Mestna občina Maribor in fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti PRIZMA sta včeraj v Centru alternativne in avtonomne produkcije strokovno razpravo ter predstavitvijo dosedanjih dosežkov EU projekta Senior Capital, ki se loteva iskanja in preizkušanja novih rešitev za spopadanje s posledicami demografskih sprememb, ki bistveno vplivajo tudi na položaj starejših na trgu dela.

Z mednarodnim projektom Senior Capital, v katerem kot partnerja sodelujeta tudi Mestna občina Maribor in Fundacija Prizma si prizadevajo vzpostaviti močnejšo gospodarsko vlogo genracije 50 +, kar terjajo demografske spremembe s katerimi se soočamo. Z naraščajočo problematiko brezposelnosti se ne srečujemo le mladi, temveč ta izziv predstavlja še posebej pereč problem za generacije 50+, saj sprememba pokojninske zakonodaje terja njihovo daljše ostajanje na trgu dela. Podatki kažejo, da je slovenska še posebej podravska generacija 50+ manj delovno aktivna in nadpovprečno brezposelna. Med delodajalci večinoma prevladuje prepričanje, da so to kadri, v katere se ne splača več vlagati, da so predragi in nemotivirani za spremembe in učenje. Posledično jih tudi neradi zaposlujejo. To je velika gospodarska in družbena škoda, saj imajo ljudje, stari 50 let in več, veliko koristnih in uporabnih izkušenj ter znanja, so predani svojemu delodajalcu in imajo visoko delovno etiko. Veliko jih je tudi povsem zdravih, fizično aktivnih in pripravljenih na učenje.

MOM in Fundacija Prizma sta se v projektu prav zaradi navedenega lotila razvoja pilotnega programa, ki celovito pristopa k aktiviranju in zaposlovanju generacij 50+, izboljševanju delovnih pogojev znanje v podjetjih in organizacijah ter spodbujanja njihove podjetnosti, predvsem na področju razvoja in udejanjenja socialno podjetniških iniciativ. K sodelovanju v strateški razvojni skupini sta pritegnila številne deležnike iz regije in širše (Univerza v Mariboru, Andragoški zavod – ljudska univerza Maribor, Občina Slovenska Bistrica, MDDSZEM, SPIRIT, Skupnost občin Slovenije, Zavod RS za zaposlovanje, idr.) s katerimi skupaj razvijajo celovit paket ukrepov / programov, upravljanja s starostno raznoliko delovno silo in nenazadnje na področje razvoja storitev in produktov namenjenih starajoči se populaciji.

Na dogodku so tako včeraj predstavili dosedanje izkušnje tako strokovnih delavcev, deležnikov kot udeležencev interdisciplinarnega programa, poimenovanega “Izkušnje štejejo”, ki generacijam 50+, ki iščejo priložnost za zaposlitev ali delo, možnosti za razvoj ali spremembo poklicne kariere ali se preprosto želijo aktivirati, nudi podporo na področju osebnega in kariernega razvoja, iskanja zaposlitve ter razvoja podjetniških oz. prednostno socialno podjetniških iniciativ.

Pred nami je sončen petek, zadnji dan knjižnega sejma na Grajskem trgu, tako da izkoristite še zadnjo priložnost za nakup knjig za svoje najdražje ali zase po znižanih cenah. Knjižni sejem bo odprt do 19. ure.

Tudi danes lahko pokličete na tel. 064 163 217 med 8. in 16. uro in dobili boste bralko, ki vam bo z branjem polepšala dan v okviru ulične literarne akcije Želiš, da ti berem?

Tudi danes dopoldan (10. – 12. ure) in popoldan (15. – 18. ure) je odprta Čitalnica na jasi v Vetrinjskem dvoru, kjer vas vabijo na bralno plažo, knjižno bolho ter na delavnico kolaž besed.

Ob 10. uri bodo članice humanitarnega združenja žensk Inner Whell klub Maribor izvedle akcijo Podarimo knjigo in besedo v Zavodu Naprej, v Centru za osebe s pridobljeno možgansko poškodbo.

Mlade in malo manj mlade vabijo ob 10. uri na Grajski trg v Mariboru, kjer bodo učenke 7. In 8. razredov OŠ Tabor I odigrale zanimivo gledališko predstavo Walter, zgodba o podgani.

Na čisto poseben kantavtorski nastop Najine ljubezni vabi na Grajski trg ob 10.30 uri, kantavtor Elvis Berljak.

Ob 11.00 uri odpre svoja vrata galerija Media Nox, kjer je na ogled razstava #Kosovel#, študentov Višje strokovne šole za fotografijo in oblikovanje iz Sežane. Razstava je posvečena letošnji 110. obletnici rojstva Srečka Kosovela ter se seli po Sloveniji. Razstava bo na ogled do 22. 5. 2014.

Na Grajskem trgu se bodo tudi danes predstavili dijaki srednjih šol na Srednješolskem literarno-glasbenem maratonu. Tokrat se predstavijo: Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor, Prva gimnazija Maribor ter Konzervatorij za glasbo in balet Maribor.

Ob 13.uri bosteo lahko tudi letos na Grajskem trgu prisluhnili mariborskemu raperju Emkeju, ki bo povezoval letošnji Maraton rap in hip-hop poezije.

Sedaj pa ponovno nekaj za otroke. Popoldan ob 16. uri bodo na odru Grajskega trga na Osnovnošolskem gledališkem odru učenci 7. a razreda OŠ Ludvika Pliberška, odigrali gledališko predstavo Kje si, Uršika zala?

V Literarni hiši Maribor pripravljajo ob 18. uri dogodek Napisano v strogi formi SMS. Gost bo Branko Čegec iz Zagreba, pogovor bo vodil Marjan Pungartnik.

Share Slovenija vabi ob 19. uri v hostel Pekarna na predavanje o ezoterični literaturi Benjamina Crema.

Vse ljubitelje literature in glasbe vabijo na zaključno zabavo 17. Slovenskih dni knjige v Mariboru s karaokami v klub KGB ob 20. uri. Sodelovale bodo znane osebe z mariborske kulturne in družbene scene. Pesmi sta izbrala Petra Kolmančič in Rok Vilčnik, izvedba Sebastijan Duh, moderira Petra Bauman.

Sobota, 19. aprila pa bo rezervirana za glasbene in pesniške sladokusce, saj bo ob 20.30 uri v Salonu uporabnih umetnosti organiziran koncert Papir: Koncert za glasbene in pesniške sladokusce. Sodelujejo Rok Vilčnik (besedila), Ana Bezjak, Igor Bezget, Sebastijan Duh, Bruno Domiter ter Tadej Kampl.

Ste našli kaj zase J?

V sredo, 23. aprila, na svetovni dan knjige, vam pripravljamo še nekaj izrednih dogodkov.

Natančen program najdete na http://issuu.com/uroslehner/docs/e_mkc_sdk2014_brosura_vlozek2

Info: Sonja, 02 300 2995, 041 849 371

www.mkc.si/sdk

V Muzeju narodne osvoboditve Maribor so danes odprli razstavo Maribor je naš, ki predstavlja živahno dogajanje v štajerski prestilnici od leta 1918 do 1941. Obdobje med obema vojnama je bilo za Maribor obdobje razcveta. Z zadnjim delom stalne razstave so zaključili projekt prenove prvega nadstropja muzeja, ki so ga začeli pred petimi leti.

Avtorja razstave Mira Grašič in Marjan Matjašič sta prikazala zgodovino Maribora med prvo in drugo svetovno vojno. “Z nastankom jugoslovanske države je Maribor postal pomembno obmejno mesto in predstavljal severozahodna vrata Kraljevine SHS v svet,” je pojasnila Grašičeva. “Med letoma 1918 in 1941 se je mesto razvilo v pomembno industrijsko središče, aktivno je reševalo socialno problematiko, razmahnila se je tudi kultura. Mesto je med obema vojnama prav gotovo zaznamovalo tudi živahno športno življenje.”

Stalna razstava je zasnovana tako, da bodo na njej občasno razstavili nove predmete in s tem odprli nova vprašanja in zgodbe. Ob tej priložnosti so posodobili razstavo Spomenik mariborski industriji, ki so jo postavili leta 2009, in na ogled postavili nove proizvode mariborske industrije.

“Ponosna sem, da smo v teh letih na naši tradiciji začeli spletati nove zgodbe, katerih rezultat je tudi naša nova stalna razstava. Ob tem smo lahko vpeljali številne nove programe za naše obiskovalce. Programi so naleteli na dober odziv, kar dokazuje tudi dejstvo, da smo v letu 2013 v primerjavi z 2012 za več kot polovico povečali število obiskovalcev,” je na novinarski konferenci pred odprtjem razstave povedala direktorica muzeja Aleksandra Berberih-Slana.

Letos v muzeju pripravljajo tudi druge projekte. V sodelovanju z Vojaškim muzejem Slovenske vojske in ZRC SAZU pripravljajo obsežno primerjalno razstavo o prvi in drugi svetovni vojni na kar treh lokacijah.

Konec maja bodo učenci Osnovne šole Prežihov Voranc ponovno prevzeli muzej, veliko otrok bo preživelo noč v muzeju. Jeseni bodo gostili razstavo Narodnega muzeja Republike Karelije o izgradnji Murmanske železnice v času prve svetovne vojne, pri kateri so sodelovali tudi slovenski vojni ujetniki. Prav tako bodo gostili razstavo o italijanskih taboriščih v drugi svetovni vojni.

Vir: STA

Vabljeni v torek, 22.4.2014 od 16.00 do 18.00 ure na okroglo mizo z naslovom Odprti dostop do znanja.

Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru in SLODRE bosta tudi letos organizirala okroglo mizo o znanstveni periodiki s področja izobraževanja.

Na okrogli mizi bodo znanstvene revije s področja izobraževanja predstavili dr. Slavko Gaber (CEPS Journal), dr. Branka Rotar Pance (Glasbeno-pedagoški zbornik), dr. Sonja Starc (Revija za elementarno izobraževanje), dr. Matej Sande (Socialna pedagogika), dr. Edvard Protner (Sodobna Pedagogika), dr. Marjan Šimenc (Šolsko polje) in mag. Marija Lesjak (Vzgoja in izobraževanje), pogovor bo usmerjala dr. Dragica Haramija.

V drugem delu bodo strokovnjaki za področje odprtega dostopa predstavili temo:

- dr. Mojca Kotar (Univerza v Ljubljani) in mag. Dunja Legat (Univerzitetna knjižnica Maribor): Kaj je odprti dostop: priporočila za založnike (urednike) in raziskovalce.

- dr. Miran Hladnik (Univerza v Ljubljani): Nova pisarija.

Sledil bo pogovor o odprtem dostopu, poskušali bodo odgovoriti na vsa pereča vprašanja, ki jih udeleženci lahko predhodno pošljejo na elektronski naslov dragica.haramija@uni-mb.si.

V okviru programa čezmejnega sodelovanja Slovenija – Madžarska 2007-2013, se letos uspešno zaključuje triletni projekt z naslovom OCR – Implementacija naprednih tehnologij varstva okolja in kreativno raziskovanje na prostem. V projektu, kot projektni vodja sodeluje Energetska agencija za Podravje, ki je danes, 17. aprila v Mariboru, ob zaključku projekta, pripravila konferenco o finančno, energetsko in okoljsko učinkoviti javni razsvetljavi.

Ob zaključku projekta OCR je Energetska agencija za Podravje, danes, v hotelu Habakuk v Mariboru organizirala konferenco o finančno, energetsko in okoljsko učinkoviti javni razsvetljavi. Na konferenci sta bila prisotna tudi župan mesta Zalokaroš in župan občine Starše. Predstavniki partnerskih mest ter drugi strokovnjaki so na dogodku predstavili postopke pravilne izpeljave javno zasebnega partnerstva, pogoje za dodelitev nepovratnih sredstev in druge možnosti pridobivanja finančnih sredstev za energetsko prenovo javne razsvetljave. Zanimivo je bilo slišati predstavitev rezultatov projekta glede energetske sanacije javne razsvetljave in uporabe modernih, nadzorno regulacijskih sistemov v občini Starše in Zalakaroš. Pred konferenčno dvorano je bil možen tudi ogled novosti s področja javne razsvetljave, ki so bile predstavljene na sejmu Light + building, aprila 2014, v Frankfurtu.

V projektu OCR sodeluje 6 projektnih partnerjev iz dveh držav (Slovenije in Madžarske): Energetska agencija za Podravje, Univerza v Mariboru, Občina Starše, dva partnerja iz mesta Zalakaros in Prostovoljno Gasilsko Društvo mesta Vašvar. Cilj projekta je ureditev energetsko učinkovite in okolju prijazne javne razsvetljave v občini Starše in Zalakaroš. S čezmejnim sodelovanjem želimo prispevati k izmenjavi kadrov, znanja, izkušenj in primerov dobrih praks ter vključenosti v raziskovalno dejavnost šol in lokalnega okolja. S tem ozaveščamo tudi prebivalce na tem čezmejnem prostoru, da je to področje inovativno, zdravo in naravno dragoceno za življenje in delo.

V okviru projekta so bile v občini Starše in v mestu Zalakaroš zamenjane dotrajane stare svetilke javne razsvetljave z novimi LED svetilkami. Prve meritve kažejo, da se je zmanjšala raba električne energije za najmanj 60%. Temu posledično sledi tudi zmanjšanje izpustov CO2 in seveda stroškov. Prav tako se je na obeh sistemih zgradilo multifunkcijsko omrežje za nadzor in regulacijo, ki hkrati omogoča uporabo sistema za namene izobraževanja.

V mesecu aprilu 2014 so bile izvedene prve šole v naravi in izmenjava učencev. V okviru izmenjave učencev je Mesto Zalakaroš obiskalo preko 150 otrok iz Maribora in okolice, občino Starše pa več kot 50 otrok iz Zalakaroša. Učenci so si ogledali nove svetilke in imeli učne delavnice o varčni razsvetljavi in njenih pozitivnih vplivih na okolje. Ob obisku so se učenci seznanili tudi s pomenom meddržavnega sodelovanja in o krepitvi vezi, ker v mejnem področju živita tako slovenska kot tudi madžarska manjšina.

S projektom smo skušali lokalne skupnosti spremeniti v raziskovalno okolje in s čezmejnim delovanjem doseči boljše pogoje za bivanje prebivalcev, urediti možnost izobraževanja na prostem, omogočiti pogoje raziskovalcem ter spodbujati čezmejno sodelovanje strokovnjakov iz Madžarske in Slovenije.

Mestna občina Maribor je predstavila idejo projekta “Poletni Lent”, s katerim želijo ponovno oživiti dogajanje v mestu Maribor. Prav tako, pa bi s tem projektom lahko odprli nova delovna mesta. O ideji projekta bodo odločali na na seji Mestnega sveta, v torek 22. aprila.

Na MOM so danes predstavili idejo projekta Poletni Lent, ki bi po njihovem mnenju zagotovo pripomogel pri sami oživitvi mestnega jedra. Pretekli dve leti so gostinski lokali imeli dovoljenje za podaljšan delovni čas ter se izkazalo kot pozitivna poteza. Po koncu projekta Evropska prestolnica kulture in projekta Evropska prestolnica mladih pa je pričel veljati stari režim – skrajšani delovni časi. »Želimo ohraniti delovna mesta, ki so se v tem času izoblikovala znotraj gostinskih lokalov.« je ob tem pojasnil Mariborski župan, dr. Andrej Fištravec. Trenutno pa je tako v gostinskih lokalih na Lentu 97 rednih delovnih mest in 86 zunanjih sodelavcev.

V okviru projekta Poletni Lent bi tako mesto oživeli. Pri tem pa je županova svetovalka za pravne zadeve Patricija Jankovič dodala: »Povezali smo se z gostinci in naredili strategijo oživljanja mesta Maribor.« Projekt Poletni Lent, kot so ga poimenovali, je zasnovan od 1. aprila do 31. oktobra. V tem času se bodo na Lentu zvrstile številne prireditve, ki bodo potekale skozi ves dan pa tudi ob večerih. Prireditve naj bi bile namenjene tako vsem generacijam, saj si na MOM želijo medgeneracijskega dialoga. Tako bi naj v okviru projekta poskrbeli za glasbene, plesne in kulinarične prireditve, šahovska tekmovanja in podobno.

Tako imenovani projekt Poletni Lent je zasnovan od 1. aprila pa vse do konca oktobra. V tem času se bodo na Lentu zvrstile številne prireditve, ki bodo potekale cel dan pa tudi ob večerih. Prireditve naj bi bile namenjene različnim generacijam saj si na MOM želijo medgeneracijskega dialoga. Poskrbljeno bi naj bilo za glasbo, ples, kulinarične prireditve, šahovska tekmovanja in podobno. »V trenutni težki finančni situaciji je vsa Slovenija, posebej Maribor. Vprašanje je koliko naših občanov bo lahko med poletjem kam odpotovalo. Omogočiti jim moramo, da bodo z veseljem ostali doma.« dodaja Patricija Jankovič. Poleg ohranjanja delovnih mest pa si želijo s projektom omogočiti nove zaposlitve in hkrati povečati turizem v Mariboru.

»V trenutni težki finančni situaciji je vsa Slovenija, posebej Maribor. Vprašanje je koliko naših občanov bo lahko med poletjem kam odpotovalo. Omogočiti jim moramo, da bodo z veseljem ostali doma.« je še dodala Patricija Jankovič. Poleg ohranjanja delovnih mest pa želijo s projektom omogočiti nove zaposlitve in hkrati povečati turizem v Mariboru.

Mestna občina Maribor je v okviru projekta Poletni Lent določila okvir delovnega časa in sicer od 9.00 dopoldan ter vse do 05.00 ure zjutraj. Sicer bo delovni čas bo odvisen od tipa gostinskega lokala in prireditev, ki jih bodo pripravili, kot zatrjujejo s stanovalci problemov zaradi glasnosti in motenja miru ne bo. V ta namen bi naj gostinci za okoliške stanovalce pripravili prav poseben projekt. V načrtu imajo organizirati 3 sosedska srečanja, kjer se bodo lahko spoznali in zabavali. Za njih pa bodo znižali tudi cene vstopnin prireditev. »Bivati v središču mesta ni isto kot na obrobju in to je treba vzeti v zakup.« je dodal dr. Andrej Fištravec.

Na ZPM Maribor so pomlad začeli z akcijo v okviru Dneva za spremembe v začetku aprila, ko so neprijazno zaščitno ograjo, ki že leta obdaja Dom ustvarjalnosti mladih, spremenili v cvetoč travnik.

Pred vrati pa je že tudi prvi pomladni eko dan v letošnjem letu, Dan Zemlje. Z njihovimi programi za varstvo okolja in ohranjanje narave želijo osveščati, informirati, svetovati in posredovati znanja vsem generacijam. Želijo povedati in pokazati, kaj lahko vsak posameznik prispeva za zdravo okolje in s tem za lastno zdravje. Zato vabijo na prireditev ZAPLOSKAJMO ZEMLJI, ki bo v torek, 22. aprila, od 9. do 18. ure, na Trgu svobode.
Dogajanje dopoldne bo še prav posebej pestro. Združene bodo kar tri prireditve – Zaploskajmo Zemlji, ki jo organizira ZPM Maribor, Bistro glavo varuje čelada, ki jo organizira Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Maribor in Barviti kesoni za prijaznejši Maribor, ki jo organizira podjetje Snaga Maribor. Na stojnicah se bodo predstavile nevladne organizacije s področja varstva okolja in ohranjanja narave.

Njihov gost bo Keith Terry, glasbenik, tolkalist, plesalec in učitelj iz ZDA, ki z umetniško vizijo briše mejo med glasbo in plesom. Spodbuja in razvija umetnost igranja na najstarejši inštrument na svetu – telo. Za vse udeležence prireditve bo pripravil brezplačno delavnico »glasba telesa«, učenke in učenci OŠ Prežihovega Voranca pa kot uvod v delavnico pripravljajo prav posebno presenečenje – Flash Mob.

URNIK DOGAJANJA:

9.00 – Začetek prireditve – ustvarjalne delavnice, senzorični poligon in predstavitve nevladnih organizacij (do 18.00).
9.30 – Zbiranje mladih kolesarjev in predstavitev sodelujočih organizacij prireditve Bistro Glavo varuje čelada.
9.30 – Razstava barvitih kesonov za prijaznejši Maribor, ki so jih letos pobarvale učenke in učenci OŠ Angela Besednjaka, Maksa Durjave, Franceta Prešerna in Janka Padežnika.
10.00 – Pozdrav predstavnikov MO Maribor in organizatorjev prireditve in odhod kolesarjev na kolesarsko pot.
10.30 – TISKOVNA KONFERENCA.
11.00 – Flash Mob učenk in učencev OŠ Prežihovega Voranca.
11.15 – Delavnica »glasba telesa« pod vodstvom Keitha Terryja.
11.30 – Nastop otrok iz OŠ, ki so sodelovali v akciji ”Barviti kesoni za prijaznejši Maribor”
12.00 – Razglasitev rezultatov tekmovanja v spretnostni vožnji.
16.00 – Vrtnarska delavnica z Vrtnarjem Denisom.
16.30 – Govoreči zvonček, predstava Gledališča Smejček: Simona se zelo rada igra v naravi, učenja pa ne mara preveč. Raje lovi gozdne živali in se z njimi igra. Ko želi mamici utrgati zvonček, ga najprej zalije, pognoji ter se z njim pogovarja – slišala je namreč, da rastline lepše rastejo, če se z njimi pogovarjaš. V nekem trenutku pa ji zvonček nenadoma odgovori …

Dodatne informacije: Kornelija Kaurin, 02 229 69 13 ali 041 532 118 ali kornelija@zpm-mb.si.

Na osnovni šoli Toneta Čufarja Maribor so se v petek, 11.04.2014 posvetili kemiji. Podjetje BASF, je v slovenskih osnovnih šolah pričelo z organizacijo kemijskih delavnic imenovanih Kids’ Lab Cvetka Epruvetka.

Na teh delavnicah se osnovnošolci seznanijo z osnovnimi kemijskimi procesi, ki temeljijo na prečiščevanju vode. Tako so otroci v parih izvajali različne kemijske eksperimente, pri tem pa so jim pomagali študentje ljubljanske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Ti so v vlogi supervisorjev otrokom razložili celoten postopek, jim podali navodila, odgovarjali na njihova vprašanja in jim priskočili na pomoč, če je bila ta potrebna.

Te delavnice se izvajajo po celi Sloveniji, a ta je bila nekaj posebnega, saj so k sodelovanju povabili tudi skupino dijakov II. gimnazije Maribor, ki je na kemijskem tekmovanju Verižna reakcija dosegla prvo mesto. Trije dijaki so pred osnovnošolci izvedli kar nekaj zanimivih in tudi eksplozivnih eksperimentov ter tako pokazali, da je kemija lahko zelo zanimiva ter zabavna hkrati.

Otroci so bili nad njihovim delom navdušeni in so se z veseljem lotili eksperimentov z vodo, ki so jih zanje pripravili v okviru projekta Kids’ Lab Cvetka Epruvetka.

Univerza v Mariboru Vas v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport vabi na PREDSTAVITEV PROGRAMA »OBZORJE 2020«, ki bo potekala na Univerzi v Mariboru, 18. 4. 2014, s pričetkom ob 11. uri, v Veliki dvorani.

Za dodatne informacije se lahko obrnete na Oddelek za raziskovalno in umetniško dejavnost (orud@um.si; TEL.: 02/ 23 55 300).
Vabljeni!

Vabljeni na EU projekt Senior Capital: LETA NISO MERILO – AKTIVIRAJMO POTENCIAL
Mednarodna izmenjava izkušenj in predstavitev praks bo potekala 17. aprila 2014, v Centru alternativne in avtonomne produkcije – CAAP, Valvazorjeva ulica 42, Maribor

Mestna občina Maribor in Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti PRIZMA organizirata v četrtek, 17. aprila, od 10. do 16. ure, v Centru alternativne in avtonomne produkcije strokovno razpravo ter predstavitev dosedanjih dosežkov EU projekta Senior Capital, ki se loteva iskanja in preizkušanja novih rešitev za spopadanje s posledicami demografskih sprememb, ki bistveno vplivajo tudi na položaj starejših na trgu dela.

Z mednarodnim projektom Senior Capital, v katerem kot partnerja sodelujeta tudi Mestna občina Maribor in Fundacija Prizma si prizadevajo vzpostaviti močnejšo gospodarsko vlogo generacije 50+, kar terjajo demografske spremembe s katerimi se soočajo. Z naraščajočo problematiko brezposelnosti se ne srečujejo le mladi, temveč ta izziv predstavlja še posebej pereč problem za generacije 50+, saj sprememba pokojninske zakonodaje terja njihovo daljše ostajanje na trgu dela. Podatki kažejo, da je slovenska in še posebej podravska generacija 50+ manj delovno aktivna in nadpovprečno brezposelna. Med delodajalci večinoma prevladuje prepričanje, da so to kadri, v katere se ne splača več vlagati, da so predragi in nemotivirani za spremembe in učenje. Posledično jih tudi neradi zaposlujejo. To je velika gospodarska in družbena škoda, saj imajo ljudje, stari 50 let in več, veliko koristnih in uporabnih izkušenj ter znanja, so praviloma pripadani svojemu delodajalcu in imajo visoko delovno etiko. Veliko jih je tudi povsem zdravih, fizično aktivnih in pripravljenih na učenje.

Mestna občina Maribor in Fundacija Prizma sta se v projektu prav zaradi navedenega lotila razvoja pilotnega programa, ki celovito pristopa k aktiviranju in zaposlovanju generacij 50+, izboljševanju delovnih pogojev zanje v podjetjih in organizacijah ter spodbujanja njihove podjetnosti, predvsem na področju razvoja in udejanjanja socialno podjetniških iniciativ. K sodelovanju v strateški razvojni skupini sta pritegnila številne deležnike iz regije in širše (kot npr. Univerza v Mariboru, Andragoški zavod – ljudska univerza Maribor, Občina Slovenka Bistrica, MDDSZEM, SPIRIT, Skupnost občin Slovenije, Zavod RS za zaposlovanje, idr.) s katerimi skupaj razvijajo celovit paket ukrepov / programov, ki posegajo na področje zaposlovanja starejših, kreiranja novih delovnih mest za to generacijo, upravljanja s starostno raznoliko delovno silo in nenazadnje na področje razvoja storitev in produktov namenjenih starajoči se populaciji.

Na dogodku bodo predstavili dosedanje izkušnje tako strokovnih delavcev, deležnikov kot udeležencev interdisciplinarnega programa, poimenovanega »Izkušnje štejejo«, ki generacijam 50+, ki iščejo priložnost za zaposlitev ali delo, možnosti za razvoj ali spremembo poklicne kariere ali se preprosto želijo aktivirati, nudi podporo na področju osebnega in kariernega razvoja, iskanja zaposlitve ter razvoja podjetniških oz. prednostno socialno podjetniških iniciativ.

V obširno in interdisciplinarno zastavljenem pilotnem programu, ki ga izvajajo tudi v sodelovanju s projektno skupino projekta Silver City, katerega partner je eim, Center razvoja človeških virov, se 33 brezposelnih 50+ usposablja in krepi svoje kompetence na področjih kot so spoznavanje sebe in svojih kompetenc z izdelavo individualnega kariernega načrta; socialno podjetništvo z razvojem in podporo pri zagonu socialno podjetniških iniciativ; začetna in nadaljevalna IKT znanja; komunikacija; veščine na področju zaposlovanja, vseživljenjskega učenja in zdravja, itd. Pilotna izvedba programa se bo zaključila junija letos.

Pričakovani trajni rezultati v Sloveniji – vzpostaviti partnerstvo ter oblikovati predlog za vzpostavitev središča Prizma 50+ in trajne zaposlitve.
Najpomembnejši pričakovani trajni rezultat slovenskega dela projekta je oblikovanje partnerstva (senior pakt) ter oblikovanje predloga za vzpostavitev medgeneracijskega razvojnega, poslovnega in izobraževalnega središča 50+, ki bo na eni strani povezalo ponudnike storitev za starejše, delodajalce in generacijo 50+, na drugi strani pa bo nadaljevalo z aktivnostmi, ki so bile pilotno izvedene v okviru projekta. Pričakovani neposredni rezultati programa so nove zaposlitve in uresničena vsaj ena socialno podjetniška iniciativa. Že v prvih treh mesecih izvajanja programa se je realiziralo 6 zaposlitev, oblikovane so bile tri socialno podjetniške iniciative v okviru katerih udeleženke in udeleženci razvijajo socialno podjetniške ideje na področjih, kot so vzpostavitev medgeneracijske pomoči za starejše, informacijskega vozlišča za storitve za starejše ter gostinskih in turističnih storitev. Dve od teh sta tudi že v postopku registracije socialno podjetniške kooperative, kjer se bodo oblikovala nova delovna mesta ne le za generacije 50+ temveč tudi za mlajše.

Udeleženke in udeležence bosta v uvodu pozdravila dr. Andrej Fištravec, župan Mestne občine Maribor in dr. Ivan Žagar, župan občine Slovenska Bistrica in predsednik Konzorcija za razvojne naloge Podravja. Spregovoril bo tudi predstavnik/ca Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, direktorica Zavoda RS za zaposlovanje in predstavnica Univerze v Mariboru. V razpravah pa bodo sodelovali tudi predstavnica SPIRITA, Skupnosti občin Slovenije, predstavniki gospodarstva, partnerji iz Avstrije, udeleženci programa Izkušnje štejejo idr.

Za dodatne informacije sta na voljo Lilijana Zorko, Mestna občina Maribor, mail: lilijana.zorko@maribor.si, tel. 02 220 13 13 in Dušanka Lužar Šajt, direktorica Fundacije Prizma, mail: d.luzarsajt@fundacija-prizma.si , tel. 041 331 250.
Več o projektu:
http://www.fundacija-prizma.si/index.php/medgeneracijsko-sodelovanje?id=36 ter

http://seniorcapital.eu/

Projekt je je sofinanciran iz evropskega programa Srednja Evropa.

Študentje Filozofske fakultete Univerze v Mariboru vabijo na konferenco Glas mladih, ki bo v petek, 18. aprila 2014 v prostorih fakultete, Koroška 160, Maribor.

PROGRAM KONFERENCE GLAS MLADIH (GIVING YOUTH A VOICE)

9.00 – 10.15 Uvod v konferenco (pozdravni nagovor Mateje Šavc in uvodni govor dr. Vesne Vuk Godine na temo družba 21. stoletja) v amfiteatru Filozofske fakultete

10.30 – 11.15 Prvi sklop predstavitev (predavalnica 0.2/FF):

Danijela Rus – Pogledi mentorjev na praktično usposabljanje študentov pedagogike

Ana Vrhovec- Youth Centres as the Focal Point of Social Life of Young People

11.15 – 11.30 Odmor

11.30 – 12.30 Drugi sklop predstavitev (predavalnica 0.2/FF):

Jožef Kolarič – Post Modern Griot: Evolution of Rap in Hip Hop Music

Ariana Šumandl in Katarina Škerjanec – Trajnostni razvoj v ribištvu na slovenski obali

12.30 – 14.00 Kosilo v restavraciji Piano

14.00 – 15.00 Tretji sklop predstavitev (predavalnica 0.2/FF):

Aja Lovrec – Contemporary Slavery

Marin Pavlin – War, Tribalism and Poetry – Possibilities of Achieving Our Unlikely Survival

10.30 – 11.15 Prvi sklop predstavitev (predavalnica 0.3/FF):

Tea Plaftak – Death and Passion in Sylvia Plath’s Poetry

Mateja Šavc – Are Song Lyrics Poetry and How Does It Influence Society – Youngsters?

11.15 – 11.30 Odmor

11.30 – 12.30 Drugi sklop predstavitev (predavalnica 0.3/FF):

Aleksandra Premužič – W. H. Auden: Poem Themes

Nejc Drnovšek – The Influence of the Time Periods on Frost’s and Ginsberg’s Poetry

Natalija Zakovšek – Through the Eyes of a Child

12.30 – 14.00 Kosilo v restavraciji Piano

14.00 – 15.00 Tretji sklop predstavitev (predavalnica 0.3/FF):

Nika Vaupotič – What Can a Stylistic Analysis Reveal?

Danijela Majzelj – How Students Perceive Sound Poetry

Karmen Muhič – The Great War through Poetry and Art

15.00 Zaključek konference v amfiteatru Filozofske fakultete

Vabljeni na prvo Slovensko konferenco o e-mobilnosti kot poslovni priložnosti, ki bo potekala na Dan zemlje, 22. aprila 2014 v prostorih rektorata Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15 v Mariboru.

Danes bo humanitarno združenje žensk Inner Well klub Maribor v okviru akcije Podarimo knjigo in besedo izvedlo akcijo kar na treh lokacijah, ob 9.30 uri v VDC Polž – enota Rapočeva, ob 17. uri pa v Stanovanjski skupini Zveze Sonček Pragersko ter na Mariborskem društvu za cerebralno paralizo Sonček.

Ves dan, med 10. in 19. uro bo potekal knjižni sejem ter program na odru, ki ga moderira Petra Bauman, za glasbo pa bo poskrbel AllenDJ.

Zgodbico o Mavrični maškaradi bo otrokom na Grajskem trgu ob 10. uri pripovedovala Alenka Spacal. Uro kasneje bo na odru sledila predstava O polžu, ki je kupoval novo hiško v izvedbi učencev OŠ Toneta Čufarja Maribor.

Kot vsak dan bo tudi danes dopoldan (10. – 12. ure) ter popoldan (15. – 18. ure) možno obiskati Čitalnico na jasi v atriju Vetrinjskega dvora.

V knjižnici Kamnica bo ob 11. uri organiziran zaključek nagradnega likovno-literarnega natečaja V čarobni svet po sledeh Jurke Burke, s podelitvijo nagrad in odprtjem razstave, ki jo organizira Založba Pivec, OŠ Toneta Čufarja Maribor ter Mariborska knjižnica.
V amfiteatru Druge gimnazije Maribor vabimo danes ob 11.15 na pogovor s pesnikom, pisateljem, prevajalcem, urednikom in založnikom Branetom Mozetičem z naslovom Od zaklinjanj do banalij, ki ga bo vodila Simona Kopinšek.

Med 11. in 18. uro bo na različnih lokacijah po Mariboru potekala ulična literarna akcija Želiš, da ti berem, kjer bo možno najeti bralca, ki nam bo pregnal dolgčas …. recimo med sprehodom po mestu…

Ob 13. uri bo potekala že tradicionalna prireditev za mlade Srednješolski literarno-glasbeni maraton. Predstavili se bosta Gimnazija Antona Martina Slomška in Druga gimnazija Maribor.

V literarni hiši Maribor bo ob 18. uri potekal pogovor z naslovom Več kot poezija z gostjo Jadranko Klabučar Gross (Dunaj), ki ga bosta vodila Marjan Pungartnik in Milka Kneževič.

Uro kasneje bo v Svečani dvorani Rotovž sledila Literarna postaja z Goranom Vojnovičem – osrednjim literarnim gostom 17. Slovenskih dni knjige v Mariboru. Pogovor bo vodila Darja Tancer – Kajnih.

Zvečer, ob 21. uri pa bodo na skupinskem literarnem večeru Mariborske mlade rime št. 5 v Supernovi – hiški v Pekarni, kjer se bodo s svojimi pesmimi predstavili mladi pesniki.

V Mariboru so danes začeli zbirati podpise za uvedbo instituta participatornega proračuna občine. Pobudo, s katero se meščane neposredno vključuje v upravljanje mesta, je po vzoru uspešnih primerov iz tujine oblikovala skupina Odločaj o mestu, ki želi razporejanje dela javnega denarja prenesti na občane, da bi ta bolje zadovoljeval njihove potrebe.

Podpise bodo zbirali do jesenskih lokalnih volitev, nato pa jih bodo predali novoizvoljenim oblastem v upanju, da bodo te pobudo sprejele, ustrezno spremenile statut občine in nato tudi upoštevale predloge. “Z odločitvijo o tej tematiki bodo občinski veljaki pokazali svojo stopnjo zanimanja za zahteve njihovih občank in občanov,” je na današnji novinarski konferenci povedal Gregor Kašman iz skupine Odločaj o mestu.

Pobuda za participatorni proračun predvideva postopen prenos odločanja o investicijskem delu mestnega proračuna, ki ponavadi zajema 20 odstotkov celotnega proračuna oziroma 20 milijonov evrov letno, na občanke in občane Maribora. Občani bi tako sami določili, katere investicije so v skupnosti najnujnejše.

Podobne prakse v tujini kažejo, da tovrstni načini odločanja med drugim omogočajo več transparentnosti, več zaupanja v politiko, bolj povezano lokalno skupnost in višjo gospodarsko rast. “Okrepi se zaupanje občanov v demokratične institucije in zmanjšata se korupcija in klientelizem, ki se običajno najbolj pogosto pojavljata prav pri razporejanju investicijskega dela proračuna,” je pojasnila Karolina Babič.

V svetu že več kot 1500 mest, delov mest, kot tudi nekaj provinc in zveznih držav uporablja sistem participatornega proračuna, s tem da se med njimi razlikuje delež proračuna, ki ga namenjajo za to. Delež niha vse od manj kot enega odstotka proračuna v New Yorku, prek 14 odstotkov v Torontu, do 100 odstotkov v brazilskem mestu Porto Allegre, kjer so ta sistem leta 1989 tudi iznašli.

Skupina, ki jo sestavljajo Iniciativa mestni zbor, Gibanje 29. Oktober, Društvo Zofijini ljubimci, Plesna izba Maribor, Pekarna Magdalenske mreže, Radio Marš, Društvo za podporo radia Marš, Center za alternativno in avtonomno produkcijo (CAAP) ter posamezniki iz zborov samoorganiziranih četrtnih skupnosti, je pobudo lani že predstavila županu Andreju Fištravcu. Ta je pobudo po navedbah predstavnikov omenjene skupine pozdravil, a konkretnih korakov v tej smeri ni bilo narejenih.

Medtem ko v omenjeni skupini trdijo, da ni zakonskih ovir za uvedbo instituta participatornega proračuna, so z mariborske občine danes sporočili, da je bil lanski predlog v nasprotju z določili zakona o javnih financah. “Ta namreč izrecno določa, da mora vsak projekt biti uvrščen v načrt razvojnih programov, torej vnaprej predviden pred sprejetjem proračuna,” so pojasnili na občini.

Danes so prejeli nov predlog, ki ga morajo še preučiti. “Vodstvo Mestne občine Maribor bo, tako kot do sedaj, z veseljem sodelovalo s civilno družbenimi organizacijami, v kolikor je možno priti do dogovora, da se predlog participatornega proračuna s skupnimi močmi preoblikuje na način, da ne bo v nasprotju z veljavno zakonodajo v Republiki Sloveniji,” so zapisali na občini.

Vir: STA

Mariborski župan Andrej Fištravec se je danes sestal s predsednikom upravnega odbora družbe Shihlien Energy Technology in predsednikom uprave družbe Taiwan Glass Group (TG) PS Linom. Čeprav več od vljudnostnih izjav nista dajala, pa je namen obiska kitajsko-tajvanskega investitorja iskanje dogovora glede investicije v tovarno baterij v Mariboru.

Že nekaj časa načrtovana investicija predvideva nakup zemljišča v velikosti približno 7000 kvadratnih metrov in izgradnjo tovarne baterij, v kateri naj bi v roku treh let zaposlitev dobilo okoli 200 do 300 ljudi. Vse, kar je po današnjem srečanju medijem povedal Fištravec, je, da ga veseli obisk investitorja v Mariboru, saj je to velik korak naprej k realizaciji na Kitajskem načelno dogovorjenega sodelovanja.

“V Mariboru smo se v zadnjem letu odločili, da ne čakamo drugih, ampak si bomo priložnosti ustvarjali sami. Kakovost življenja ljudi v mestu pač ne more biti odvisna le od volje politike in njenih računic, ali se splača pomagati mestu, ki ga je kriza zelo prizadela. Veseli nas, da obiski naše delegacije na Kitajskem že dajejo prve konkretne rezultate,” je ob sprejemu kitajske delegacije poudaril mariborski župan.

Delegacija kitajskih investitorjev si bo v spremstvu gostiteljev ogledala lokacije, ki so na voljo za izgradnjo tovarne baterij. V skladu z že podpisanim pismom o nameri bodo ključni kriteriji pri izbiri lokacije bližina logističnih poti in možnost čim hitrejšega zagona proizvodnje.

O tem, za katere konkretne lokacije naj bi šlo, na mestni občini za zdaj molčijo, v igri pa naj bi bila po neuradnih informacijah nekatera zemljišča v Melju in na Pobrežju, med njimi tudi območje nekdanjega Cestnega podjetja Maribor, ki ga sicer stečajni upravitelj že nekaj časa neuspešno prodaja.

Lin je po informacijah z mestne občine današnji obisk izkoristil predvsem kot priložnost za začetek postopkov za ustanovitev podjetja. Čeprav sprva na njegovo željo ni bila predvidena nobena izjava, pa je nato vsaj vljudnostno izrazil zadovoljstvo ob prvem obisku Maribora in dodal, da si želijo v prihodnjih treh letih vložiti v posle na tem območju približno 15 milijonov dolarjev.

Sedemdesetletni podjetnik je na čelu skupine Taiwan Glass (TG) od leta 2009. Gre za enega od petih največjih svetovnih proizvajalcev steklenih izdelkov, trenutno pa so njihove investicije na Kitajskem dosegle že 60 milijard evrov. Na različnih lokacijah v tej državi stoji 21 njihovih tovarn. Ena od dejavnosti skupine, ki jo opravljajo preko družbe Shihlien, je tudi proizvodnja električnih vozil.

Vir: STA

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor so zadovoljni z odzivom študentov na Študentski krvodajalski teden. V ponedeljek je kri darovalo okoli 150 študentov, danes jih je bilo do 10. ure prijavljenih že okoli 30. Poleg študentov so z veseljem sprejeli tudi dolgoletnega krvodajalca Bogdana Vindiša, ki je kri daroval že stotič.

Mariborčan Bogdan Vindiš je prvič daroval kri v mariborski bolnišnici decembra 1984 kot srednješolec. Kot je dejal, mu je krvodajalstvo postalo stvar navade. “Če že nimam drugega, lahko darujem vsaj kri,” je povedal za STA ob današnjem prihodu v UKC Maribor. “Človek nikoli ne ve, kdaj bo tudi sam potreboval takšno pomoč,” je dodal.

Zvesti krvodajalci po besedah sekretarja mariborskega območnega združenja Rdečega križa Slovenije Alojza Kovačiča opravljajo zelo plemenito dejanje in predstavljajo dober zgled družbi. “To je priložnost, da se v javnosti predstavi, kako pomembno je, da imamo armado predanih krvodajalcev, najbolj humanih ljudi v naši družbi, ki z darovanjem samega sebe na nek način pomagajo drugim. To je največ, kar lahko človek pričakuje od človeka,” je dejal.

V Centru za transfuzijsko medicino UKC Maribor so tako danes našteli že 148. krvodajalca stokratnika, hkrati pa je že drugi dan potekal tradicionalni Študentski krvodajalski teden, ki sicer te dni teče po vsej Sloveniji. Po besedah Alijane Pintar iz Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM) so z odzivom mariborskih študentov zelo zadovoljni, saj udeležba na takšnih akcijah iz leta v leto raste. “Zavedamo se pomena krvi kot tekočine, ki rešuje življenja, hkrati želimo mlade spodbuditi k humanitarnosti, k čutu za sočloveka,” je dejala.

Študentska krvodajalska akcija poteka dvakrat letno, na zadnji akciji oktobra lani pa je kri darovalo okoli 240 mariborskih študentov.

Na Centru za transfuzijsko medicino UKC Maribor so po besedah Erike Kavaš nad takšnimi akcijami navdušeni, prav tako so zelo veseli krvodajalcev stokratnikov. “Danes imamo tu tako mlade kot stare,” je dejala.

V tem trenutku imajo dovolj zalog krvi, a se pripravljajo na prihajajoče praznike, ko ne bodo zbirali krvi. Tedensko v severovzhodni Sloveniji daruje kri približno 420 darovalcev, kar približno zadostuje za tedenske potrebe v treh bolnišnicah, katere oskrbujejo. To so bolnišnice v Mariboru, Murski Soboti in na Ptuju.

Vir: STA

MESTNA OBČINA MARIBOR JE CIVILNI DRUŽBI NATANČNO POJASNILA MOŽNOSTI SPREMEMB NAČINA SPREJEMANJA PRORAČUNA

Po navodilu župana dr. Andreja Fištravca je vodja Službe za delovanje mestnega sveta predlog nekaterih organizacij za uvedbo t.i. participatornega proračuna posebej obravnavala na nekaj ur trajajočem sestanku z nekaterimi (tedaj še) predstavniki vstajniškega sosveta. Prav tam jim je omenjena vodja zelo natančno pojasnila tudi zakonske omejitve glede njihovega konkretnega predloga t.i. participatornega proračuna. MOM je namreč predhodno o njihovem predlogu pridobila tudi mnenja pristojnih ministrstev.

Način, ki so ga predlagali pobudniki, po katerem bi se najprej sprejemal proračun, ki bi zagotavljal kvoto sredstev, o njihovi porabi pa bi nato odločali občanke in občani, je v nasprotju z določili Zakona o javnih financah, kar smo predstavnikom vstajniškega sosveta tudi pojasnili. Ta namreč izrecno določa, da mora vsak projekt biti uvrščen v načrt razvojnih programov, torej vnaprej predviden pred sprejetjem proračuna.

Da bi bilo vsaj deloma mogoče izvesti idejo o participatornem proračunu, bi bilo potrebno predlog postopka sprejemanja proračuna oblikovati povsem drugače kot v veljavnem predlogu nekaterih civilno družbenih organizacij. Vodstvo Mestne občine Maribor bo, tako kot do sedaj, z veseljem sodelovalo s civilno družbenimi organizacijami, v kolikor je možno priti do dogovora, da se predlog participatornega proračuna s skupnimi močmi preoblikuje na način, da ne bo v nasprotju z veljavno zakonodajo v Republiki Sloveniji. V ta namen je bilo med predstavniki vstajniškega sosveta in vodjo Službe za mestni svet dogovorjeno, da predstavniki civilne družbe pripravijo novi predlog in ga posredujejo Mestni občini Maribor. Danes prejeti novi predlog bo Mestna občina Maribor proučila.
In še: druga možnost bi bila le še ta, da civilno družbene organizacije vložijo predloge za spremembo zakonodaje, ki ureja to področje. Vodstvo MOM je pripravljeno tudi tako pobudo podpreti.