Mariborski župan dr. Andrej Fištravec bo v petek, 16. maja 2014, dunajskemu kolegu dr. Michaelu Häuplu podaril potomko najstarejše žlahtne trte na svetu. Trto bodo posadili na vinogradniškem posestvu Cobenzl na Dunaju.

Potomko Stare trte, ki je z več kot 400 leti najstarejša žlahtna trta na svetu, bodo posadili ob odprtju dunajske prireditve Dan odprtih vrat vinskih kleti. Ob slavnostni posaditvi bosta poleg mariborskega župana prisotna tudi Stanislav Kocutar, mestni viničar in skrbnik Stare trte, ter mag. Jože Protner, častni konzul Republike Avstrije v Sloveniji.

»Sajenje trte je spomin na v Mariboru rojenega Johanna Kasparja von Seillerja, ki je leta 1851 postal prvi svobodno izvoljeni župan Dunaja. Njemu v čast smo pred dvema letoma v neposredni bližini najstarejše trte na svetu odkrili spominsko ploščo in takrat je prišlo tudi do pobude, da v spomin nanj na Dunaju posadimo  tudi potomko vinske trte, ki je v Mariboru  rasla in dajala pridelek že v času Seillerjevega rojstva,« je povedal Kocutar.

Dunaj je edino milijonsko mesto na svetu, v katerem ima vinogradništvo pomemben gospodarski pomen. Znotraj mestnih meja se razprostira skoraj 700 hektarov vinogradov. Mesto Dunaj ima že več kot sto let tudi svoje vinogradniško posestvo Cobenzl, kjer nastajajo nacionalno in mednarodno nagrajena vina. V 19. in 21. dunajskem okrožju ima Cobenzl 48 hektarov vinogradov, kar ga uvršča med največja vinogradniška podjetja na Dunaju. Posestvo je ime dobilo po grofu Johannu Philippu Cobenzlu, ki je dal konec 18. stoletja na tem območju zgraditi grad z vrtom za velike zabave. Kasneje se je zamenjalo še mnogo lastnikov, dokler ni posestvo leta 1907 postalo last mesta Dunaj. Od leta 1988 vodi Thomas Podsednik vinogradniško podjetje Cobenzl, ki spada pod dunajski mestni oddelek za gozdarstvo in kmetijstvo.

Zaradi bližine Donave so temperature na dunajskih vinogradniških področjih zmerne in brez večjih zmrzali, pa tudi veter ugodno vpliva na uspevanje trte. Cobenzl letno pridela 200.000 steklenic vina, največji delež prestavlja zeleni veltliner, sledijo dunajski gemischter satz (mešanica različnih belih vin), rizling in beli pinot. Na petkovem Dnevu odprtih vrat vinskih kleti bo mogoče od 11. do 21. ure pokušati vina dunajskega vinogradniškega posestva Coblenzl in različne kulinarične specialitete.

Vabljeni na dobrodelno prireditev Mladinskega doma Maribor “Noč borilnih veščin”, ki bo 17. maja ob 20. uri v Dvorani Leona Štuklja Maribor.

Vabljeni na Šeste mariborske Mlade rime z gostjo Anjo Golob in posebnim gostom, luksemburškim literatom Jeanom Backom v sredo, 21. maj, ob 19. uri v Dvorani Gustaf Pekarna v Mariboru.

Mariborske Mlade rime smo pričeli prirejati ob koncu lanskega leta, doslej se je zvrstilo 5 sproščenih literarnih dogodkov. Prireditev, na kateri se javnosti predstavljajo mladi, neuveljavljeni avtorji, ki se jim na odru vsakokrat pridruži tudi kakšno uveljavljeno literarno ime, ima sicer domicil v Ljubljani na Metelkovi.
V sredo, 21. maja bodo v dvorani Gustaf v Pekarni nastopili mladi literati Aljoša Šorgo, Ana Svetel, Laura Repovš in Andraž Žvab, za katerega bo to prvi javni nastop na področju literature. K mariborskim Mladim rimam se je priglasil tudi pesnik in likovni umetnik Zdravko Koki Kokanović, tokratna gostja po izboru selektorjev mariborskih Mladih rim Dejana Kobana, Veronike Dintinjana in Nine Ditmajer pa bo pesnica Anja Golob, ki je pred kratkim izdala svojo drugo pesniško zbirko z naslovom Vesa v zgibi (Mladinska knjiga, 2013), njen prvenec V roki je izšel leta 2010 (Litera). Anja Golob (1976) je študirala na ljubljanski Filozofski fakulteti filozofijo in primerjalno književnost. Ukvarjala se je s pisanjem gledališke kritike, deluje kot dramaturginja in publicistka, prevaja ter je pred kratkim s skupino somišljenic ustanovila drobno založbo VigeVageKnjige, kjer se udejstvuje v več svojstvih. Poezijo revialno objavlja doma (Literatura, Apokalipsa) in v tujini (Edit, Jahrbuch der Lyrik, Wespennest). Živi med Ljubljano, Brusljem in Londonom.

Posebni gost šestih mariborskih Mladih rim pa bo luksemburški literat Jean Back, prejemnik nagrade Evropske unije za književnost, ki je v Sloveniji na povabilo Mednarodnega literarnega festivala Vilenica. V središču letošnje Vilenice bo namreč luksemburška književnost, te dni pa bo pri društvu slovenskih pisateljev izšla tudi Antologije sodobne luksemburške književnosti z naslovom Hällewull, ki sta jo uredila Guy Helminger in Vesna Kondrič Horvat. Z avtorjem se bo pogovarjala Urška P. Černe.

Majske Mlade rime v Mariboru spadajo tudi pod okrilje festivala Mladi Maribor, tokratne Rime pa potekajo v sodelovanju MKC Črke (MKC Maribor), revije Liter jezika, radia Marš, Dvorane Gustaf (AGD Gustaf), KUD-a Kentaver ter Festivala Vilenica (Društvo slovenskih pisateljev).

Direktorica Slovenskega podjetniškega sklada Maja Tomanič Vidovič je danes v okviru konference Podim v Mariboru napovedala dva nova razpisa s finančnimi sredstvi za podporo razvoju startup podjetij. Prvič bosta objavljena junija, skupno pa bo prek njiju v dveh letih na voljo za pet milijonov evrov sredstev.

Slovenski podjetniški sklad je omenjena razpisa – v letu 2014 bo prek njiju razdeljenih 2,5 milijona evrov, prav toliko tudi v letu 2015 – pripravil v sodelovanju z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter drugimi subjekti. Za to so se odločili, ker so skupaj z Iniciativo Start:up Slovenija zaznali veliko pomanjkanje kapitala v semenski fazi in posledično množično odhajanje startup podjetij v tujino.

“Ugotovili smo, da obstoječe subvencije ne zadoščajo za fazo, v kateri podjetja želijo na globalni trg. Kreditov še ne dobijo, skladi tveganega kapitala pa medtem čakajo na podjetja, ki so že v fazi hitre rasti. Tu se je pojavila neka manjša luknja in to zdaj rešujemo z instrumentom s semenskim kapitalom,” je na novinarski konferenci v okviru dogodka Podim povedal Tomanič Vidovičeva.

Prvi razpis, poimenovali so ga SK 50, bo namenjen startup podjetjem v čisti semenski fazi. V okviru razpisa se bodo lahko potegovala za konvertibilno posojilo v višini 50.000 evrov. Na podlagi prakse najboljših tujih pospeševalnikov bo sredstva spremljal mentorski program, v katerem bodo sodelovali domači in tuji mentorji ter strokovnjaki subjektov inovativnega okolja v navezavi s strokovnjaki različnih startup programov.

Program bo osredotočen na sodobne metodologije gradnje podjetij po t.i. vitkih metodologijah in jih bo skozi to vodil do čim hitrejše potrditve vrednosti inovativne ideje na trgu.

Drugi razpis z imenom SK 200 bo namenjen podjetjem, ki so že dokazala vrednost na trgu oziroma že imajo stranke za svoj inovativen produkt in obenem potrebujejo dodaten kapital za hitro globalno rast. Njim bodo na voljo lastniški vložki v višini 200.000 evrov, ki jih bo izvedel sklad neposredno kot investitor pod pogojem, da v podjetje vstopa tudi zasebni vlagatelj.

Tudi ta podjetja bodo vključena v spremljevalno-mentorski program, ki pa bo osredotočen na pomoč podjetnikom pri profesionalni organizaciji podjetja ter širjenju na tuje trge. V sklopu programa se bo podjetjem pomagalo tudi do potencialnega novega kroga investicij s strani domačih in tujih skladov tveganega kapitala.

Skupaj z že leta 2006 uvedenim mehanizmom P2, v okviru katerega se prek razpisa razdeljuje zagonske subvencije za prva tri leta v višini do 74.000 evrov in v katerem Slovenski podjetniški sklad že sodeluje z Iniciativo Start:up Slovenija, bo tako za posamezno inovativno startup podjetja na voljo tudi do 324.000 evrov semenskega kapitala.

Sklad sicer že od leta 2010 preko izbranih družb tveganega kapitala, ki delujejo po principu javno-zasebnega partnerstva, ponuja tudi lastniško financiranje v obliki tveganega kapitala, ki najuspešnejšim podjetjem s potencialom globalne rasti omogoča pridobitev do 1,5 milijona evrov finančnih sredstev letno. Do danes je sklad skupaj z omenjenimi izbranimi družbami v perspektivna podjetja naložil že za okrog 18 milijonov evrov sredstev, do avgusta leta 2015 pa jih je na razpolago še približno prav toliko.

Poleg opisanih finančnih spodbud je za mikro, mala in srednje velika podjetja v letu 2014 preko sklada na voljo še obsežna garancijska linija. Sklad je skupno razpisal že za 87 milijonov evrov garancij za zavarovanje bančnih kreditov s subvencijo obrestne mere.

Vir: STA

Usklajevanja med mariborsko občino in ministrstvom za kulturo glede višine sredstev za letošnjo izvedbo Festivala Lent so v teku, zato še vedno ni znano, ali je predvideni proračun festivala uresničljiv. “Maksimalno se trudimo, da festival bo,” je v današnji izjavi za medije povedal direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina.

Slika je simbolična

Dejstvo, da minister za kulturo Uroš Grilc opravlja le še tekoče posle, naj ne bi ogrožalo dogovora 25. aprila, ko sta se z mariborskim županom Andrejem Fištravcem dogovorila, da bosta poiskala manjkajočih 220.000 evrov, potrebnih za izpeljavo letošnjega Festivala Lent. Kot so za STA pojasnili na ministrstvu, predlagani sklep spada med tekoče posle vlade, saj je njegovo sprejetje nujno za uspešno izvedbo kulturnega programa širšega pomena.

Na ministrstvu še preučujejo gradivo in bodo predvidoma v tem tednu pripravili vladno gradivo, v katerem bodo vladi predlagali odločitev o preseganju lokalnega pomena Festivala Lent v letošnjem letu. “Če bo vlada ta sklep sprejela, bomo za letošnji festival oz. njegove konkretne projekte namenili določen del sredstev. Podatek o znesku bo znan po obravnavi na vladi,” so zapisali na ministrstvu. O konkretnih številkah še ne želijo govoriti niti na mariborski občini.

Rukavina upa, da bo vlada o Festivalu Lent, ki bi se po načrtih moral odviti med 20. junijem in 5. julijem, odločala že prihodnji teden, medtem pa Narodni dom Maribor kot glavni organizator festivala poskuša najti dodatna sponzorska sredstva. Slednja so se v zadnjem času močno zmanjšala, zato se festival vedno bolj opira na javna sredstva.

“Še danes ne moremo z gotovostjo povedati, ali je tista številka, ki smo si jo v programu zastavili, dosegljiva ali ne,” je povedal direktor. “Z nekaterimi izvajalci ne upamo podpisati pogodbe, dokler ne bo jasna vsaj ta stran, ki pomeni mesto in državo.”

V zvezi s problematiko se je danes oglasil tudi svet zavoda Narodnega doma Maribor, kateremu nekateri očitajo, da glede na vsakoletne finančne težave Festivala Lent svoje naloge ne opravlja ustrezno. V skupni izjavi so člani sveta zavoda poudarili, da vsako leto sprejemajo program in poročila o delu zavoda ter da imajo na razpolago vse potrebne informacije. “Pri svojem delovanju ne posegamo v odgovornost in pristojnosti uprave zavoda, nadziramo pa zakonitost dela in poslovanja zavoda ter skrbimo za uresničevanje javnega interesa,” so poudarili. Dodali so, da delovanje zavoda vsako leto pregleda tudi zunanja revizijska hiša, ki ni ugotovila nepravilnosti.

Predsednik sveta zavoda Andrej Verlič verjame, da bodo “vsi vpleteni” naredili vse, da se Festival Lent kljub težavam letos nemoteno izvede. Po njegovih besedah je do težav prišlo predvsem zaradi izpada sponzorskih sredstev, kar je posledica splošne gospodarske krize. Prepričan je, da je vodstvo Narodnega doma Maribor že izvedlo racionalizacijo, “od neke točke dalje pa preprosto z manj sredstvi takšnega koncepta ni mogoče realizirati”.

Po besedah Verliča je zdaj na potezi ustanovitelj, torej Mestna občina Maribor. “To več ni izvirna vloga ne sveta zavoda ne vodstva Narodnega doma, ampak bo ustanovitelj moral ugotoviti, ali potrebuje Festival Lent in ga je sposoben in pripravljen v tolikšni meri financirati. S tem da mestni svet beži pred to tematiko, problema nismo rešili,” je na današnji novinarski konferenci povedal Verlič.

Po besedah člana sveta zavoda Janeza Ujčiča je glavni problem, da ni sprejet lokalni program za kulturo, s katerim bi določili prioritete in posledično vlogo Festivala Lent v mestu.

Vir: STA

Podjetje Pinus iz Rač, ki je v lasti Igorja Jurija Pogačarja in je od konca leta 2012 v pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi, je v prvih treh mesecih letos pridelalo za dobrih 600.000 evrov čiste izgube. V tem času je ustvarilo skoraj 1,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je devet odstotkov manj kot v enakem obdobju lani.

Kot v poročilu o poslovanju v prvem trimesečju, ki je objavljeno na spletni strani Ajpesa, pojasnjuje predsednik uprave tovarne kemičnih izdelkov Marko Klemenčič, je nižja realizacija posledica težav z zagotavljanjem zadostnih likvidnostnih sredstev za nabavo potrebnega materiala in surovin za proizvodnjo izdelkov na področju sredstev za varstvo rastlin.

V podjetju so zato nadaljevali z aktivnimi razgovori z bankami upnicami glede nadaljnjih možnosti pridobitve dodatnih finančnih virov, pa tudi glede začetka vodenja prodajnega postopka podjetja. S tem bi namreč lahko dobili finančno močnega strateškega lastnika, ki bi Pinusu zagotovil nadaljnji razvoj in delovanje.

Klemenčič o potencialnih strateških partnerjih molči, časnik Dnevnik pa je nedavno pisal, da naj bi se za nakup podjetja zanimala vsaj dva tuja vlagatelja – ameriška družba Albaugh, s katero Pinus že poslovno sodeluje, ter italijansko podjetje Diachem. Interesentov pa bi lahko bilo še več, saj si predvsem nekatera podjetja z drugih celin želijo hitrega vstopa na evropski trg, Pinus pa ima trenutno dovoljenja za trženje svojih izdelkov v 12 državah EU.

Uprava nadaljuje tudi z aktivnostmi za zniževanje stroškov na vseh področjih. Stroške dela so v prvih treh mesecih znižali za osem odstotkov, trenutno pa zaposlujejo 75 ljudi, ki trenutno zaradi povečanega obsega naročil delajo v dveh izmenah. Kljub večjim delovnim obremenitvam pa še naprej plačila za svoje delo ne prejemajo redno.

V podravski Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so nad nenehnimi obljubami o poplačilu zaostalih plač in prispevkov ogorčeni, saj so delavcem nazadnje obljubili 100 evrov gotovine in bone v vrednosti 150 evrov za nakupe v eni od trgovskih družb. Menijo, da zakonodaja ne predvideva plačila plače v bonih, saj z njimi ni mogoče poravnati položnic.

Vodja sindikata v podjetju Smiljan Kodela pa je dejal, da drži, da marčnih plač še vedno niso prejeli v celoti. Doslej so dobili okoli 530 evrov neto, a jim v podjetju doslej nikoli niso bili dolžni več kot ene plače, zato delavci oklevajo pri sklicu stavke in upajo na boljše čase, ki bi lahko prišli ob morebitnem dogovoru z bankami ter prodaji podjetja.

Vir: STA

Čeprav je za Mariborom bolj turbulentna sezona kot nekatere poprej, se na slovenski nogometni sceni ni veliko spremenilo. Štajerci so še enkrat več upravičili vlogo glavnega favorita sezone in se po torkovi zmagi proti Triglavu v 34. krogu Prve lige Telekom Slovenije veselili 12. naslova državnega prvaka, četrtega zaporedoma.

Športni direktor NK Maribor Zlatko Zahović.
Vir: STA

“Zelo težko je priti na vrh, še težje pa na njem ostati. Vložili smo ogromno napora, truda. Marsikomu se zdi, da je samoumevno to, da Maribor prevladuje na slovenski sceni. Ampak vidimo, da se tekmeci hočejo vsako leto približati. Toda kakovost Maribora je, da ima velik ustroj, navijače, ljudi, ki živijo za klub. Ima vse, kar je potrebno za dosego dobrih rezultatov. Ob tem pa imamo željo biti na vrhu,” je po osvojitvi svojega prvega naslova v trenerski vlogi povedal strateg Maribora Ante Šimundža.

“Brez navijačev ne gre, naši so dobesedno 12. igralec, ki nam daje zagon v lepih in težkih trenutkih. Občutki ob mojem prvem naslovu so trenutno težko razložljivi. Pred sabo imamo še finale pokala (21. maja v Kopru proti Gorici; op. STA) in dve prvenstveni tekmi. Ko bo čas za počitek, bomo počivali, v vsakem primeru pa sem z osvojitvijo naslova zadovoljen,” je še povedal Šimundža.

Še nekaj krogov nazaj je bilo prvenstvo bolj izenačeno, kot so si bržčas želeli na Štajerskem. Toda zmaga v Kopru v 30. krogu je bila tista, ki je vijolično barko usmerila v mirnejše vode. “Če ne bi zmagali v Kopru, bi se zagotovo kaj obrnilo. Bili smo pod pritiskom, a so tudi druge velike ekipe. Poglejte, kaj se je dogajalo v Angliji, Španiji … Lahko nekdo reče, da je naslov prvaka kar tako, ampak ni. Garati moraš na vsaki tekmi. Motivacija je velik faktor. ob tem pa proti nam vsak igra 200-odstotno. Zato nam je toliko težje,” meni Mitja Viler, ki ima skupaj s soigralci dva kroga pred koncem sezone na lestvici deset točk pred tekmeci.

Nekateri od teh so po mnenju športnega direktorja mariborskega kluba Zlatka Zahovića naredili korak naprej. A se pri Mariboru trudijo storiti še enega več. “Sezona je bila polna mešanih občutkov. Od velikih turbulenc do velikih uspehov. Enostavno zelo zanimiva sezona. Prvenstvo pa je maraton, v katerem ekipa, ki je najbolj konstantna in zdržljiva, prva pride na cilj. Fantje so še enkrat več dokazali, da odstopajo v slovenskem prvenstvu,” pravi Zahović.

Klub je sicer sezono začel s hrvaškim strokovnjakom Antejem Čačićem za krmilom, a ga je že po treh mesecih zamenjal Šimundža, ki je nekako nadaljeval delo prejšnjega uspešnega stratega vijolic Darka Milaniča, ki je pred sezono odšel v Avstrijo. To mu je prineslo zgodovinsko uvrstitev v šestnajstino finala evropske lige, včeraj državni naslov, v sredo pa lahko tudi pokalnega.

“Osnova kluba je ostati na realnih tleh, ker se Maribor ni spremenil. Finance so na isti ravni. Liga prvakov je utopija, ni obsesija. Šest tekem v Evropi je za nas realnost. Ne živimo v oblakih, saj bi to bil prvi korak k temu, da obstoj kluba postavimo pod vprašaj,” glede prihodnosti ostaja prizemljen Zahović, ki ne napoveduje večjih rezov za prihodnjo sezono.

“Jedro ekipe ostaja, delali bomo selekcijo selekcije, mogoče pride do kakšnega odhoda, prihoda. Izkoriščamo to, da smo z delom superiorni, glede na ostale, ne le s financami, in si lahko privoščimo, da kadrujemo januarja in imamo ekipo pripravljeno za tisto, kar najbolj zanima slovensko javnost, navijače. Torej kvalifikacije v Evropi,” je ob novem uspehu vijolic končal Zahović.

Vir: STA

V Mariboru se danes začenja podjetniška konferenca Podim 2014, ki bo gostila več kot 40 priznanih domačih in mednarodnih strokovnjakov ter okoli 600 udeležencev. Zvrstila se bodo številna predavanja in delavnice, zvečer bodo razglasili tudi zmagovalca nacionalnega izbora Start:up leta 2014.

Izmed 126 prijavljenih ekip se je v polfinale osrednjega slovenskega startup tekmovanja uvrstilo deset ekip. Zvečer bodo organizatorji tekmovanja izbrali pet finalistov, zmagovalni ekipi pa bo nagrado izročil predsednik države Borut Pahor.

V sklopu dvodnevnega dogodka bodo udeležence med drugim nagovorili ustanovitelj podjetja Zite Mark Johnson, ki je le šest mesecev staro podjetje družbi CNN prodal za 20 milijonov dolarjev, avtor knjižne uspešnice Running Lean Ash Maurya, ameriško-izraelska gurujka digitalnega marketinga Shira Abel in vodja razvoja novih produktov pri družbi Forbes Andrea Spiegel.

Konferenco bo slovesno odprla predsednica vlade Alenka Bratušek, ki opravlja tekoče posle. Bratuškova bo v uvodnem nagovoru predstavila načrt, kako Slovenijo spremeniti v mednarodno podjetniško vozlišče, odprtja pa se bo udeležil tudi minister za gospodarstvo Metod Dragonja, ki bo napovedal nov celovit sklad semenskega kapitala za startup podjetja.

Letošnja, že 34. podjetniška konferenca bo potekala v duhu podjetniškega vlaka smrti in zabave oziroma adrenalinskih vzponov ter bolečih podjetniških padcev. Kot pravijo organizatorji – iniciativa Start:up Slovenija, Slovenski podjetniški sklad in Univerza v Mariboru -, gre za eno največjih podjetniških konferenc v regiji Srednje in Vzhodne Evrope.

Kot je pojasnil Blaž Kos, član vodstva Tehnološkega parka Ljubljana in eden organizatorjev konference, so se za okrepljen program letos odločili, ker po Evropi opažajo izjemno agresivno borbo za podjetniške talente. S konferenco želijo med drugim pokazati, da ima lahko tudi Slovenija ambicioznim talentom ponudi ustrezno podjetniško okolje.

Vir: STA

Slovensko društvo za celiakijo v okviru projekta LQ-CELIAC, katerega vodilni partner je Mestna občina Maribor, ob mednarodnem dnevu celiakije organizira druženje bolnikov s celiakijo iz Slovenije in Madžarske. V soboto, 17. maja, se bodo skupaj odpravili na pohod ob Muri, izmenjali izkušnje in praktična znanja ter poizkusili brezglutenske prekmurske kulinarične dobrote.

Mednarodni dan celiakije je namenjen povečevanju zavedanja o tej bolezni in pomenu diete brez glutena ter s tem izboljševanju vsakdanjega življenja obolelih s celiakijo. Mednarodno združenje evropskih društev za celiakijo AOECS je letos za dan, ki je namenjen bolnikom s celiakijo, razglasil 16. maj, z različnimi dogodki pa ga bodo obeležila številna društva za celiakijo po vsem svetu.

Slovensko društvo za celiakijo (SDC) bo ob tej priložnosti v soboto, 17. maja, pripravilo pohod ob Muri, ki se bo začel ob 9. uri na Otoku ljubezni v Ižakovcih (občina Beltinci). Na pohodu pričakujejo okoli 100 udeležencev – člani podravske in pomurske podružnice SDC ter Madžarskega društva za celiakijo, njihovi družinski člani, predstavniki drugih podružnic SDC ter partnerji projekta LQ-CELIAC.

Ob 11. uri bosta zbrane pohodnike na prireditvenem prostoru na izhodiščni točki pozdravila predsednik SDC, Domen Fras in vodja projekta LQ-CELIAC, Jasmina Dolinšek.
Za zabavo bo poskrbela znana prekmurska glasbena skupna Langa, kuharice turističnega društva Beltinci pa bodo pripravile brezglutenski langaš, tradicionalno prekmursko jed iz ocvrtega testa, pri pripravi katerega moki dodajo krompir.

Po brezglutenski malici si gostje iz obeh strani meje na gradu Beltinci ogledali stalno razstavo Zgodovina zdravstva v Pomurju, nato pa se bodo odpravili v hotel Lipa v Lendavi, kjer bodo zanje pripravili okusno kosilo, kakšrnega ponujajo tudi drugim svojim gostom, ki se morajo držati diete brez glutena.

O celiakiji in brezglutenski dieti

Celiakija je sistemska bolezen, ki najpogosteje prizadene tanko črevo, pri kateri morajo bolniki iz svoje prehrane izključiti vse prehranske izdelke, ki vsebujejo gluten (beljakovina, ki se nahaja v pšenici, ječmenu, ovsu in rži). Kot posledica uživanja glutena se pri njih med najpogostejšimi simptomi pojavljajo prebavne motnje, zdravstvene težave zaradi pomanjkanja vitaminov in drugih sestavin hrane ter padec odpornosti organizma. Bolezen se zelo pogosto kaže tudi z neznačilnimi znaki in lahko prizadene številne organske sisteme, zato je potrebno zgodnje odkrivanje, saj le pravočasno zdravljenje lahko prepreči razvoj težkih zapletov bolezni.

Po rezultatih trenutnih raziskav se celiakija pojavlja pri več kot 1% celotne populacije, kar bolezen uvršča med najpogostejše kronične bolezni razvitega sveta nasploh. Diagnosticiranje celiakašev pa je v številnih regijah Evrope žal še vedno zelo nizko, kar velja še posebno za območja, ki so oddaljena od pomembnih medicinskih središč. Nemalokrat se tako zgodi, da bolnik diagnozo od pojava prvih simptomov išče tudi več kot 10 let.

Edini način zdravljenja celiakije je stroga doživljenjska brezglutenska dieta, saj že najmanjše količine glutena (20 ppm oz. delcev na milijon) v prehrani teh bolnikov lahko privedejo do hudih dolgoročnih zapletov bolezni in lahko vodijo tudi v razvoj malignih bolezni.

O projektu LQ-CELIAC

V projekt LQ–CELIAC je vključenih pet projektnih partnerjev iz Slovenije in Madžarske – Mestna občina Maribor, Univerzitetni klinični center Maribor, Slovensko društvo za celiakijo ter Bolnica Szombathely in Društvo za celiakijo Železne županije iz mesta Szombathely na Madžarskem.
Do septembra 2014 bodo izvedli serijo aktivnosti, s katerimi želijo odkriti nove bolnike s celiakijo, povečati ozaveščenost širše javnosti o problematiki bolezni, izboljšati življenje celiakašev na obmejnem območju severovzhodne Slovenije in jugozahodne Madžarske ter povečati njihovo čezmejno mobilnost. Projekt v vrednosti 627.000 EUR sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj v okviru Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija – Madžarska 2007 – 2013.

Vabljeni na novinarsko konferenco varuha bolnikovih pravic, ki bo v petek, 16. maja 2014, ob 12.30 v Dvorani generala Rudolfa Maistra, Ulica heroja Staneta 1.

Obvestilo strankam

Upravna enota Maribor vas obvešča, da bo v četrtek, 15. 5. 2014, moteno delo na Upravni enoti Maribor zaradi menjave in nadgradnje računalniškega sistema, zato obstaja možnost, da boste za opravilo raznih upravnih storitev morali čakati dlje. Prav zato vam vljudno predlagajo, da se v ne nujnih primerih oglasite na Upravni enoto Maribor drug dan v času uradnih ur.

Upravičujejo se za vse morebitne nevšečnosti in vas prosijo za razumevanje.

Vljudno vabljeni na prireditve ob 50‑letnici Študentskih domov Univerze v Mariboru

Vljudno vas vabimo na ODPRTJE RAZSTAVE “VEČ KOT LE DOM”, pol stoletja Študentskih domov Univerze v Mariboru. Odprtje bo v Univerzitetni knjižnici Maribor, na Gospejni ulici 10, v sredo, 21. maja 2014, ob 10.30 uri.

SLAVNOSTNA AKADEMIJA ob 50‑letnici Študentskih domov Univerze v Mariboru, bo v Kazinski dvorani SNG Maribor, na Slovenski ulici 27, v sredo, 21. maja 2014, ob 11.30 uri.

Dogodek poteka pod častnim pokroviteljstvom Boruta Pahorja, predsednika Republike Slovenije.

Jean-Philippe Mendy še vsaj tri naslednje sezone ostaja ključen člen napada slovenskih državnih prvakov iz Maribora. Francoz senegalskih korenin in Maribor sta danes dobro sodelovanje potrdila s podpisom nove pogodbe, ki se bo iztekla maja 2017, so potrdili na uradni spletni strani vijoličastih.

Ekipa NK Maribor.
Vir: STA

Sedemindvajsetletni Francoz se zelo dobro počuti v mestu ob Dravi. V Mariboru se je poročil, z ženo Lisette sta v pričakovanju rojstva sina, zato ni nikakršno presenečenje, da je tudi vodilnemu slovenskemu klubu podaljšal zvestobo. “Vesel sem, da sem tukaj. In z veseljem bom ostal,” je ob sklenitvi novega dogovora z nasmehom na ustnicah pojasnil učinkoviti mariborski napadalec.

“V Mariboru se prijetno počutim, nogometno in zasebno. Hvala ekipi, soigralcem, trenerjem, vodstvu kluba. Odlično igramo in treniramo, sam pa sem lahko osredotočen le na nogomet. Za vse druge zadeve je poskrbljeno. Ko kaj potrebujem, so mi vsi v klubu vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. Sodelovanje je popolno, na vseh ravneh. Ko sem dobil ponudbo za sklenitev novega dogovora, je bil odgovor preprost. Da. Vprašanje pa le eno, kje naj podpišem,” je še dejal napadalec, ki se je vijoličastim pridružil poleti 2013.

Tudi pri prvih naslednjih korakih v vijoličastem ima Mendy velike načrte: “Pričakujem prvi naslov prvaka, prvo trofejo v vijoličastem in s podaljšanjem pogodbe verjamem, da samo pri tem ne bo ostalo.”

Vir: STA