah ne bo več moglo slediti zastavljenim ciljem.
Poudarila je, da je sodobna prometnica nujna, zato so ministrstvu za infrastrukturo poslali dopis, s katerim ministrstvo pozivajo, naj ubere inovativne pristope pri iskanju virov financiranja in še letos preveri možnosti javno-zasebnega partnerstva. Pričakujejo, da bo ministrstvo izvedlo nadaljnje aktivnosti za pridobitev virov in umestilo prometnico v prostor skladno s pričakovanji gospodarstva. Hkrati so se zavzeli za nadaljevanje aktivnosti za obnovo oz. vzdrževanje obstoječih državnih cest v regiji.
Vir: STA
Sodobni mediji zahtevajo zaradi svoje raznolikosti vsestransko izobražene kadre, ki obvladujejo tehnologijo in imajo sveže ideje. Vsega tega ni moč pridobiti le na univerzi, ampak je treba raziskovati na različnih koncih, so se strinjali udeleženci današnje okrogle mize v Mariboru, ki jo je priredil Inštitut za medijske komunikacije.
“Nobena fakulteta vam ne bo dala službe. Ključno je, da še med študijem ali celo prej najdeš stvari, ki te podžgejo,” je študentom medijskih komunikacij na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko zaupal glasbenik in spletni svetovalec Andrija Šulič. “Sčasoma ugotoviš, da lahko nekaj od tega, kar počneš, tudi prodaš.”
Novinarki Tanja Rosandič in Nuša Baranja, prav tako nekdanji študentki medijskih komunikacij, sta se strinjali, da je študij le osnova, na kateri moraš sam graditi. Različna znanja, poznanstva in izkušnje so pri iskanju službe in kasneje delu v medijih zelo koristna.
Prav tako sta za delo v medijih nujni prilagodljivost in predanost, saj gre za službo brez rednega delovnega časa. Še posebej tisti, ki delajo na televiziji, so stalno pod drobnogledom javnosti, tudi izven delovnega časa. “Biti medijec je pravzaprav način življenja,” je sklenil novinar Matej Korošec, ki je vodil okroglo mizo.
Vsi so dejali, da bi, če bo le mogoče, radi ostali v Sloveniji, ne branijo pa se sodelovanja s tujimi partnerji oziroma izvažanja svojega znanja v tujino. To ne pomeni, da jim slovenski prostor ne nudi dovolj možnosti za kreativnost, je pa manj finančne spodbude. Po ocenah Šuliča v Sloveniji ni mogoče uspeti le z eno dobro idejo, ampak je za uspeh potreben večleten trud.
Grafična oblikovalka Ajda Gregorčič je dodala, da je, še posebej v trenutnih kriznih časih, treba poprijeti tudi za projekte, ki se na prvi pogled morda ne zdijo zanimivi. “Veliko kreativne industrije pravzaprav ni kreativne. Veliko je bolj ali manj suhoparnega, vsakdanjega dela. Obstajajo pa cukrčki, neki presežki, za katere se splača delat,” je dodal Šulič.
Okrogla miza je potekala v okviru Medijskega dneva, ki ga je Inštitut za medijske komunikacije, ki deluje v okviru fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, priredil že peto leto zapored. Prvi dan dogodka je v sredo v Kinu Udarnik potekal študentski filmski festival Student Cuts. Letos je bilo prijavljenih 92 filmov iz 22 držav, na festivalu pa so jih predvajali 40 iz 13 držav.
Vir: STA
