Državni zbor je po odločitvi predsednika republike Boruta Pahorja, ki je v nedeljo podpisal odlok o razpisu predčasnih parlamentarnih volitev za 13. julij, z današnjim dnem razpuščen. Predsednik DZ Janko Veber bo danes nadaljeval pogovore z vodji poslanskih skupin glede dela DZ po razpustu, medtem pa se večina strank že pripravlja na volitve.

DZ je v nedeljo popoldne Pahorja obvestil, da predloga za novega mandatarja ni. Pahor je takoj zatem podpisal odlok o razpustu DZ in datumu predčasnih volitev. Odlok je že objavljen v uradnem listu. Objavljeno je tudi navodilo Državne volilne komisije za dajanje podpore listam kandidatov za volitve v DZ.

Mandat aktualnih poslank in poslancev bo trajal vse do ustanovne seje novega DZ. Kot je že pojasnil predsednik DZ Janko Veber, iz ene od odločb ustavnega sodišča sledi, da DZ tudi po razpustu ohranja polna pooblastila. Vprašanje pa je, ali bodo odločali na rednih ali izrednih sejah.

Datum volitev lahko spremeni še ustavna presoja odloka, ki jo je napovedala stranka Solidarnost. Čeprav naj bi neuradno zlasti nove stranke upale na uspeh ustavne presoje, saj imajo do julija malo časa za utrditev v političnem prostoru, pa se vse stranke na volitve že aktivno pripravljajo.

Tako so v polnem teku tudi pogovori o povezovanju. Na politični levici bodo potekali ves teden, čeprav za zdaj še ni povsem jasno, kdo se bo s kom povezal. K pogovorom je že povabilo Zavezništvo Alenke Bratušek, s katero se bo verjetno povezala Zares, medtem ko naj bi bil predsednik društva Verjamem Igor Šoltes po nekaterih informacijah bolj naklonjen sodelovanju s SD.

Mandat za pogovore s SD bo v sredo v svoji stranki iskal prvak DeSUS Karl Erjavec. Blizu SD naj bi bila tudi stranka Solidarnost, medtem ko naj bi se Miro Cerar po nekaterih informacijah nagibal k samostojnemu nastopu na volitvah.

Vir: STA

Predsednik republike Borut Pahor je podpisal odlok o razpustu državnega zbora s ponedeljkom in razpisu predčasnih državnozborskih volitev za 13. julij. Kot je po podpisu odloka v izjavi za medije pojasnil Pahor, je namreč 13. julij v danih razmerah najboljši mogoč datum za predčasne volitve. Državljane je pozval, naj volitve kot pomembno priložnost izkoristijo za naše skupno dobro.

“Glede na datum in način odstopa vlade ter na strogo določene roke za ugotavljanje možnosti za sestavo nove vlade oziroma za razpis predčasnih volitev je 13. julij v teh razmerah najboljši mogoč datum,” je pojasnil Pahor. Znova je poudaril tudi, da datum volitev ni prosta presoja predsednika republike, pač pa da je vezan na ustavo, zakon in poslovnik DZ.

Predčasne volitve so po njegovem mnenju za državo in vse nas “veliko, veliko boljša izbira kot že četrti poskus, da se imenuje mandatar ali tretja vlada v enem samem mandatu državnega zbora”.

Možnosti za razpis volitev v septembru glede na datum in način odstopa vlade ter poslovniške in zakonske roke pa sploh nikoli ni bilo, je dejal Pahor.

Kolikor je po eni strani nehvaležno, da bodo volitve sredi julija, pa je po drugi strani tudi zelo dragoceno, da se bosta sicer dva politično manj aktivna meseca porabila koristno, za pogovore in dogovore o oblikovanju nove vlade, je ocenil. Glede na dosedanje izkušnje pri oblikovanju vlad gre po njegovih besedah pričakovati imenovanje, sestavo in potrditev nove vlade s polnimi pooblastili že sredi septembra.

Sedanje politično dogajanje je po njegovih besedah treba videti tudi v optimistični smeri. Glede na osebne izkušnje ter upoštevajoč mnenja uglednih tako domačih kot tujih strokovnjakov si namreč Pahor, kot pravi, dovoli oceniti, da je Slovenija na pragu izhoda iz gospodarske krize. Zato meni, da imata naslednja sestava DZ in nova vlada priložnost ter odgovornost, da Slovenijo začne vračati med najbolj napredne in zgledne države v Evropi in po svetu.

Glede na relativno ugodne zunanje gospodarske okoliščine, naše dobre in slabe izkušnje z reševanjem krize ter glede na “naše upravičeno pričakovanje, da se končno stvari obrnejo na bolje”, so predčasne volitve pomembna priložnost za našo državo, je še dodal Pahor.

Datum volitev se lahko sicer še spremeni, saj so že ob prvi informaciji, da bi bile volitve lahko med počitnicami, nekateri napovedovali vložitev zahteve za ustavno presojo razpisa volitev.

Državni zbor bo sicer že drugič v zgodovini države predčasno zaključil svoj mandat. Sedanji sklic, ki se je na ustanovni seji sestal 21. decembra 2011, je torej razpuščen po približno dveh letih in pol delovanja. Mandat aktualnih poslank in poslancev bo sicer trajal vse do ustanovne seje novega DZ.

Sam datum predčasnih volitev pa lahko spremeni še morebiten uspeh napovedane ustavne presoja odloka. Ustavno sodišče je namreč ob nedavni presoji o razpisu referenduma o arhivski noveli presodilo, da bi izvedba referenduma v času takoj po prvomajskih praznikih oziroma počitnicah volivcem otežila uresničevanje volilne pravice. Vendar pa je imel DZ za razpis referenduma čas leto dni, medtem ko je v primeru volitev v DZ treba slediti ustavni določbi, ki pravi, da če se državni zbor razpusti, se izvoli nov najkasneje dva meseca po razpustu prejšnjega, torej v vsakem primeru v času poletnih dopustov in počitnic.

Vir: STA

V bližini kraja Banjole v hrvaški Istri je v soboto popoldne pri potapljanju na vdih umrl 32-letni Slovenec, je poročal hrvaški spletni portal Index.hr.

Slika je simbolična

Kot so po poročanju portala sporočili iz hrvaškega ministrstva za pomorstvo, promet in infrastrukturo, je slovenski potapljač utonil v uvali Polje nedaleč od Banjol.

32-letnik se je še z dvema prijateljema, prav tako slovenskima državljanoma, potapljal na dah. Dvojica je opazila, da 32-letnik negibno plava v bližini čolna, s katerim so prišli na potapljanje. Izvlekla sta ga na čoln in ga oživljala, a neuspešno.

Istrski policisti nesrečo še preiskujejo. Po navedbah ministrstva so imeli vsi trije potrebna dovoljenja in tudi pisna potrdila, da so usposobljeni za potapljanje na vdih.

Vir: STA

Številni starejši si ne morejo privoščiti toplega obroka.

V Sloveniji je veliko socialno ogroženih starejših ljudi, a velikokrat ostajajo skriti za svojimi zidovi. Zanje je veliko bogastvo že topel obrok hrane. V Mariboru je po podatkih tamkajšnjega centra za socialno delo okoli 350 starejših uporabnikov, ki dnevno prihajajo na brezplačen obrok.

Podlaga za upravičenost do brezplačnega obroka je odločba o prejemanju denarne socialne pomoči. “Vendar po obroke ne prihajajo vsi. Mesečno beležimo okoli 950 uporabnikov, ki pridejo po brezplačni obrok, od tega jih je okoli 600 dnevno prisotnih. Po pregledu podatkov o številu starejših uporabnikov je le teh okrog 350, ki dnevno prihajajo na obrok,” je za STA povedala v.d. direktorice Centra za socialno delo Maribor Frančiška Premzel, ki pokriva šest občin.

Po sprejetju zakona o uravnoteženju javnih financ so se predvsem materialne pravice starejšim občutno zmanjšale. “Pred letom 2012 je s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje prejemalo varstveni dodatek in državno pokojnino okoli 4000 starostnikov. V maju 2013 je bilo prejemnikov varstvenega dodatka le še 1188, v letošnjem maju se je to število nekoliko dvignilo,” je pojasnila Premzlova.

Maja letos je varstveni dodatek prejelo 1283 starostnikov. Za 325 starostnikov je center urejal doplačilo stroškov oskrbe v domovih upokojencev in posebnih socialnih zavodih za starostnike v tej starosti. 21 jih koristi oprostitev plačila storitve pomoč na domu. “Verjamem, da to niso vsi pomoči potrebni stari ljudje, da je večina stisk in težav nam neznana in skrita v domačem okolju,” je še dejala Premzlova.

Srečujejo se s starejšimi, ki so žrtve nasilja, a o tem ne želijo govoriti, ker ne želijo pomoči v smislu poseganja služb v družino, saj jih je strah osamljenosti in zapuščenosti. “Naša vključenost in vključenost drugih služb in nevladnih organizacij je tako v teh situacijah dolgotrajnejša in skušamo vsi skupaj blažiti stisko, ki jo doživljajo, in pomagati z uslugami na način, da se starostnik ne čuti samega,” je še dodala.

“Ženska ima 226 evrov pokojnine, strošek javnega stanovanjskega sklada za bivanje pa znaša 237 evrov. Tu je že 11 evrov razlike, kje pa so še elektrika, hrana, osnovne življenjske potrebščine in tako dalje,” je opozoril tudi sekretar območnega združenja Rdečega križa Alojz Kovačič. “Ni več solidarnosti znotraj družin, medgeneracijskega sodelovanja je bistveno manj kot kdajkoli. To generacijo v starosti 70, 80, 85 let spravlja dobesedno v obup.”

Da je v Sloveniji vse več ogroženih starostnikov, ki si ne morejo privoščiti niti spodobnega toplega obroka, opozarjajo tudi v društvu Humanitarček. Nedavno so sprožili akcijo, s katero želijo starejšim od 75 let, ki živijo na območju Maribora in okolice, omogočiti štiri tople obroke na teden.

Vir: STA

Prispevek za obnovljive vire odslej tudi od fosilnih goriv.

Danes je začel veljati akt, s katerim se določajo prispevki za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije. Ta prinaša novost, namreč odslej bodo prispevek za to plačevali tudi končni odjemalci fosilnih goriv, ne le odjemalci električne energije. Obremenitev slednje ostaja enaka kot doslej.

Da se obremenitve za elektriko ne zviša, se je septembra lani zavezala vlada v odhajanju, potem ko se je tako dogovorila s predstavniki gospodarstva – ta prispevek se je namreč februarja lani zvišal za trikrat, kar je povzročilo pravo razburjenje, sledili so pogovori, ki so vodili do s septembrom uveljavljene med 40 in 47 odstotkov nižjo obremenitvijo. Iz tega naslova se bo v podporno shemo steklo 103,5 milijona evrov.

Ob upoštevanju tega dogovora je tako treba vsa dodatna potrebna sredstva za zagotavljanje podpor v letošnjem letu zagotoviti s prispevki od končne rabe fosilnih goriv in daljinske toplote, ki so zakonsko podlago dobili v novem energetskem zakonu. Prispevki od končne rabe fosilnih goriv in daljinske toplote bodo v podporno shemo letos znašali 23 milijonov evrov.

V načrtu za delovanje podporne sheme je sicer opredeljena ocena, da bo za zagotavljanje podpor za letos potrebnih 135 milijonov evrov – poleg 103,5 milijona evrov iz naslova električne energije in 23 milijonov evrov iz naslova fosilnih goriv je predvideno, da se bo 8,5 milijona evrov steklo od prodaje električne energije EKO bilančne skupine.

Prihodnje leto bo za zagotavljanje podpor po oceni potrebnih 10 milijonov evrov sredstev več kot letos, torej 145 milijonov evrov. Omejenih 10 milijonov več naj bi se steklo ravno iz naslova prispevkov od končne rabe fosilnih goriv in daljinske toplote, izhaja iz gradiva, objavljenega na spletni strani vlade.

Na novo obremenitev so se že odzvali na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), kjer so poudarili: “Kljub zavezam vlade, da dodatnih obremenitev za industrijo ne bo, je vlada podjetja vnovič obremenila.”

“Skupino energetsko intenzivnih podjetij, ki vključuje steklarje, jeklarje, papirničarje, opekarje, proizvodnjo aluminija in del kemijske industrije linearno obdavčevanje energentov v Sloveniji spravlja na kolena,” so ocenili na GZS.

Čeprav je obremenitev nekoliko nižja od sprva napovedane, pa ne spremeni dejstva, da se “nadaljuje politika dodatnih obremenitev v že tako nekonkurenčnem slovenskem poslovnem okolju”, so poudarili na zbornici.

“Ponovno razočarani gospodarstveniki pričakujejo takojšnje ukrepe na področju razbremenitev, vključno z uresničevanjem zaveze vlade ob sprejemu omenjene uredbe, da bo nemudoma preučila sprejete smernice državnih pomoči za prispevke za obnovljive vire energije, ki bi po prijavi sheme v Bruslju lahko razbremenile najbolj energetsko intenzivne,” so še zapisali na GZS.

Vlada je ta mesec sprejela novo uredbo o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije. Na podlagi uredbe je agencija za energijo pripravila akt, s katerim je določila prispevke za podpore.

Vrednost prispevkov, ki jih plačujejo končni odjemalci električne energije, je sicer različna in odvisna od moči in napetostne ravni prevzemno-predajnega mesta, kategorije odjemalca in namena porabe energije ter se obračuna na kilovat obračunske moči končnega odjemalca na mesečnem nivoju. Končnemu odjemalcu se zaračuna kot posebna postavka na računu za uporabo omrežja.

Za dobavljena fosilna goriva in daljinsko toploto se prispevek obračuna končnim odjemalcem na megavatno uro (MWh) dobavljene energije in se zaračuna kot posebna postavka na računu za dobavo goriva. Za fosilna goriva, ki se ne prodajajo v enotah, izraženih v MWh, se za določitev vrednosti prispevka na prodajno enoto fosilnega goriva uporabijo energijske vrednosti fosilnih goriv, ki se upoštevajo pri pripravi uradnih statističnih podatkov.

Vir: STA

V Donački se poletju nasmihajo s singlom Na sladoled. Med divjim poskakovanjem po poletnih zabavah jih omamlja misel na ohladitev, pa ne samo s Snežno kepo, ampak tudi s kepico sladoleda.

Tokrat je pri ustvarjanju z idejo o sladoledu in osnovno melodijo pomagal Domen Kumer, Vera Šolinc in Barbara Žerjav sta sestavili besedilo, odličen aranžma in produkcijo pa je uredil nekdanji član Donačke Jani Lipičnik. Z novo skladbo se predstavljajo malo drugače kot je javnost navajena. Na sladoled je namreč zabavna pop skladba s pridihom ritmike iz 80-ih, kar je pri Donački nekaj novega. »Na plesih in zabavah še posebej uživamo, ko si instrumente malce izmenjamo, zaigramo kakšen rock’n roll ali uspešnico iz 80-ih… Takrat, ko Barbi odloži violino in sede za bobne, takrat stopimo v drugi svet, tam vas nagajivo sedaj odpeljemo tudi Na sladoled«, z navdušenjem opisuje predstavnik Matjaž Kitak.

V prihodnjem tednu pa bodo predstavili čisto nov video, posnet s produkcijsko ekipo televizije Golica. »V novem spotu želijo prikazati pozitivno atmosfero in medsebojno povezanost v 80ih letih. Z ekipo Golica TV so na Ptuju posneli prizore, kjer nastopajo plesalke Kluba KUŠ NI ME, Godba na pihala Markovci, rumeni kombi T2 in beli fičo ter še več ostalih rekvizitov, ki nakazujejo tisti čas.« Za spogledovanje med dekleti in fanti je bila lokacija pred Kinom Ptuj odlična, tudi pred mestnim gledališčem so se nekaj časa zadržali, najdlje pa so poplesavali na peš mostu Ptuj.